Cigareta, smodka in oipa. (Cuden, pa poučljiv razgovor.) Res je, da sem tisti večer malo preveč naložil v priateljevi kleti in da sem zelo pozno in sam ne vem, kako prišel domov, pa vsekakor je in ostane čudno, kar seni tisto noč doživel. Pozno je torej že bilo, ko seni se vlekel po stopnicah svoje stanovanje in po temni predsobi pritaval v knjižnico in ne v spalnico, nega ne vem. Tipal sem po žepih za užigalicami. Luč sem si ho«1 narediti, čeprav je sijal mesec skozi okno. «Kje so moje užigalice?« sem godrnjal in trdovrat»o iskal. «Dobro vem, da sem kadil v kleti, kadil vsc ^prek, cigare, cigarete — brrrr, škoda, da pipe nisem ¦toel seboj —, in dobro vem, da sem jih vtaknil v žep, vtaknil v — žep —. Hm —!« Našel sem inesto užigalic dve cigareti in dragoceno *aotko, ki mi jih je podaril dobri prijatelj, — sam ka^im le pipo — in nevoljno sem jih vrgel na svoj «žgav*i oltar«, kakor pravim svoji kadilni raizici. Tipal sem ** tipal, nazadnje pa so mi leno obtičale roke v hlačnih ^pih, zamislil sem se bogve kam, se sesedel na stol, ^kimal vzdihnil in zadremal —. Tanek glas me je prebudil. «Hi hi hil« se je nekdo zasmejal poleg mene. Ozrl sem se. Glej čudo —! Čarobna, rahla svetloba se je razlivala po žgav"em oltarju. Na robu plošče sta sedeli dve vitki gospo- dični v kratkih belih kiilih. za las podobni cigaretam, z drobnimi rokicami sta se držali za ramena in s tenkimi nogicami sta bingljali preko roba mizice. Fine cigarete sta držali med kazalcem in sredincem in jih od časa do časa nesli k ustom. Ob škatli vžigalic jc udobno in bahavo slonel trebušast gospod, dva palca dolg, rdečega, polnega obraza, z zlalo verižico preko rejenega trebuha. in s slastnim uživanjcm in umcrjeno premišljenostjo je kadil dcbelo smodko in spuščal modrikastc obročke v zrak. In tainle, nekoliko v stran, glej, tam jc sedel skl jučen dedec, sivih las in sive brade, na kolena si je naslanjal komolec, zamišljeno je zrl predse, z levico pa <-i je tiščal med zobe pipo-nosovko ler počasi in trezno vlekel iz nje goste oblake sivkastega dima. «Hi hi hi!« se je nasmejala cigareta. «Kako nas jc vrgel po mizi! Še sedaj mc vse kosti .bolijo in moje krasno bclo krilce je vse pomecKano!« «Vidi se, da ne mara žensk, tale človek!« ji je odgovorila tovarišica. — «Ampak, giej, — družbo imava!« jc šepnila prijateljici na uho. «Pa res! O, — star znanec! — «Dober dan gospod Smotka! Kako ste pa vi prišli sem?« «He he!« se je nasmehnil trebušar. «Sam ne vem, kako jc bilo. Sem po mizi nie je treščil, da mi je počil šiv na suknji tule —. «Prijatelj in zvest tovariš tega človeka, — kajn^?« «Ne, njegov prijatelj pa nisem. Ne maram taiflb beračev!« «Beračev —?« sta se čudili. «Seveda. — Denarja nima nič. Lastnoročno sem pretipal njegovo mošnjo, ko sem ležal v žepu. Prazna je bila. In po tejle okolici soditi, je ta človek kak pisar ali pisatelj ali učenjak in taki ljudje že nekdaj niso imeli nič, sedaj po vojni pa imajo šc manj. S fakimi ljudmi ne občujem«. «Seveda, seveda!« je dejala prva cigarela. «Tudi midve sva iz boljše hiše in navajene boljše družbe.« Vabeče sta namežikovali bogatemu gospodu in se mii pomaknili bliže. Rdeči, mastni obraz se mu je razlezel v dobruvuljne gube in vljudno je naredil prostor. «Prosim. gospodične! Človeku ni dobro samemu biti in takele brhke stvarce vfdno rad gledam, posebi no ob —.« «Huj!« jc vzkliknila druga cigareta. «Kaj pa tamle sedi —? Ce se prav ne motim —. Fej, smrdljivi dedec Pipa! Da naju ne opljuva —!« S prczirljivim pogledoni je ošinila slarega moža, si privila krilo bliže k tclesu in se vidno odmaknila. «Kako neki pridc stari slinasti cmulež v našo ckužbo? — Ah, neprijetno! Smrdeli bova po tobaku —l He, dedec! Kaj pa delate tu?« Mož je pogledal kvišku, odprl usta, pa si premislil. Pljunil je po mizici, da sta gospodični prestrašeni kriknili in se še daljc odmaknili, si z vivčkom počebljal sive brke in molče spet vtaknil pipo med zobe. «Njegov prijatelj!« je malomaruo dejal gospod Smotka in črez ramo pog.^...i po piparju. «Je videti!« sta mu potrdili cigareti. «Pustimo ga pri miru!« < sta pravili. «Saj imava tule elegantnega, finega kavalirja!« u t Gospod Smotka se je prijetno nasmehnil in Ijubeznivo pomežikal gospodični. «Na srečo izumira rod teh strokopitnežev!« je pravila prva cigareta. «Celo na deželi! Oni dan sem bila v gostilni, večja družba nas je bila, tudi par gospodov, vaših sorodnikov je bilo poleg. Dobro smo se imeli. Vina se je kar cedilo. Pomislile, v teh dragih časih! In kaj sem opazila! Vsi, prav vsi so kadili cigarete, pa kmečki ljudje so bili, fantje iz vasi, gospodarji, mladi in stari, celo par deklet v svilenih robcih sem opazila, ki so držale fine cigarete med prsti —. Le v kotu za pe^o sta sedela dva stara ueda in vlekla iz kratkih snirdljivih pip. — prav takih, kakor jo ima tisti dedec tamle —. Zarcs, rod smrdljivih pip lega v grob n mesto njih —.« «— prihajamo me, napredne, elegantne cigaretkc, hčerke nove dobe —.« «Res je, hvalabogu,« je dejal gospod Smotka in se gibčno poigral s smotko med prsti, «— ampak, priznali morata, lepi gospodični, da tudi naš rod, rod bogatih, ležkih smotk stopa samozavestno na plan in si pridobiva tla tudi uied kniečkim ljudstvom!« «Gotovo, gotovo!« je hitela pritrjevati druga cigareta, «In nikakor ni treba, da bi drug drugemu delali konkurenco. Roka v roki delujmo za naprcdek in izobrazbo našega ljudstva!« Mož za tobačnim mehurjem je vzel nipo iz ust in zaničljivo pljunil. Nato si je popravil tobak s prstom, ournil dvužbi hrbel in jezno puhal dim krog sebe, «Fej!« je zavpila prva cigareta. «nje pa ste se učili olike —? Ako se ne znate obnašati, pa se poberite od tod!« «Kakršna družba, lakšno obnašanje!« je zagodel siarec in napol obrnil glavo. «Odtod pa ije grem! Jaz scm tu doma in na mojem zemijišču sedite! Če naj kdo gre, se le kar vi spraviteU Gospodični sta cvilili od jeze, gospod Smotka pa se je smejal z dobrovoljno porednostjo. »Pustite ga pri miru, deda!« je pravil. «S takim kmetavzarjem se ni prepirati!« «Ampak, kaj takega!« sta javkali. «Saj pravim. skrajni čas, da izpodrinemo te neotesance!« «In pri mladini je treba začeli!« je pripomnil gospod Smotka. «Tam je vaše kulturno poljc! Rod smotkarjev je pretežek plug za mlade ljudi, vc lahke, prikupljive gospodične bodcte lažje opravile z mladino!« Zlobno se je nasmthnil. Izza tobačnega mehurja jc bilo čuti godrnjanje o «pokvarjeni mladini«, pa gospod Smolka se ni hotcl zmeniti za le glasove. «Saj tudi mc imamo najrajši mladino!« je pravila druga. «Iu miauina nas! Vse nas kadi, kar je mladegs. sveta. Od elegantno oblcčenih gospodičev, ki udobno pohajajo po ulicah ali pa sed; jo po kavarnah, od uradnikov. ki jim je cigareta sre !i trudnega dela prijeten oddih, — pa do kmetskega fanta, do gospodarja, ki bahavo sedi na svojem vozičku in se pelje v mesto po opravkih, — vse kadi nas! Da, cclo gospodične in fine dame kaj rade segajo po nas! In fantič, komaj da odraste šoli, celo še šolar, — kaj je njegovo največje veselje, če ne duhteča cigareta —!« Starec za tobačnem mehurju se je nemirno pre- mikal med tem govorom, jemal pipo iz ust, pa si jo jezno spet vsakikrat vtaknn med zobe, da je zaškripalo.  «Kedo bi tudi ne ljubil cigarete?« je Tzkliknila prva.  «Reci, prijateljica: nežne, vitke, dubteče, mehke, lahkokrile, zapeljive gospodične cigaretel« «Res, Slovenci so storili velik korak naprej po vojni, cigareta je zavladala ne le po mestih in trgib, tudi po raseh in kočah, in njena nežna, pa krcpka in nepremagljiva oblast se širi bolj in bolj —.« «In kmalu bomo zapeli: Dokler slovenski rod ' biva po zemlji tod, bode slovela ci « «To je pa že od sile!« je zaropolal stari pipar izza niehurja in se srdito obrnil. «Ne okužite mi še slovenske pesmi s svojim brezbožnim čvekanjem! Kar pri miru mi pustite Slovence, ve — pritcpenke!« Pipa se mu je tresla v roki in jezno s» mu sršale oči. Cigarete so kričale od srditosti. «Kaj —? Kaj —? Kaj pravi —?« «Pravim, da se poberite iz slovenske dežele in d» pustite pri miru naše ljudstvo, posebej pa že našo mla' dino, ve — papirnate ciganke!« «Hm —! Kaj —? Papirnate ciganke —V Kar spra vi sc, ti mrcina stara, ti — smrdljivi, beraški fajfarU Gospod Smotkar se je smejal in se držal za rejeni trebušek. (Dalje pribodnjič).