INFORMACIJE Titov Drvar Krškemu Plaketa 27. julij Pred kratkim se je na obisku v Titovem Drvarju mudila skupna delegacija SO Krško in TCP »Djuro Salaj«. Zoran Šoln, Igor Do-brovnik, Franc Dular in Jože Habinc so obiskali novo temeljno organizacijo krške tovarne celuloze in papirja (TOZD Papir T. Drvar) in tako vrnili nedavni obisk delegaciji občine Titov Drvar. Gostje so se seznanili z vsebino povezovanja obeh delovnih organizacij, ki sta v praksi pokazali, kako se da s skupnimi napori premagati v današnjem času kaj pogoste ekonomske težave. Ogledali so si proizvodne prostore nove TOZD in obiskali še nekatere delovne organizacije kovinske predelovalne industrije. Pogovarjali so se tudi o nadaljnjem širšem gospodarskem in siceršnjem sodelovanju med občinama. Po zaključku pogovorov in ogledu zgodovinskih znamenitosti Titovega Drvarja je naša delegacija obiskala tudi delavce TCP AIDS NE OKUŽITE SE ZARADI NEVEDNOSTI ODGOVORI NA VPRAŠANJA. KI VZNEMIRJAJO Pogovorit« m o voobM LjuW(»n«, m»j 1987 »Djuro Salaj« iz Krškega, ki še vedno sodelujejo pri proizvodnji v tamkajšnji papirnici. Ob zaključku obiska so gostitelji v znak prijateljstva naši delegaciji izročili najvišje priznanje, ki ga podeljujejo ob svojem občinskem prazniku: plaketo 27. julij. Dan vstaje: slovesno na Ložcah Letošnja osrednja občinska proslava 22. julija je bila na Ložcah v osrčju bohor-skih gozdov. Zbrani množici je tokrat spregovorila predsednica OK ZSMS Krško, Ida Novak-Jerele — njen govor objav- ljamo v celoti. Slovesno srečanje pa je krajevna organizacija ZZB NOV Senovo izrabila tudi za to, daje izkazala pozornost svojim članom, ki so v letu 1987 dopolnili okrogle obletnice svojega življenja. 2 Nii glas 8,3. avgust 1987 Ida Novak-Jerele: S soočanjem do preudarnih odločitev Danes, ko so se vsa slovenska mesta in vasi odeli v pražnjo obleko, ko je za kratek čas prenehal ropot strojev, ko je pozdrav in stisk roke bolj svečan, je tudi naš Bohor zašumel bolj svečano in povabil borce, delovne ljudi in mladino, da se v zavetju njegovih krošenj, ki so pred štiridesetimi in več leti nudile varno zavetje partizanom in aktivistom, za hip zazrejo v preteklost, da bi obudili spomine, se kaj naučili, se napili novih moči, da bi lahko že jutri spet bolj jasno zrli v prihodnost... Danes je velik praznik — dan vstaje slovenskega naroda. 22. julija se spominjamo dogodkov, ki so z najlepšimi črkami zapisani v naši narodnostni zgodovini, saj je v letu 1941 pomenil ta datum odločitev za vseslovenski oboroženi odpor, v katerem je naš narod skupaj z vsemi jugoslovanskimi narodi videl dokončno odpravo stoletnih krivic. Letos smo praznovali tudi petdesetletnico ustanovitve Komunistične partije Slovenije in ravno ta je v tistih težkih, a svetlih dneh postala jedro in štab vstaje ter priprav nanjo, ki so temeljile na ustanovitvi enotne Fronte, ki je zbrala vse svobodoljubne moči slovenskega naroda tako v mestih kot tudi v sleherni slovenski vasi. Ustanovitev Protiimperiali-stične fronte — kasneje Osvobodilne fronte slovenskega naroda —je bila mejnik v uspešnem zbiranju množic okrog Komunistične partije Slovenije ne glede na njihovo stran- SEZNAM JUBILANTOV 1987. 60 letniku Zvonko Jerele, Slavica Kozole, Ferdinand Božičnik, Karli Brence, Drago Kolar, Jože Omerzu, Ferdinand Ursič, Drago Hrovat, Ludvik Omerzel, Marica Kerin, Miha Vrh, Martin Brili, Kristina Mlinaric, Franc Bavec, Stane Pajk, Franc Seničar, Franc Uduč, Franc Klaviar, Albin Bogolin, Janko Bračun, Martina Mirt 70 letniki Alojzija Breznik, Ivan Kmetec, Anton Šraj, Franc Abram, Antonija Kink, Jakob Kladoiek. 75 letniki: Gizela Pečnik, Ivan Zelič, Ivanka Golob, Andrej Derstvenšak, Alojz Bezovsek, Marija Ribič, Jože Klavžar, Pavla Divjak, Anton Remih, Anton Petan. 80 letniki: Vida A vasenak, Jurij Ban, Er-nest Petan, Ivan Sotošek. karsko in nazorsko prepričanje in opredeljenost. Izreden pomen v okviru političnih priprav na vstajo je imelo tudi junijsko posvetovanje s predstavniki okrožnih komitejev v Ljubljani, kjer so bile določene konkretne politične in organizacijske naloge, ustanovljeni pa so bili tudi vojaški komiteji, V kulturnem programu je poleg senovskih osnovnošolcev, godbe in brestaniškega zbora sodelovala tudi folklorna skupina, ki jo vodi Dušan Vodlan. kasneje vojaški štabi. Le nekaj dni pozneje je vrhovni plenum Protiimperialistične fronte sprejel izredno pomembna gesla, s katerimi je dal politično usmeritev vsem slovenskim osvobodilnim in naprednim silam, saj vsebujejo ta gesla pravico slovenskega naroda do samoodločbe, zahtevo po združitvi vseh Slovencev ter načelo o enotnosti osvobodilnega boja narodov Jugoslavije. Hkrati s političnimi pripravami pa je komunistična partija izvajala tudi vojaške priprave, ki naj bi kljub hudemu vojaškemu pritisku in terorju okupatorja njegovi tehnični premoči ter demoralizaciji, ki je sledila porazu jugoslovanske vojske v aprilski vojni, omogočile začetek vstaje. 4. julija se je v Be ogradu pod vodstvom tovariša Tita sestal po-litbiro komunistične partije Jugoslavije, kije pozval vse jugoslovanske narode k uporu zoper okupatorja, k osvoboditvi zasužnjene domovine in za boljše življenje vseh delovnih ljudi naše dežele. Centralni komite komunistične partije Slovenije je ta sklep sprejel in 22. julija so se v Slovniji začele organizirane akcije. Iz iskre se je rodil upor! Zgodovina našega narodnoosvobodilnega boja je nedvomno potrdila pravilnost in nujnost take odločitve. Narodnoosvobodilni boj je temeljil na neizčrpni ustvarjalni sili delovnih ljudi in na pripravljenosti na vse žrtve, pri tem pa je vse udeležence vodila ideja, daje to edina pot, ki vodi k svobodi, ki pomeni boljše življenje v skupnosti, ki temelji na demokratičnih odnosih, na spoštovanju vsakega posameznika, v skupnosti ki bo sama odločala o svojem jutri. Ta sporočila, ki prevevajo poziv k vstaji, so bila v tistih temnih časih edina svetla točka, bila so razumljiva vsem, zato je bil tudi odziv množičen, silovit in je segal do vseh vasi in mest in je s sabo potegnil vse napredno in svobodoljubno misleče ne glede na starost in strankarsko opredelitev. Tudi naše območje se je množično priključilo tej iskri upora in tudi pri nas je kaj kmalu iz iskre nastal plamen in vsakdo seje vključil po svojih močeh. Kljub temu da so veliko naših ljudi izselili bodisi v taborišča bodisi v Srbijo in daje izdaja kruto in za vedno prekinila zagnano delo prve krške partizanske skupine, še predno N«S gl«5 8, 3. avgust 1987 3 je lahko pričela z bojnimi akcijami; kljub temu, daje bila tudi sosednja brežiška četa izdana že po prvem mesecu svojega uspešnega delovanja, se ljudje v naših krajih niso uklonili in ravno Bohor, kjer danes proslavljamo dan vstaje, je nudil varno zatočišče partizanom in aktivistom. V njegovem okrilju je našla svoje zavetje tiskarna, kjer so tiskali propagandni material za širše območje. Kako pomembne so bile resnične informacije o uspehih naše vojske, pa tudi o dogajanjih na svetovnih bojiščih, kjer je okupator počasi, a zaneseljivo izgubljal ped za pedjo, tako partizanom, aktivistom kot tudi vsem ostalim našim ljudem, ki so bili izpostavljeni nacistični propagandi, kije sejala strah in dvom med ljudi, ni nobenega dvoma. Bohor je s svojo razprostranjenostjo in temačnimi grapami, ki so bile hud sovražnik tistemu, ki ga ni poznal, nudil varno zavetje ranjencem, ki so si po prestanih nadčloveških naporih zdravili rane in nabirali novih moči za nove in nove spopade z okupatorjem. Poleg vseh teh uspehov pa je na teh pobočjih skrite tudi mnoge žalosti. Tako je na Jevši zaradi izdaje padlo pod sovražnimi kroglami 23. marca 1944 triindvajset borcev kozjanskega bataljona, ki so si v vasi nabirali novih moči in se pripravljali na nove akcije. Toda ta izguba je porodila še večjo odločnost za spopad in tako je bil že mesec dni po tragediji na Jevši ustanovljen kozjanski odred. V tem obdobju seje na našem področju zelo razgibalo tudi narodnoosvobodilno gibanje, ki seje še okrepilo s prihodom štirinajste divizije na Štajersko. Po vaseh so prirejali mitinge, zbirala seje mladina, povsod, kjer je bilo to mogoče,«) bili ustanovljeni narodnoosvobodilni odbori, ki so skrbeli za vsa politična in gospodarska vprašanja — rojevala se je prava ljudska oblast.... .......in na teh temeljih seje po osvoboditvi nadaljevala izgradnja naše domovine. Rasle so nove tovarne, obnavljala so se mesta in vasi, gradile so se železnice in ceste — vse to z navdušenjem in trdno vero v boljši jutri, kije bila še tako značilna za narodnoosvobodilno borbo. Ob vsem tem pa se je na istih temeljih gradil in dograjeval tudi družbenopolitični sistem.... .....in ta gradnja še ni končana — ne prva in ne druga... naši dedje in očetje nam počasi predajajo dolžnosti, prevzemamo jih, odgovorno, zagnano, tako kot pač to vedno počno mladi. Predajajo nam tudi svoje izkušnje, načrte, pa tudi del svojih neizsanjanih sanj. Človeški vek je kratek in mnogokrat je sanj za en vek preveč. Pa nič ne de, zazrti v prihodnost, vendar z vedenjem o tem,kar seje dogajalo v preteklosti in še posebej ob graditvi temeljev te naše družbe, se ne bojimo prihodnosti! A včasih je naša želja po tem, da bi nekaj naredili po svoje, drugače,na hitro nerazumljena, morda se poraja dvom, da smo pozabili na preteklost... A ni bojazni, saj mora ved- Saj ne, da bi hoteli cestne delavce učiti, kako naj opravljajo svoje delo, a madeža, ki so si ga prislužili ob osrednji občinski proslavi 22. julija na Ložicah, jim preprosto ne moremo spregledati. Iz izkušnje s cesto na Mladje lahko sklepamo, da sploh ni bilo ne prvič ne zadnjič, da so razrito cesto (za potrebe lokalnega prebivalstva sicer dobrodošlo in nadvse upravičeno) samo »šminkersko« zakamuflirali z gramozom, ki se je seveda potem na veliko kopal izpod koles in voznikom omogočil preizkus vzdržljivosti ali (ne)ranljivosti njihovih avtomobilov. Ali so strojne ure za valjar res tako drage in dragocene, da jih je za cesto v partizanske Ložtce škoda? no prevladati najbolj preudarna in pametna ————-—^———^———— odločitev, do katere pa se lahko pride samo s soočanjem različnih argumentov za in proti, z bojem mnenj^n ta je bil še kako lasten generacijam, ki so ustvarjale to sedanjost? in če zmanjka znanjarse lahko vsakič obrnemo v preteklost in se ob velikih urah zgodovine naučimo česa za prihodnost, ki mora biti v ponos naših dedov, naših očetov in nas, da bodo lahko naslednji rodovi gradili naprej! NAŠIJUNAKIO PREHOJENI POTI V SVOBODO 13. maja so nas obiskali nekateri borci V. prekomorske brigade. Pripovedovali so nam o dogodkih, ki so jih doživeli med vojno. Z zanimanjem smo jih poslušali in tudi sami smo lahko postavljali vprašanja, na katera so nam z veseljem odgovarjali Peto prekomorsko brigado so sestavljali fantje s Koroške, Štajerske in Gorenjske. Nemci so jih nasilno mobilizirali v svojo vojsko, saj so mislili, da bodo tako zmanjšali število partizana v. Večina fanto v pa je pod nemškimi suknjami ohranila slovensko srce. Najprej so se urili v nemških vojašnicah, nato pa so jih poslali na bojišča. Med invazijo zaveznikov pa je veliko fantov pobegnilo na za-veznišhstran. Zaveznikom so le s težavo pojasnili, da so slovenski vojaki, saj so nosili nemške uniforme. Kopa so jih le prepričali, so jih le-ti zaščitili. Sprva so jih poslali v taborišča v Franciji, kasneje pa jih odpeljali v Anglijo. V taboriščih so ustanovili bataljon Slovencev, vendar z dogodki v Jugoslaviji niso bili seznanjeni Po obisku majorja Ravnikarja, ki jih je pozval med partizane, so ta- 4 Na! glas 8. 3. avgust 1987 boriiča zapustili in se z ladjo odpeljali v domovino. Bataljon je prerasel v brigado, kije imela pomembne zasluge za osvoboditev naše države. Bojevali so se v Dalmaciji sodelovali v boju za Gospič in tudi na Slovenskem so delovali Borci so nam povedali še velikodrugih dogodko v, ki so jih doživeli med mobilizacijo in tudi kasneje, ko so bili že v Jugoslaviji Njihov največji sovražnik poleg okupatorja je bila lakota. Večkrat so bili lačni kakor siti a zdržali so vse napore inprehodili trnovo pot v svobodo, kije rodila novo Jugoslavijo, kjerni več trpljenja, lakote in sovraštva, temveč vsi živimo v miru in svobodi Veliko ljudi je padlo v bojih za srečo bodočih rodov, veliko krvi je bilo prelite za svobodo. Vse to je bil davek, ki so ga morali plačati naši narodi za svojo srečo ter srečo drugih. Prehodili so dolgo in težavno pot, premagali okupatorja in ustanovili svobodno domovino. Mladi večkrat pozabljamo, koliko so naši dedje pretrpeli toda vsi smo trdno odločeni da bomo svobodo ohranili domovino pa v primeru vojne branili z vsemi močmi ALEKSANDRA RAČIČ, 8ji OS Jurij Dalmatin KRŠKO (Prvi nagrada v natečaju ob obisku borcev V. prekomorske Franc DULAR: SREČNO! gbsiko rudnika senovo Senovskim rudarjem ob 3« juliju Ob rudarskem prazniku, 41 julijuje bila tudi letos na Senovem slovesnost, s katero so knapi obeležili svoj dan. Na proslavi je udeležencem spregovoril sekretar OK ZKS Krško Franc Dular. Preveč praznične niso bile njegove besede* verjetno so jih poslušalci bolje sprejeli.kot če bi bile olepšane. Zaradi družbene aktualnosti problematike smo prepričani, da govor zlepa ne bo zastaral, in ga zato objavljamo. Različne prireditve v počastitev rudarskega praznika se po vsej Sloveniji vrstijo že več dni. Vse pa so svoj vrh dosegle danes, 3. julija, na tjian rudarjev. Rudarji želite na tak način čimbolj svečano obeležiti spomin na dogodke iz leta 1934, ko so revirski rudarji začeli gladovno stavko proti neusmiljenemu kapitalističnemu izkoriščanju, želite obuditi spomine na udarniške Čase povojne obnove domovine, želite opozoriti nase, na svoje sedanje težave in uspehe. Že dolgo smo trdno odločeni, da se dogodki izpred vojnih let ne smejo nikoli ponoviti, spomin na tiste čase pa vendar ne sme izumreti, saj je primer proletar-ske trdnosti, odločnosti in enotnosti. Rudarjenje na Senovem ima dolgo tradicijo, saj smo lani praznovali 190-letnico. Skozi dolgo zgodovino Rudnika seje izmenjalo veliko lastnikov ali upraviteljev. Najbolj zanimiv je podatek, da od 1950. leta dalje upravljajo z rudnikom delavci. Upravljati z družbenimi sredstvi pa pomeni veliko odgovornost do družbe, do sebe in do tistih, ki prihajajo za nami. V času družbene in ekonomske krize pa je to še toliko težje. Rudnik je danes skupaj z ostalimi rudniki in elektrarnami povezan v dejavnost energe-tikejki je poleg nekaterih drugih sistemov sistem posebnega družbenega pomena. To pomeni, da ima na to dejavnost mnogo večji vpliv država. Prav zaradi tega velikokrat odpovedo najosnovnejši ekonomski elementi, s tem pa tudi stimulacija za boljše delo. Dejavnost energetike se že več let nahaja v stalni izgubi, tako so prizadevanja delavcev za boljše rezultate izničena, prisotna je psihoza zgubašev, z druge strani pa očitek družbe slabemu gospodarjenju. Vsako delo, ki je tej družbi potrebno, to pa rudarjenje prav gotovo je, mora biti tako vrednoteno, da lahko skrbi za svoj obstoj, skrbeti mora za lasten razvoj in za razvoj širše družbene skupnosti. Da bi bila razmerja med temi pravilna,, moramo imeti in tudi spoštovati družbeno dogovorjena merila. Tedaj bomo uresničili tisto,kar je bilo zapisano leta 1950. Ob rudarskem prazniku so zaslužnim posameznikom podelili tudi priznanja. Plaketo Rudnika Senovo z denarno nagrado so prejeli Pirš Jože I., Bohorč Vinko in Cente Vlado. Plaket« Rudnika Senovo so podelili SOZD-u Franc Le skošek Luka , delovni organizaciji Rudnik Lignita Velenje, DO RLV Tozd Mehaniazcija, RLV DS Zračenje, Poslovni enoti Počitniškega doma Krka Pionir iz Vrsarja in Jožetu HABINCU. Kolektiv Rudnika Senovo je prejel **- <# Zapustiti so vzorne nasade Milan Kneževič je po ogledu čestital brigadirjem za opravljeno delo B1ZELJSKO — BREŽICE — V Slovinovih vinogradih na Bizeljskem so brigadirji iz Idrije, Tolmina in iz Čoke v Vojvodini končali lani začeto obnovo. Na devetih hektarih, ki jih je uničila pozeba, so od 29. junija do 6. julija postavili okoli 5 tisoč betonskih stebrov, nad 400 sider in razvlekli 158 kilometrov žice. Dobro organizirano delo je spodbujalo delovno vnemo in pri Slovinu so bili prijetno presenečeni nad rezultati. Sadove brigadirskega dela sta si v petek ogledala predsednik komiteja za kmetijstvo SRS Milan Kneževič in predsednik sozda Slovin Ivo Marenk. Direktor delovne organizacije Ivan Zivič je povedal, da brez brigadirskega sodelovanja letos ne bi mogli opraviti vsega dela. Stebre bi lahko postavljali šele prihodnje leto. Velik delež obnove sloni na prostovoljnem delu in kolektiv ima letos sedem udarniških dni. Samo tako so lahko pravočasno posadili trto. Največji uspeh obnove je, da so v nasadih podvojili število trt in jih imajo zdaj okoli tri tisoč na hektar. Zamenjali so tudi sorte. Cepljenke so uvozili iz Nemčije. V obnovljenih nasadih bodo poslej pridelovali kakovostno grozdje za buteljčna vina, beli in modri pinot, renski rizling in schardonav, ki so veliko slajša od rumenega plavca, laškega rizlinga in drugih sort, ki so prej rasle na istih pobočjih. Tudi Milan Kneževič je menil, da je zadnji čas za preusmeritev na sladke sorte za vrhunska vina. Bil je prijetno presenečen nad vzorno opravljenim delom in brigadirjem je zanj izrekel priznanje. To dokazuje, da brigade niso preživele, da imajo mladi ogromno volje za to, da naredijo nekaj koristnega, nekaj, česar stroji ne morejo. Ta teden se je lotila dela v vinogradih druga izmena. Tudi ona bo postavljala stebre in napenjala žico ter dokončala obnovo na devetih hektarih na območju Sromelj. J. TEPPEY Dolenjski list. 23. 7. 87 NaS glas 8, 3. avgust 1987 . 17 *********** »Ne pripravljamo jih za kasarno« Nekaj let potem, ko je bil 1976 sprejet zakon o vojaškem usposabljanju mladine, je potekalo usposabljanje enotno za celo Posav-je. Vendar se je kmalu pokazalo, da so tako oblikovane skupine prevelike, da bi bilo mogoče z njimi kvalitetno delati. Zato so letso usposabljanje za mlade, ki ne obiskujejo šol srednjega usmerjenega izobraževanja, organizirali v vsaki občini posebej. Iz krške občine seje zbralo 47 mladincev in mladink, ki so končali osnovnošolsko obveznost. Med 17-dnevnim bivanjem v dijaškem domu so si pridobivali osnovne vojaške veščine: spoznavali in uporabljali so pehotno orožje, izvedli bojno streljanje, se seznanili z drugimi bojnimi sredstvi (minami, bombami, tanki). Spoznali so osnove vojaške zakonodaje in dolžnosti, sestavine SLO, osnovne značilnosti mednarodnih političnih razmer ipd. Strokovnemu pouku je bilo namenjenih 8 ur dnevno, 4 ure pa interesnim dejavnostim. Pripravljali so bilten, obiskali muzej v Brestanici in letališče v Cerkljah, si ogledali več filmov (video), se ukvarjali s športnimi igrami, urili v streljanju z zračno puško. Obiskovali so 10-urni plesni tečaj, ob dnevu borca pa so pripravili proslavo pri spomeniku v Rorah, na kateri jim je spregovoril Stane Nunčič. Pri interesnih dejavnostih so jim veliko pomagali člani OK ZSMS Krško. Oblikovali so tudi aktiv ZSMS, na katerem so med drugim ocenjevali svoje predavatelje. Letos so bili, kot kaže, z njimi zelo zadovoljni, ravno tako s starešinami, saj ni bilo ves čas usposabljanja nobenih napetosti in izpadov. Vse delo je bilo zastavljeno bolj pedagoško, vzgojno, ne pa vojaško. »Ne pripravljamo jih za kasarno. Ne želimo jim priskutiti vojaščine in kasarne,« je dejal poveljnik Dušan Merhar. Rečemo lahko, da so se mladi v svojem taboru dobro počutili, da so radi bivali v njem, kar potrjuje tudi naslednje: neka deklica sije poškodovala roko, druga je zbolela, a nobena ni hotela predčasno oditi domov. Starešine je pohvalil tudi Dušan Merhar, zato je prav, da povemo, kdo so bili: Zdenko Mohar, rez. poročnik; Franc Kranjec iz TCP, rez. podporočnik; Vinko Bosina iz TCP, rez. mlajši vodnik in Jožica Uršič iz OŠ Brestanica, rez. podporočnik. Zadovoljenje bil tudi z zunanjimi sodelavci, ki so predavali o zdrav- 18. NaS glas 8, 3. avgust 1987 Naj glas 8. 3. avgust 1987. 19 stveni vzgoji, predstavili TCP in NEK, prometno varnost, protipožarno zaščito in možnosti zaposlovanja. Predavanja s področja SLO so izvedli strokovni delavci občinskega sekretariata za ljudsko obrambo. Vse omenjeno pove, da so bili dnevi med bivanjem v taboru temeljito zapolnjeni že s strokovnim usposabljanjem in interesnimi dejavnostmi. Poleg tega so mladinci sami urejali svoje bivalne prostore, skratka, delali sami vse razen kuhanja. Imeli so tudi majhen »bife« in v njem prodajali osvežilne pijače. Zaključek je bil slovesen: najboljši strelci ter najbolj prizadevni pri usposabljanju in interesnih dejavnostih so prejeli posebna priznanja. V skladu s 14., 45. in 46. členom sklepa CK ZKJ o osnovah in merilih za določanje višine članarine ZKJ in določitvi temeljne dejavnosti ZKJ, ki se finannra iz sredstev članarine, in na podlagi 2. točke 42. člena Statuta ZKS je CK ZKS na 10. seji dne 6.7. 1987 sprejel SKLEP o osnovah in višini obračunavanja članarine v ZK Slovenije OSNOVE ZA OBRAČUN ČLANARINE Osnovo za plačevanje članarine sestavljata čisti osebni dohodek in prihodek, ki ga član ZKS ustvari vsak mesec: 1. po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti; 2. kot delegat v skupščini, funkcionar v državnem organu, družbenopolitični in drugi družbeni organizaciji in samoupravni organizaciji in skupnosti; 3. s samostojnim opravljanjem dejavnosti z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov; 4. z združevanjem samostojnega osebnega dela s sredstvi v lasti občanov z združenim delom, z družbenimi sredstvi v obrtne in druge zadruge in pogodbene organizacije združenega dela; 5. z opravljanjem samostojne poklicne in druge dejavnosti z osebnim delom, kije poklic (odvetniki, umetniki, kulturne in druge dejavnosti); 6. kot samostojni kmetijski proizvajalec; 7. z združevanjem dela in sredstev kmetov v kmetijske zadruge, organizacije Komunist /K>. M*«W17 združenega dela in druge oblike združevanja in sodelovanja s kmetijskimi zadrugami in organizacijami združenega dela; 8. v delovnem razmerju pri delodajalcu; 9. iz avtorskih pravic, patenta in tehničnih izboljšav, zmanjšan za predpisane stroške, družbenem dogovoru, samoupravnem sporazumu ter splošnem in samoupravnem splošnem aktu; 10. kot nadomestilo osebnega dohodka, doseženo po zakonu, drugem predpisu, druž- benem dogovoru, samoupravnem sporazumu ter splošnem in samoupravnem splošnem aktu; 11. kot zaslužek po pogodbi o delu, pogodbi o avtorskem delu in pogodbi o opravljanju občasnih ali začasnih del; 12. na podlagi dopolnilnega dela iz vseh naslovov; 13. kot štipendijo (učenci in študenti); 14. kot pokojnino iz vseh naslovov; VIŠINA ČLANARINE 10. Član ZKS plačuje mesečno članarino od osnov v skladu z določili II. poglavja tega sklepa po naslednji lestvici: Osnova za plačilo članarine v din Lestvica članarine do 30.000 20 din 30.001 do 40.000 50 din 40.001 do 50.000 100 din 50.001 do 60.000 200 din 60.001 do 80.000 350 din 80.001 do 100.000 500 din 100.001 do 120.000 800 din 120.001 do 140.000 1.300 din 140.001 do 160.000 1.800 din 160.001 do 180.000 2.800 din 180.001 do 220.000 3.800 din 220.001 do 300.000 2,3% 300.001 do 350.000 2,5% 350.001 do 500.000 2,8% 500.001 in več 3,0% As:.- ;|^tt*L*JUfi34NB»fla EL4 ObčnsJu tanrt» «S Mto 11. Člani ZKS, ki nimajo stalnih mesečnih prejemkov (učenci, študenti, gospodinje, brezposelni), plačujejo mesečno članarino v znesku 20 dinarjev. 12. Če je član ZK Slovenije v težkem socialnem položaju (npr. dolgotrajna bolezen z visokimi stroški zdravljenja, mesečni prejemki pod višino zajamčenega osebnega dohodka, za čas odprave posledic elementarne nesreče, ipd,), lahko predsedstvo občinskega komiteja ZKS na podlagi predloga osnovne organizacije ZK takemu članu začasno zniža članarino; o tem svojem sklepu predsedstvo občinskega komiteja ZKS obvesti osnovno organizacijo ZK in nadzorno komisijo občinske organizacije ZK Slovenije. Ta sklep začne veljati z dnem, ko je bil sprejet, uporablja pa se od 1. 7. 1987 dalje. 20 NiS gUs 8, 3 avgust 1987 »CASEMAKER«NA PREIZKUŠNJI Nov stroj za proizvodnjo kartonske embalaže—velika pridobitev za TES Brestanica — V Tovarni embalaže Senovo so sredi julija končali z mesec dni trajajočo montažo novega stroja za proizvodnjo embalaže iz valovitega kartona, ki ga s tujko imenujejo »casema-ker«—izdelovalec škatel. Pri montaži sta sodelovala tudi dva monterja milanske firme Curioni, od katere so v lanskem letu stroj odkupili. Od svojih začetkov v letu 1980, ko so v tozdu TCP Djuro Salaj pognali prvi kartonski stroj, je proizvodnja v TES neprestano naraščala. Prvo leto obstoja so proizvedli 16000 ton valovitega kartona, v letošnjem letu pa planirajo, da bodo presegli začrtanih 25000 ton. Ker so imeli vse več naročil, so uvedli nadurno delo, tretjo izmeno ter maksimalno angažirali vse zaposlene, po drugi strani pa so večjo proizvodnjo zagotavljali z rekonstrukcijami posameznih strojev in z nakupom novih. Po letošnji rekonstrukciji kartonskega stroja se je proizvodnja že precej povečala, še večje zmogljivosti pa bodo imeli, ko bo stekla redna proizvodnja na novem stroju za izdelovanje kartonskih škatel. Takoimenovani »casemaker« ima pred starejšimi proizvodnimi linijami velike prednosti. V eni liniji namreč združuje funkcije tiskanja, rezanja, izrezovanja, izsekovanja, zgibanja, lepljenja in šivanja škatel iz valovitega kartona, zaradi česar polizdelkov ni treba prenašati iz ene linije na drugo. Stroj je sestavljen iz dveh delov, ki si lahko izmenjavata posamezne segmente po tirih, na katerih stroj stoji. Posebej pomembno je, da lahko na Oba dela novega stroja — izdelovalec škatel in rotacijska štanca — sta povezana s tiri, po katerih je omogočena izmenjava posameznih segmentov stroja. (Foto: Črt Čargo) osnovni stroj za izdelovanje škatel priključijo rotacijsko štanco, kar omogoča tudi izdelavo posebno kompliciranih škatel. Šivalno glavo stroja so že preizkusili in kar polovica škatel, ki jih izdelujejo na tem stroju, je narejena dvakrat hitreje kot na ostalih linijah. Nastavljanje orodja je avtomatsko in računalniško vodeno. V Tesu so dokupili še podajalno in izlagalno napravo in tako v resnici pridobili več kot en sam stroj. Kot je poudaril Jože Božič, vodja priprave dela v tozdu, bodo z novim strojem veliko pridobili na času, pri nekaterih proizvodih pa se bo izboljšala tudi kvaliteta izdelave. Za embalažo, proizvedeno na »casemakerju«, se bodo zmanjšali stroški izdelave, kar bo seveda pomenilo ob istih tržnih cenah večje prihranke za tovarno. (Dolenjski lisi. 23. 7. 87) ¦mbMK Planinski tabor na Jezerskem Planinsko društvo »Bohor« Senovo je letos že petna jstič zapored organiziralo planinski tabor, tokrat v sodelovanju s sosednjima društvoma iz Brežic in Sevnice. Letos so za postavitev tabora izbrali prostor ob majhnem jezeru na Jezerskem, ki je izredno ugoden za bivanje in pohode na bližnje vrhove. Pod razpetimi platni več kot dvajsetih šotorov je prvih deset dni v juliju bivalo 68 planincev. Večina od njih so še učenci OŠ Senovo, Brestanica, Krško, Leskovec in Kostanjevica, seveda pa so s seboj imeli tudi bolj izkušene mladinske vodnike, mentorje, vodjo tabora, zdravnico, kuharico in ekonoma. Vodja tabora Hinko Uršič je bil zadovoljen z vremenom, ki jim jo je zagodlo šele ob koncu taborjenja. Drugače je bilo vreme lepo, tako da so prehodili lep kos gorskih poti. V začetku taborjenja so tako izvedli kondicij-ski pohod na Skubrov vrh, na katerem so preizkusili spsobnost planincev. Sledili so vzponi na bližnje vrhove — najprej do Češke koče in na Zgornje ravni, potem še na Ledine, kjer so mlajšim planincem pokazali uporabo planinskega orodja. Zadnja tura je bila dvodnevna in je terjala od planincev največ napora. Kljub temu so vsi, ki so šli na pot, prišli na cilj, saj so se v preteklih dneh tabora dobro pripravili. Povzpeli so se na Kokrško sedlo, od tam pa naslednjega dne še na Grin-tovec, najvišji vrh v Kamniških Alpah. V taboru so si organizirali zanimivo taborniško življenje. V zasilni kuhinji pod šotorskim platnom se je letos že petič zapored sukala Marija Božič, sicer kuharica v krški tehnični šoli. Hrano so nabavljali sproti v trgovini, nekaj pa so kupovali tudi od domačinov, ker je bilo to ceneje. Kadar niso bili na pohodu, se planinci v taboru niso dolgočasili. Pospravljati je bilo treba šotore, včasih so risali in pisali, brali knjige ali pa so se poskusili v športnih igrah. Dneve so večkrat zaključili z družabnimi večeri in s tabornim ognjem. Petja in pripovedovanja šal ni manjkalo. Planincem PD »Bohor« Senovo so pri organizaciji tabora veliko pomagali kolektivi iz domače občine. OŠ Senovo jim je dala na razpolago šolski kombi, DO Transport Krško jim je zagotovil prevoz na Jezersko. Planinci so bili izredno veseli tudi denarne pomoči številnih drugih delovnih organizacij, ki so tako pomagale skoraj 70 mladim poceni, zdravo in koristno preživeti kos prijetnih počitniških dni. Tečaj angleščine in ure pravljic Mladi, ki opravljajo obvezno delovno prakso v TCP »Djuro Salaj«, se gotovo ne bodo mogli pritoževati, da njihovo delovno usposabljanje sestavljata samo pometanje in pospravljanje. V enoti za izobraževanje so namreč zanje organizirali tečaj angleščine (začel seje 20. julija), ki sicer ni tak kot šolski pouk, je pa obvezni del delovne prakse. Za otroke svojih delavcev pa so pripravili ure pravljic, na katerih otroci ne samo poslušajo, ampak tudi rišejo in se igrajo. Dve uri sta bili vjuliju, dva pa bosta še, in sicer 7. in 14. avgusta. NaSglisB. 3. ivgusl 1987 21 Za odrasle in otroke Mala šola plavanja V bazenu pri TCP Djuro Salaj ob ostalih kopalcih, ki so jih pasji dnevi pregnali iz Krškega, veselo čofotajo tudi otroci! To so mali šolarji, ki se pod budnim očesom in strokovnim vodstvom Andreja Škafarja učijo osnove plavalskih veščin. Ob tem, da se skozi igro otroci naučijo plavati,Andrej spotoma še opravi selekcijo in tiste posebej nadarjene povabi med tekmovalni naraščaj kluba Celulozar. Plavalna šola je dopoldne in popoldne — za različne skupine. Vstopnico za bazen prispeva TCP Djuro Salaj, stroške za inštruktorja pa ZTKO Krško. POZOR! Avgusta bodo stekle plavalne ure za odrasle neplavalce. Plavalna šola za odrasle bo v večernih urah! VABLJENI!! Turizem, ustrezen času V Semiču dajejo prednost specializirani ponudbi — Tuji kapital za kostanjeviške vrtine? KRŠKO — V razgovoru o naložbah v turizem je direktor hotela Sremič Peter Markovi? omenil, daje zaTemi lučkami na Sremicu prišla letos na vrsto Kostanjevica, kjer se zadržuje veliko tujih in domačih obiskovalcev. V restavraciji Pod Gorjanci so obnovili nadstropje in zdaj so tam najlepše sobe v občini. Oddajajo jih večinoma tujcem. Za obnovo so odšteli 25 milijonov dinarjev. V go-stinstu so se odločili za specializacijo, saj seje pokazalo, da je bil začetek z domačo kuhinjo pri Treh lučkah izredno dobra zamisel. Ta čas, ko v središču Krškega gradijo veliko poslovno stanovanjsko zgradbo, da bi staremu mestnemu središču vrnili nekaj nekdanje živahnosti, se investitorjem pridružuje tudi Kotel Sremič. Približno 20 milijonov bo vložil v gostinski lokal, s katerim bo popestril ponudbo. To bo specializirana okrepčevalnica, v kateri bodo poleg običajnih sladic nudili gostom 20 vrst različnih palačink, sladkih ffifffl IZ NkŠIH OBČIN in slanih, jedi s sirom, tople in hladne sadne in mlečne napitke, zelenjavne plošče ter solate kot samostojne obroke. To bo njegov delež k oživljanju mesta. Tudi za naprej razmišljajo o specializirani ponudbi. Večji razvoj predvidevajo na območju Kostanjevice. Občina sodeluje pri študiji urbanističnega inštituta Slovenije o turizmu v dolini Krke, Mercator pa je naročil študijo o izko- riščanju termalne vode v turistične namene. Vodo iz kostanjeviške vrtine so dali v analizo in ugotovili, da je izredno kvalitetna. Topla je 36° C in je na sekundo priteče 501, s črpanjem pa to količino lahko podvojijo. Torej imajo vse možnosti za razvoj več turističnih dejavnosti. Ubrali bodo drugo smer kot Cateške Toplice, saj nima smisla česarkoli podvajati. Računajo na sodelovanje tujega kapitla, na ustanovitev konzorcija in v te priprave usmerjajo kljub trenutnim gospodarskim težavam vse svoje moči. J. T. Dolenjski list. 23.7.87 22. NaS glas 8, 3. avgust 1987 Zamuda že snedla elektrarno Od Zagorja do Laškega in Brežic se občine zavzemajo za sočasno planiranje hidroelektrarn, avto ceste in zasavske ceste ________ '. . . i> . . - . . KRŠKO — Gradnja hidroelektrarn na Savi se odmika, denar plahni in posavska zbornica opozarja, da je en objekt zaradi zamude že splaval po vodi, da ga je pojedla inflacija. Pojavlja se vrsta odprtih vprašanj in neskladij, ki zahtevajo dodatno razčiščevanje, da bi izdelava in sprejemanje dokumentov za gradnjo potekalo brez večjih zastojev. ¦ "• Zaradi tega je MGZ Posavje v dogovoru z dolenjsko, zasavsko in' celjsko zbornico minuli teden povabila na delovni razgovor predstavnike izvršnega sveta SRS, dveh kor mitejev, Elektrogospodarstva Maribor, zasavskih in posavskih izvršnih svetov ter gradbenih delovnih organizacij z Dolenjske, iz Celja in Zasavja. Ponovno je predlagala ustanovitev usklajevalnega telesa pri republiškem vrhu. Do tega niprišlo, ker je, njegov predstavnik Tomaž Vuga vztrajal, da usklajevanje ni'haloga izvršnega sveta, da ta ne more postati inženiring, da pa so prizadetim vrata vselej odprta. V Posavju se boje predvsem odlaganja pri sprejemanju zakonodaje, saj na primer čiščenje Save še zdaj ni rešeno. Kljub samoupravnemu sporazumu, po katerem bo 60. odst. de- Slavnost v cerkljanski enoti narja, zagotavljalo vodno gospodarstvo), je še veliko finančnih in drugih ovir, zlasti pri gradnji komunalnih čistilnih naprav. Z enako odgovornostjo' kot do Radeč bi morali za čiščenje Save poskrbeti tudi naprej do Brežic in hrvaške meje. Občine vzdolž njenega toka od Zagorja do Laškega in Brežic tre- DOLENJSKI LIST št. 30 (1981) 30. julija 1987 nutno najbolj moti neusklajenost planov, ločeno načrtovanje hidroelektrarn od načrtovanja avto ceste, zasavske ceste- in infrastrukturnih objektov nasploh. Zdaj se kaže, da nekatere stvari niso bile dovolj • V občinah se zavzemajo za sočasno obravnavo vseh predvidenih posegov, ki jim odvzemajo življenjski prostor, saj so med seboj vzročno in posledično povezani. Zamujanje in ločeno odločanje samo kopiči težave, zato prizadetim tudi ne gre v račun nedodelanost planov Železniškega gospodarstva, ki bo s hitro progo prav tako poseglo na to območje. Usklajevanja mora biti torej več kot doslej, da ne bodo risali v načrte starih variant, ustno pa med tem že obljubljali nove. pretehtane. Gre torej za ponovno preverjanje investicij, za presojo planiranja spričo porušenega ravnovesja v prostoru. Še vedno namreč ni odgovorov na vprašanja, kako veliki bodo bazeni za elektrarne od Vrhovega naprej, ali bodo elektrarne popolnoma pretočne ali samo delno. J. TEPPEY O dnevu letalske enote v Cerkljah smo v Našem glasu že pisali. Sedaj objavljamo še posnetka, ki ju je na slovesnosti napravil Anton Petrovič. Za svoje dolgoletno plodno delo je na proslavi med drugimi odlikovanci Jože HABINC prejel zlato plaketo RV in PVO NaS glas 8, 3. avgust 1987. 23 Nekdanja cerkev — galerija v kostanje-viškem gradu je bila 26-junija prizorišče otvoritve retrospektivne razstave del Poldeta OBLAKA. Razstavo je odprl Matjaž Kmecl, kulturni spored te osrednje letošnje prireditve v Kostanjevici pa je izvedel Slovenski oktet. 24 N»5gUs8, 3. avgust 1987 VOZNI RED POSTAJA KRŠKO lokalnih vlakov za progo POMEN ZNAKOV: 0 = odhod, p = prihod X= vlak ne vozi ob nedeljah in praznikih DOBOVA—ZIDANI MOST (V) = vlak ne vozi ob sob., ned in praznikih __rjOHOV A ^ = ^k^ vkk' ve'ia posebna cena in obvez- v .... na rezerv, sedežev Vozni red velja: •= zveze vlakov s presedanjem v Dobovi oz. od 31.05.1987 do 28.05.1988 Zid. mostu f"~~-hi— Smer. DOBOVA—ZIDANI MOST Opomba: V tem voznem redu so vsi vlaki z redno vozno ceno na progi Zid. most—Dobova in zelena vlaka na progi Ljubljana—Zagreb Ni pa ekspresnih brzin in poslovnih vlakov in vlakov, ki vozijo le ob določenih dnevih. železniško gospodarstvo ljubljana ZarcbdU lilo« I3J0» 1440» 4052 X 2180 (V) 2002 2004 3000 5002 3002 9004 5006 500« 2184 »10 »12 3004 ZIDANI MOST 4.1« 4.11 424 427 413 41» 443 4.18 43» 421 494 42S 457 421 Ml 499 5jM 9*4 9jH 114 5.1» 127 5J9 5 JI 542 545 559 4*1 4*4 «4» 414 414 417 435 438 441 449 1M 491 455 7jM 7.44 74» 7.14 7.1» 7.27 7J5 7J1 742 745 499 »32 »41 »JI t*4 %ja %m %jn 414 491 4» 45* 427 /1*5 «JS 1413 ¦-» w.i7 »42 NJI »45 1425 1455 1141 1144 ¦ 141 11.14 11.1» //.27 IIJS 11 Ji 1142 1145 1252 12159 1158 1441 1341 1449 1348 1410 1310 1414 11.15 142« /121 MJf I.UI MJ* 4.4.14 1441 11-« 144] 1341 1447 1455 1555 1541 1441 1544 1444 154» 144» 15.14 1414 1515) 141» IJJ7 /427 I5J5 14.35 15.38 1434 1542 1442 1545 1445 175» 1455 1754 1441 17.5» 1444 1444 l»4» 144» 157.14 1414 14» 2455 2148 2141 21234 2144 214» 2243 21.14 2244 21.1» 22.13 /122 19.27 2427 2Z.27 2221 142» 17.15 24J9 2IJ9 22.2» 14.11 I4J1 24.18 21-» 22J2 14.17 1442 2*42 2142 22J4 184* t»45 2*49 2149 2248 1>*»— * 949 415 7.15» 845- 425 449 1149 1245» 1345» 1545 14*5» 174»» 1445- 2*4»» 2145» 2345» Matjor 1 4J5» 7J9 42» *J3» IIJ8» I2J9» I.3J5« I9J5» 1435» 1*4»" 24J5- 21-35 2*35» Smer. ZIDAM MOST—DOBOVA UaHjH o ¦3.40» 4.10 340» 435» 840 »40» 10.40" 1140» 1340» 1425 1455 1440 15.40» 1435 17.40» 18.40 19.40 20.40» Mir*.« 0 5ra» ».10» 1010» 1110 1310» 14.10" 15.10» 17.10» 1410» 2010" 5003 2003 3001 5009 2005 3003 5007 2181 90» 2007 107 (V) 4091 X 2X05 200» 5011 2011 4093 9013 43* 549 457 747 457 M57 1157 13.57 493 54* 748 758 1*4* 114* 1248 144* 457 552 744 754 18*4 1144 1244 1444 54* 555 747 757 1*47 1147 1247 1447 54» 444 7.14 144 141« 11.14 1114 1414 41* 411 7J3 413 1423 IIJS 1123 1423 5JI 41* 72» 11» 142» 11.2» 112* 142» 5.2« 422 7.14 lit J4.U UM /211 MU •J* 42« 7J» /417 //.!» /217 KJ7 515 4» 744 132 /442 1144 /143 1443 548 415 7.4» 117 /447 2/5» /247 /447 1457 15-15 Z*. 194* 15.» 1944 1542 1547 154* 151* 155* 1441 15.2.1 1443 I9J» 144» «11 /4/1 /422 /517 /4/7 /142 /422 /42» /5.47 /427 1757 1448 1557 1457 1441 174* 1445 17.44 1144 1*4» 1747 1147 1417 17.1« lil* I7J3 1123 172» 112» /7.11 /111 /7J7 /117 /742 /143 /747 /147 1197 l»54 l»4* 1*5» 14.04 2*43 14*7 2*48 1*1« 24.11 14.2.1 l»J» It.JJ /¦.17 /».42 /»47 24.57 2100 21.04 2itn 2l.lt 21.11 21.25» 2/J1 2/43 2/47 21.57 2108 22-«4 2247 22.1« 22.2.1 22-2» 2111. 22.42 2247 livrt, (.L ki J. */»•» 125 /224 /3J5» /41» /7.1» /122 ;•« CA TV:tisoč prijav Z nastopom dopustov se upočasni marsikatera družbena dejavnost. Nekaj podobnega je tudi z akcijo odbora za izgradnjo C ATV in SATV V Krškem in najbljižji okolici. Tako se bo celotno delovanje oživilo takoj po končanih dopustih avgusta. Že danes pa lahko rečemo, da se je število tistih gospodinjstev, ki so pripravljena sprejeti to tehnično novost v svoje domove, vendarle dvignilo na tisoč. Še vedno pa smo v odboru presenečeni nad skromno udeležbo tistih gospodinjstev, ki živijo v družbenih stanovanjih oziroma blokih. Res je, da smo akcijo zaradi različnih okoliščin začeli šele maja in junija, ko so bili na pragu dopusti, vendar imamo občutek, da se mnogi niso prijavili zato, ker so preprosto čakali, da bi videli, kako bo akcija stekla. V tem pa je glavni nesporazum, saj celotna za- idaljuje deva temelji na dejstvu, da moramo od vsega začetka vedeti za število zainteresiranih gospodinjstev. Od tega je odvisna višina prispevka, prijave pa so potrebne tudi zato, da ugotovimo, do katerih hiš (kako daleč) bi bilo treba napeljati kabel. Kakorkoli že, čez mesec dni bomo akcijo spet poživili in upamo, da se bodo takrat prijavili tudi tisti, ki so doslej stali ob strani. Mimogrede: prispevek tistih, ki bivajo v blokih, bo manjši od tistega za zasebne hiše. Sicer pa imajo na sedežu krajevne skupnosti Krško prijavnice, ki jih lahko izpolnite. I. Mirt Kajak - kanu klub Krško vabi občane, da si ogledajo prvenstvo SRS v veslaškem spustu za mladince in mladinke, ki bo 15. avgusta 1987. Start bo ob 10.30 pri brestaniškem mostu, cilj 3,5 km dolge proge pa pri krškem mostu. Pričakujejo udeležbo vseh slovenskih klubov, domači klub pa bodo zastopali Matjaž Novak, Branko Naraglav, Darko Tkavc in Gašper Ros-tohar.