ISSN 0350-5561 9 rruj^u ^JUUiH koneo t«dna Danes in jutil bo suho vreme. Hmi 00 severovznooni mer. y 00 £ 51 let àtevitka 52 četrtek, 30. decembra 2004 Sreino i2005! J i ^TSí-^^ms-rt •• N,- r -tr S • .v, r . K k -••> .. « ......-m/^A x^m «ní t MESTNA OBČINA VILENIE ■s e Živimo, da iščemo srečo, in ne zato, da bi jo našli. Vsak dan dodajamo kamenček v mozaik, ki mu pravimo življenje. Naj bodo kamenčki v mozaiku trdni, vaš^korak odločen, dllji smelo začrtani!' Prijazno 300 SIT l!AI»IO vijijîk.iiî Drage bralke m bralci, poslovni portnerii! V/, ut^^dnišlva Iclos nismo |m)šíIJhIÍ vosćllnic s tuksnlmi ali drugačnimi iwljnmi luto, ki prihaja. Seveda V^im v nJem 7x*limo veliko in veselega! N a mesto vosťi lnic smo 150.000 tolarjev namenili Rdećemu križu /a pomoč IJtdem v azijskih državah, ki jih Je pri/adel katastrofa-len potres. Pomagate lahko tudi vi. Objavljamo tekoči račun Rdečega kri>ii, na katerega lahko nakaÂ^te denurni |)ris])cvck: 02922 - 0019K3I7-42, sklici 4014» s pripisom "Potres JV A^a". C/fccřn/stvo Prijateljujte še naprej z nami Stane Vovk IJanes snio tudi fwvinurjí Nagega časa sklenili leio. Pred vam je, spošiovme bralke in bralci^ 5Z kmikii Našega Časa. Vse leio smo siprizodewli, da bi z n]irt\ prinesli k vaš dom čim več zanimivih dogodkov in vas sfim/injah z v.ww, kar se je od Četrtka do četrtka dogajalo okrog vas. Vemo, enkrtti smo M/ Mj zaninwí dntgič manj. A to ni odmno le od nus. Tudi dogodkov je namreč enhvi večdnigič manj l'êselismo, če so l>ili venáirie Četrtki tndipo naši zaslugi za vas zunimivejsL Ca.sopisii se\'eda ntsrm ustvarjali sami, podobno ko( ludi prejšnja leto ne. Jbmemlxfn delež so prispevali naši redni sode-la) d - lionorarci, ki se j)ojavljajo v lednihi s stalnimi ndmkumi, seveda nidi tisti, ki se oglašale v rtd^riki Vi pišete ali še konkretneje v nibriki Mnenja in odme\'L Zelo veseli,smo naših mladih dopisnikov z osnovnih Šol. Indi oni pridno polnijo ndmko Mladi dopisniki poročajo. Svoj delež pa ste seveda prispcx'ali še tisti, ki nas seznanjate o različnih dogodkiJi, nam pošiljate vabûa ali nas obveščute z drugi-mačnimi oblihimi. Ko so nas konec leta obiskali mladi novinarji z asTWi w šole Gorica, jih je zanimalo prav lo, kako z\'emo za posury\ezen dogodek, temo, zanimivegit člo\tka... O/? vsem prej navedem .smo jim tudi odgo\ vri-li, da ima vsak novinar tudi s\'oj vir informacij da je rM ixxtočju. ki ga spremlja, čim bolj mi tekočem Zaveliko dogajanj Zinemo tudi jx) luikljifčjtt, slučajno. Tedaj se j}ačpohva» Urno. da imumo dober rios. 7íidí vi nam lahko pri tem pomag'Jie, sttîo jim odgovorili Da, spoštovane bndke in bralci, tudi v prihodnje bo z vašo pomočjo časopis še bolj zanimh ' in x^ebinsko ix)gat. Zato zavrtue telefonsko š(e\ 'âko in :^oročiie, če se pri vas dogaja kaj zanimivega. če poimte kakšnega zamt\ ega človeka, Če se dogaja nepravilnost, za kittero menite, da sodi v časopis... Želja ob iztekajočem se leni in prihodu novega imamo še veliko, st/j pravima da so želje shite Sfmje. Mi jih rte ihn'fimo. fina izmed njih je, da N se vas čim več rut ročilo na tednik. Za naročnike je cenejši, poleg tega pa ga boste vsaka čefrtek dobdi na dont Naslednja želja je hkrati predlog iii povezana s pn'0. Se razmišljate, kaj podariti prijatelju, znanai za novo leto? Morda l)i bil vesel celoletne naročiiine tia naš tednik. Vsekakor bi bdo takšno darilo zanimrvo. Ki) bi rut koncu leta povezal vse številke, bi dobil knjigo z Nizu ! .VJO stranmi. Z današnjo številko smo napisali še zadnjiJi 24 strani te obsežne knjigi'. Medlem ko jo morda sedajle prebirate, smo miže sredi fLswafianja no\% pr\'e v letu 2i)05. K vam bo prišla že pn'i četrtek v letu, torej ó.jaruiarja. i^liko prijaznih misli si àrekamo v teh dneh. Naša naj lx) preprosta: srvče. zdravja in uspehov vam želimo ter ostanke še naprej z namil iL Srečno in varno novo leto 2005! d.d. ZAVAROVALNICA MARIBOR linaSMVNlSTVO mifUh • Stin trg a&. sa» Velmjt. tel.: 02/ 897 90 98 9770350556014 '^H'JS 30. decembra 2004 Pri Pirnatu ie še zaprlo lokalne novice Novi lastnik Telemacha ]e U(îC -United (ilobal (>)m Ljul)ljiín«/Vťlťnjc' • Dosedanji lastniki Telemiiclta • investicijski ,skJad EMP in sbvcnski lastniki BTC> Gorenje, S?., dnižina Me-glić. Si) svoje deleže v celoti odprodali podjetju UGC. Vodilni ka-l)clski operater v Evropi je lako postal líIO^xIslotni lasinik družbe Teleinach^d.o.o. M^jko Rovere, direktor družbe Telemach, J. o. o., o spremembi lastništva pravir «Veseli nas. da smo poslali del največjega ka-("HiLskega operalerja v Evropi, saj se nam s lem širijo možnmli ekspanzije lako na podroCju novih N-sebin in storitev kot ludi geografsko. Prepričani smo, daje to dobixxloSIa sprememba za vse igralce na slovca^^kem telekomunikacijskem trgu kot tudi za uporabnike kabelske televizije In in terne t a.« V preteklih i>tirih letih je Telemach od ideje o alternativnem ponudniku telekomunikacijskih storitevzra.seI v največjega kabelskega operaterja v Sloveniji, ki poSiija svoj signal v več kot iOO.DOl) gospodinjstev in ima več kot l5.0QtI naročnikov na kabelski internet. Za plinski turbini potreben plin Šoštanj - Ekonomski in okoljski vidiki ter Kjolski protokol so v TCS in Holdingu Slovenske elektrarne spodbudili razmišljanja o dograditvi petega bloka TES z d\'cma plinskima turbinama. Z odločitvijo o dograditvi, ki je bila že spreje ta. bodo v 5. bloku TES 7. isio količino premoga lahko proizvedli več električne energije. Nujen ptïgoj za dograditev in dobavo plina fïa jo izgradnja plinovoda od Šenlruperla do lerm(>eleklrame ŠoStanj. Kot povedali na nedavni seji sveta Občine SoStanj. na kateri so obravnavali variantni predlog za državni lokacijski načrt, aktivnosti piUekajo skladno s potrjenim terminskim planom. ■ mkp (Skoraj) vse za most Luče ol) Savinji - Uresničevanje proračuna v letu 2004so vobčini Luče podredili nak)žbam v komunalno gradnjo, kamor pretl-vsem sodita kanalizacija in Vť)dovod. Naložbeni del proračuna za leto 2t)05 je v celoti namenjen nujni izgradnji mostu na lokalni cesti, ki bo v celoti bremenil proračun in so zanj v minulih letih že varčevali. Njegova vrednost bo presegla 50 milijonov tolarjev, kar je za tako majhno občino velik zalogaj, gradnjo pa bodo začeli spcîraladi. Proračuna za leto 2005 sicer še niso sprejeli, to pa naj bi se zgladilo v začetku februarja. Navzlic tehtnim razpravam doslej namreč Še ni.s oh Pakl -Tudi lelos bodo lahko občani občine Šmartno ob Paki preživeli najdaljšo noč v letu na silve.strovanju na prostem. Lctcánjc bo osmo po vrsti, pripravil pa ga bo javni zavod Mladinski center v.sodelovanju s tamkajšnjo ol>Čino, Na prireditvenem prostoru zn HíŠíí mladih v Šmartnem ob Paki bo od 22-30 do 2. ure v novem letu 2005 poskrbel domači isa-bavni ansambel Trio Šibane, v priložnostnem programu bo kronist osvetlil najpomembnejše dogodke v iztekajočem se letu v občini, točno ob polnoči pa bo zbrane nagovoril Šm^ďŠki župan Alojz Podgoršek. ■ tp REKUI SO .. Le dober odstotek neizterjonego i\lai)dn Jcdc^viiíckí. direktor Komunalnc^Jii podjei* ja Velenje: »Nekaj neplačnikov komunalnih storitev je. Med njimi so taki. ki bi laliko plačali, pa iz različnih razlogov nočejo, in laki, ki bi plačali, pa res ne morejo. Izterjave imamo organizirane z elektronsko podporo, pregledi so hitri. Opomine pošiljamo enkrat, dvakrat, trikrat. potem pošljemo na sodišče iATšilne predloge. Neizterjanega ostaja odstotek, največ odstotek in pol.« ■ mkp rudi CO bodo V leli (Ituii dobili vsa dovoljenja, luiistiauî knicUjo l^iriiai l(M,()s no l)i)do odprli - Olvuženi ludi dve zaposleni, ki nisia zboleli - Bolezenski znaki se umirjajo Bojana Spegel Topolšica - Kje seje skrivala zahrbtna salmonela, s katero so se prejšnji vikend množično okužJh gtistje Turistične kmetije Pirnat v 'IbpoiŠici, uradno Še ni pt^^vsem pcv jasnjeno. Verjetno prej kot v roku enega meseca tudi ne bii,saj se na epidemiološki službi celjskega zavitla za zdravstveno varstvo še %vd-no trudijo, da najdejo prav vse okužene in jih povprašajo, kaj so v času okužbe jedli. Vodja epidemiološke službe Dr. Alenka Skaza nam je povedala, da so v torek po-pc^ldne dokončno ugotovili, da so se okužili tudi nedeljski gt'«tjc, ki so na kmetiji prazncwali Šestdesellet-nico. Zadnja Številka je. da je ob koncu prejšnjega tedna, v petek, soboto in nedeljo, pri Pirnatu je-ćh 173 ljudi, okuženih je več kot 100. V celjski bíílnišnici .so na infekcijski klijiiki zdravili 13 ljudi z najhujšimi simptomi. Večina se jih je že vrnila dc^mov. »V kiihhijl ne l>om v(Ť miiiid« Vrata /Jiane turistične kmetije v IbpoiŠici so bila v torek Še zaprta. lega dne inšpektor tx:di Še ni izdal odločbe, da jih laliko odprejo, čeprav so opravili že vse potrebne ukrcpc.ki jim jili je nakvil. V itv rek.soŠečiikali na rezultate l>rÍsov iz kuhinje in tutti ponoven obisk sanitarnih inšpektorjev, (jcistilna bo do ptinedeljka zaprta, tudi če so v torek ali sredo dobili v.sa ptv trebna dovoljenja za odprtje gostišča. V torek doptildne smo gi^-vorili s Hedo Delopst. ki skupaj z možem Jožetoni vodi turí.slično kmetijo Pirnat. Povedala nam je» da ji .^e vedno ni jasno, kaj se je zgtxlilo, boji pa se tudi. kako lxv ko se lx'»do vrata gostišča spet txl-prla.»Mi.slim,da vk"uhinji ne bom več mima. Zagc^tovï) pri nas ne bo- mo več stregli kurjega mesa. Perutnino in jajca sera tisto petkcwo dopoldne kupila sveže, imam spravljene vse račune- Nič od tistega, kar smo stregli v času okužbe, ni bilo domače, Okužilase je tudi hči in pomočnica, ki je stregla, saj sta jedh isto hrano. Vendar nista zboleli. Midva z. m<^žem pa nisva bila okužena, » nam jc povedala Delopstciva, ki vodi kuhinjo v gcv .stišču Pimal. Kuhinjo so pred kratkim obn(wili.'IKlijo.davednoupc> rahljajo sveže sestavine, da hrane ne pregrevajo. Izveikiismoše,da je nekaj tistih, ki so imeli rezervirane termine za večje sknjpine go-.stov v januarju in februarju, rezervacije txJpovedalo, nekaj pa jih je ostalo. To. da si bo teî^ko pcTVrniti zaupanje gostov, ki sc^ ga gradili kar 14 let, jim je jasno kot beli dan. VTermah Topolska nam je direktorica Lidij» Fijavž-Špehv tc^rek povedala, da sta se dve od skupaj 16 okuženih sobaric - zaposlenih jih imajo 20 - že vrnili na delo. Večina jih je imela kontrolo pri osebnih zdravnikih prav v torek: »V teh dneh imamo hotel čisto poin.z^to&mo se morali organizirati taki"!, da vsi zapi>slcni delamt» vse, torej ludi dela. ki jih sicer opravljajo naše sobarice. Nekatere so imele res hude znake okTiibe, teh verjetno v službo letos še ne \xx pomagali smo si tudi z najemanjem študentk preko servisa.« Skratka, situacija se počasi umirja, smo izvedeli. V vrtcu sc bojijo l)oneclcijka v Vricu Šoštanj se (k sreči) v teh dneh pozna, da sti mnogi starši že doma in da je čas praznikov na višku. Od skupaj okoli 330 vpisanih otrok jih ta teden obiskuje vrtec slaba četrtina Ravnateljic a vrtca Vesna Žerjav, ki k sreči ni tako hudi zbt^lela. je bila vslužbi. V torek nam je píwedala: »V teh dneh smo zaradi praznikov načrto\'ali, da bo delab manj ljudi in da bo tudi otrok manj. VeČina od tistih zaposlenih, ki so zk-fleli, je šc vedno v bolniški. Od 41 zaposlenih je zbolelo kar 34 naših ljudi, pa ne le vzgojiteljice, ludi več kot pol osebja v naši kuhinji. Nekaj se jih je že vrnilo v službo, pa so morali naz^j v stalež, saj se še niso počutili dc^volj dobro. Nekateri so bili res hudo prizadeti. Zato ne vem, kako bo v ponedeljek- Večina jih ima kontrole konec ledna, zato do ponedeljka zjutraj ne b*>mo vedeli, koliko ljudi bo v službi. Najlx^lj me skrbi ku- hinja, saj je zbolela več kot polovica v njej zaptslenih.« Povedala nam je še, da so bih starši izjemno razumevajoči in da so v vrtec prve d)ii po okui^bi, ko so morali zapreti večino enot, razen centralne in v ímartnem ob Paki, pripeljali res le liste otroke, ki niso imeli možnosti drugačnega varstva. Zaradi okoižbe s salmonelo pa bodo v vrtcu utrpeli tudi zelo velik finančni primanjkljaj, siij bodo staršem odračunali varstvo, pa še bolniške bo treba poravnati. Veseli pa so, ker bo z njihovo kolegico, kije ztKilela v zgodnji lazJ nosečnosti, vse v redu. »Vir okužbe nista okuženi zaposleni osebi« Doktorica medicinskih znanosti Alenka Skaza, vodja oddelka za epidemiologijo na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo, nam je v torek ptwedala: »Okužbo je p^^vzročila bakterija Sate^ncl-la enteritidis. LjuJje.se z njo okužijo z uživanjem hrane, največkrat pa je l'/yoT okužbe hrana živalskega izvora, perutnina ali jajce- SaJmonela lahko prcž^i zaradi neustrezne toplotne obdelave, druga možna varianta pa je, da pride tudi do navzkrižnega mešanja zaradi neustrezne higiene delovnih pultov, posode ali delovnih pripomočkov, ki so okuženi, ker so jih uporabljali pri pripravi surovega ok'uženega mesa in nis(^ bili astrezno očiščeni. Stn^kovno govorimo o križanju čistih in nečistih jedi. Klinične slike okuženih se razlikujejo. odvLsne so ludi od spkxŠne odpornosti in slarosli ter količine zaužitih l^akierij. Očitno jih je bilo tokrat obilo, saj je tudi Število obolelih veliko. Dej.sivo je, da so imeli nekateri zelo hude zdravstvene tež-ave, veliko jih je tudi po iskalo zdravniško pomoč. Ok'užba lahko poteka tudi brez zunanjih znakov okužbe, kot so dri.ska in bruhanje. Okuženi klico iz-ločajov blatu. To lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev. Okužba pa mine sama od selw.« Na vprašanje, ali bi bilo mogoče, da sta vir okužbe dve vgostilču zaposleni osebi, kista okuženi z bakterijo, nistapa zboleli, je Ska-zova c^dgovorila: »To ni vir okužbe, to moram odločno zanikali. .Salmonela se izJoča le fekalno-oralno, z blatom. V naših razmerah in ob strogih higienskih standardih je to skoraj nemogoče, da bi klicencîsec bil izvor okužbe, saj bi moral na rokah v kuhinjo prinesti lastne 1'ekalije. Verjetno sta se delavki v gostišču okužili, ker sta uživah enako hrano kot okuženi gostje.« ■ V Velenju dva arhitekturna bisera Med 50 najpoinenihnejšil) slvarilev arhitcklure 20. stolelja \ Sloveniji iivrs(\Mia ludi \elenjski dom kiillure ii) Krisllov blok Bojana Spegel Ljubljana - Velenje-V času hitre rasti in razvoja mesta Velenje je takratni prvi mož mesta NestI Žgank uspel privabiti k sodelovanju Številne znane slovenske arhitekte. Zato je center mesta Velenje arhitekturno izjemno bogat, sploh kar se obdobja slovenske m<^-derne tiče. Morda se tega domačini niti ne zavedamo, a strokovna javnost zna videli in ocenili drugače. Zato sploh ne čudi, da sta se kar dve velenjski stavbi uvrstili med .^0 najbolj pomembnih stvaritev arhitekture 21). slolelja v Sloveniji. 1b sta velenjski dom kulture, kjer prav te dni končujejo obnovo pročelja, večja in popolna obnova pa bt^ končana v letu 200.S ali 2006,1er lako imenovan Krisllov blok ob Šaleški cesti, ki ga domačini Šc vedno p<5go- vorno cízjtačujejo pc^ nekdanji trgovini '^Sodobna oprema«. »V društvu arhitektov Ljubljana smo se zaradi vse večjega zanimanja za slovensko moderno ar- hilckluro odliKili, da označimo izbor arhitekture 20. stoletja s posebnimi tabhcami, na katerih so zapisana imena stavb, njihovi avtorji in leto gradnje. S takšnim • • • ir. ::: ■r. i ir. iiii lili ::: 1 •r. • • v ::: iili Velenjski dom kulture na razglednici, izdani ob razglasitvi Izbora 50 najpomembnejših arhitekturnih stvaritev v Sioveniji obeleževanjem želimo .s sodelovanjem z Ministrstvom za okolje in pa^fttor prispevati k prepoznavanju pomena arhitekturne dediščine p<^Jpreteklc dobe in spodbuditi bolj občutljiv odnos stro-kovne in druge javnosti do njenih prostorskih in oblikovnih značilnosti,« je v dopisu, ki je v petek prispel vvelenjski dom kulture, zapisal MIha Dešmnn iz Draštva arhitektov Ljubljana-Obe velenjski stavbi sta se tako uvrstili med «irhitektume bisere» kot st^ univerzitetna knjižnica arhitekta .ložeta Pločnika, NclxničnikarhitektaVladlmir-Ja Šubica, Trg republike Edvarda Ravnikarja, kompleks Astre Savina Severjsi... Vse izbrane stavbe, ki so se uvrstile med 50 najpomembnejših stvaritev sloven.ske arhitekture 20. stoletja. bod<í predstavljene na priložnostnih razglednicah in dokumentirane kot arhitekturna dediScina na posebnem plakatu, ki so ga že poslali na vse slovenske upravne enote in /avodc za kulturno dediščino. fïïTt^J^T^ S'V izdala: Čas^ism atožniSka in RTV miiàJL^ dAJS)a, d.0.0. Vêtenie (tliaja ob e«irtl(th. Cena posameznega izvcHja je 300 SIT. meseCna naročnina 1 200 SFT. trimesečna naračnna $.450 SIT. polletna naročnina 6.650 SIT. letna naročnina 12.600 StT Uredništvo: 6ostoj in razvoj nase domovine. Pred nami je priložnost in hkrati ix^womosl naáím zanamcem. Žal nam včasih primanjkuje enoijiosti. ki smo jo Imeli v letih, ko je bilo najtežje. Potrebovali jo bomo ludi v prihodnje za dobro vseh nas, za dobro na^e države. naŠc državno sli, ko bom<^ združili moči na prtv jektih, ki bodo zagotovili na^ nadaljnji razcvet-« Ustavil se je ludi v domačem okolju in poudaril nak^e, ki nas čakajo. Tu je šc p<^scl)cj i/postavll gradnjo tjg<^vskke načrte za območje južno od Šaleške ceste. Svcîj praznični @.wor jc sklenil z naslednjimi l)e?iedami: »Dane^. je čas za praznovanje. C"as za obujanje 5fK>mina na velike dogodke iz na^^ preteklosti. Veliko jih jc, in ko jih združimo v pixlsta t naše sedanjosti, postanejo trden temelj naše pri-hsti. Iskivno vam čestitam ob dnevu samostojnosti in vam hkrati želim lepo praznovanje hi>žiča in seveda vse dobro v letu 2tX)5.» Osamosvojitvene pridobitve so za nas vrednota Šmartno ob l^kl, 26. tlečembrn -V občini Šmartno ob Paki božičmvntmilelniprazničničasže nekaj let zapored polepšajo mile mekxJije domačega md^iega pevskega 2bi>ra. Z njegovim koncertom pa v tem okolju zaznamujejo tudi dan samosiojnosli. Ob tej priložnosti jc zbrane v dvc>-rani j^maržkega kulturnega doma nagovoril tamkajšnji župan Alojz Pwfcorwk. Med drugim je poudaril. da smo Skwencl s plebiscitom pred 14 leti stopili na politični zemljevid sodobne Cvjxipc. /ato s.mo sedaj del priliodnosti, del tistih ljudi, narodov In držav, ki so jim pri srcu svoboda, demokracija, var- nost in razvoj. »Za lak svet se je edino tudi vredno truditi, čeprav st>poli tlo njega zaJUevne in siran-poii p<")gtiste.« Po njegovem mnenju jc Slovenja v letih <'ttamosvcv jirve dosegla taksno politično in demokratično raven, za kakršno so nekatere druge države potrebovale tudi vlcsetletja. »Visoka politična kullura. vse manj dvomtjv ne-dvc")mno kaœjo, da sdg(^ršek, Na 11. božičntv-novoletnem koncertu sc^ sc šmarški pevci in pevke predstavili s pesmimi, primer- nimi za praznične dni ob izteku leta, ter delom programa, s katerim so se v zadnjem obdot^ju predstavili na koncertih, na medobčinski in regijski pevskih reviji. Povsod so jih občinstvo In strokovna komisija za njihovo ubrano petje nagradili s toplim aplav/om in zavidanja vrednimi kritikami. Zbor je lani praznoval 5-oblelnlco dekwanja.v njem prepeva blizu 31) pevcev in pevk, od vsega začetka pa ga vodi Matjaž, Kač. Prireditev so ssvojim nasto-pt>m obogatili tudi Člani Tambu-raškcga orkestra Pi>lzela. ■ Tp Meianf pevski zbor Kulturnega društva Šmartno ob Paki in osrednji govornik šmarški župan Alojz Podgoršek Okolje in prostor nov mejnik Ziipaiïi osniih oboin })()(][)isali dogovoi' o uslaiiovilvi Urada za okolje in prosloi' SASA rcfiijo - liolje delo in nižji stroški za vsako obnno - Obrina Šošlanj bo razmislila o \kljuril\i - Premalo sliokovnjakov za lo podrorje - Sedež nove škollje v (íoí rij(Hn (íradu? Ob izteku leta so župani in županja osmih občin /givnje Savinjske In .šaleške doline naredili nov korak na poli povezovanja. Po skoipnem projektu Ck^lic In skupnih Inšpekcijskih službah je to Urad za okolje in prostor SAŠA regije, ki bo namenjen Izvrševanju nalogizprlsiojnosii občin na podri^čju urejanja prostora. Tako so minuli četrtek v prostorih novega hotela Športnega ccnira Prodnik v Juvanju pt^dpisali dogovor o medsebojnih razmerjih ustanoviteljic, nato so se tehtno pogovorili o nekaterih aktualnih zadevah in čisto na koncu nazdravili novemu leîik in novim dosežkom. Podpisovanje je seveda minilo brez zapletov, določili pa so ludi pt)slopek za razpis za novega sodelavca ali sodelavko. Soglasno so sprejeli tudi pobudo, da v prihodnjih me.secih medse povabijo ministra za promci. saj so cost-nc povezave na našem območju že nevzdržne, pa ludi ministra za regionalni razvoj, ki bi ga seznanili z dosedanjimi dosežki na področju pi.)Vczovanja ter bodočimi načrti. Za obisk obeh se bodo potrudili vsak po svojih močeh, po niwem letu pa bo usklajevanje sodelovanja vseh občin prevzela občina Lučc oziroma njen župan Ciril Rose. Povedali so: Župan Mestne občino Velenje Srečko Meh: »Sodelovanje županov in s tem občin leče tako. kol je edino pravilno. Dogovarjamo in združujemo sc v tistih ločkah. ki za vse in vsako občino posebej pomenijo boljše delo in manjše stroške. Imamo skupno upravo na področju inšpektorata, tokrat smo mu dodali Še urad za okolje in praslor. Zakon namreč zahteva, da imamo od I. januarja tako urejene naše službe. da lahko delamo s strokovnjaki z licenco, če se tako izrazim. Žal takšnih pri nas primanjkuje. Vseeno je povezovanje prava rešitev» zato je uprava Mestne občine Velenje ponudila strokovno pomoč svojega urada za okolje in prostor, z ostalimi občinami pa bomo stroške novega sodclavca ali sodelavke delili po že dogovorjc- nen razrezu, koliko dela bo opravil za pcisamezno občino. Po drugi strani bomo na podn^čju urejanja okolja in prostora potrebovali nove sodelavce, ki jih bomo an Občine Šoštanj. Ta ima svoj urad za okolje in prostor in tokrat torej ni bila podpisnica, kaže pa. da v Šc^tanju niso dovolj podrobno proučili vsebine p red lá- gre za piwezovanjc v SAŠA regiji in za ustvarjanje njenih zametkov. bomo o vsem Še enkrat premislili. Će to ne predstavlja dtv d;itnih sircškov, sc bomo vključili v la pa^jekl. da bomo torej vsi povezani tudi na področju okolja in prostora.« 'ioni lUfelj, župan Občino (>or* nji (irad: >»()bčlnc na področju SAŠA regije Ugotavljamo, da smo precej pred oslalimi občinami v Sloveniji po združevanju občinskih uprav in ostalih organew. Ostale namreč na kar nekaj področjih skušajo posnemali naše akle. Se- Zdravica županje Občine Ljubno Anke Rakun, ki bo po novem letu usklajevanje dela devetih občin prepustila Cirilu Roscu In Občini Luče. iskali na trgu»ena od možnosti je ludi naš Erico. Skupni projekt, ki .smo ga začeli na Goltch, se relativno dobro uresničuje In osebno sem prepričan, da bomo Že našli skupne točke in se bomo o njih dogov(vili-« Srečanja se je udeležil ludi žup- ganega sporazuma. Župan Milan Kopu.šar: »Danes sem spoznal, da se Meslna občina pri pokrivanju stroškov novega sodelavca ne vključuje, ker ima prav tako kol mi svoj urad. Mi v naši tíbčini gotovo potrebujemo svoj urad in svojega človeka, ker pa veda je to potrditev, da so nase odločitve prave. Končno je ludi služba za lokalno samoupravo dala zelo pozitivno mnenje in p^>vsod se dejansko »vrti« ta savin jsko-ŠaleŠka naveza z nai^im sodelovanjem na različnih področjih. Dobro namreč poznam takšne primere na podri^ju on-fvtran Menine in Črnivca. To je tudi naša prihodnost, kajti le s skupnimi močmi bomo dosegli cilje 1er usposobili, pcísodobili in pripravili občinske uprave za naslednjo prenovo lokalne samouprave, to pa je seveda regionalizacija. Skupno bomo uspCs^nejši tudi na evropskih razpisih in v odnosu do države In državnih uslanov.» Sedež nove škofije v (»ornjein (iraclii? V tehtnem razgovoru po slavnostnem podpisu sose župani In županja pogovorili o prenekale-ri konkrelni zadevi, pivsebne po-a>mosti pa je bila vseeno deležna novica o ustanavljanju mwlh škofij. Po prvih podatkih naj bi nastale tri, ena od njih s sedežem v Celju. Za to seveda Celje potrebuje podporo (^bčin s področja bodt>če .škofije, kar ne bi smelo biti sporno. Župani in županja pa so ob tem z /zanimanjem in odobravanjem priskihnili zamisli velenjskega župana, da bi bil sedež nove škofije v Gornjem Grada Vtem kraju je bil namreč dolga leta sedež ljubljanske Škofije oziroma nadŠkofije, zalo je predk>gna dokaj trdnih temeljih. Gornji CJrad in obe dolini bi s tem vsekakor veliko pridobili, zato zamisel ni bila Izrečena zgolj za šalo. o njej pa se bodo župani dogovarjali kasneje, ko bo na voljo več otipljivih dejstev. mJp '^H'JCSi 30. decembra 2004 OD DO TORKA - ÇM€T IM DOflOMIMA m Srrda. 22. dec eiiil)ra Sprejem Zrikona v srb.ski skupščini, kije jzcnaćllapravice partizanov in Ce mikov od le-la 1941 do l^M5,jci/yvaI burne polemike v Srbiji in ludi v drugih drřavah nekdanje Jugoslavije. '/jnkon jc podprlo 175 od 250 poslancev .skupščine. Predslavniki /druženja borcev Srlnje so zakon o/načili kol nacionalno razžalitev', ker je po njihovem mnenju Srbija prva evropska dnrava, ki je kviz-iinško gibanje razglasila za osvobodilno in proůfašisiíéno. Rusija je izvedla prvi preizkus svoje najtežje medcelinske balisiične rakete po letu 1991. Raketa vojvoda RS-20V (z oznako zveze Nalo satan SS-IH) je bila izstreljena iz južnega Urala, zadela pa je već koî 6.000 kilometrov oddaljen cilj na KamČalki. 21 l-ionska raketa lahko nosi deset individualno vodenih jedrskih bojnih glav, njen doseg pa naj bi znašal 11.000 kilometrov. Rusija naj bi obdržala 150 lakih rakei. Prvić sojih namestili leta 1988. vS temi raketami želijo izničiti delovanje ameriškega proiiraketnega Wúa. Javno mnenje v Sloveniji je še vedno zelo naklonjeno novi vladi. Vlado Janeza Janše namreč podpira 61 odstotkov vprašanih, vladno koalicijo pa 55 odstotkov, je pokazal decembrski Politbarometer. Najvišje zaupanje med državniki uživa predsednik države Janez Drnovšek, na drugem mestu je predsednik vlade Janez Janša, na tretjem pa predsednik državnega zbora France Cuk-jati. Na drugi strani pa se LDS Še ukvarja s kadrovskimi vprašanji. Svel LDS-a je na predlog predsednika Antona Ropa za novega generalnega sekretarja stranke izvolil nekdanjega poslanca Romana Jakiéa. Ccirlok, 23. decembra Minilo je 14 let od plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Na plebiscitarno vprašimje "Ali naj Slovenija po- stane samostojna In neodvisna država?" je takrat od nekaj več kot 93 odstotkov udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno. Uradno so bili izidi razglašeni 26. decembra, tu dan pa je poslal državni praznik, dan samostojnosti. Skupščina Republike Slovenije pa je 23- decembra pred 13 leti sprejela tudi prvo ustavo samostojne Slovenije. Palestinci po smrti Jaserja Araiaia poúóú oblikujejo novo vodstvo. Zmagovalec četrtkovih lokalnih volitev na Zahodnem bregu je gibanje Fatah, svoj vpliv pa je pokazalo tudi skrajno gibanje llamas. Fatah je sicer prejel okoli 70 odstotkov vseh glasov^ a mu je I Lamas marsikje tesno za petami. Lokalne volitve so predhodnica predsedniških volitev, ki bodo 9. januarja, največ možnosti za zmago pa ima član Fata-ha Mahmud Abas. IVlek. 24. (lecťinhn) Vlada je na zadnji letošnji seji imenovala strateški gospodarski svei, ki mu bo predsedoval ekonomist Miéo Mrkaić, člani pa so poslali še: Marko Kranjc, Ljubo Sire. Jože P. Damijan, Igor Ma.sten. Sa^o Polanc, Tomaž Prosen, Anion Jurgetz, Matjaž Oantar, Ivo Doscarol ter Janez SušteršiČ. Vlada je ludi imenovala Borisa Frleca za vodjo projektne skupine Ov.seja. Sprejeti so bili tudi vladni sklepi, s katerimi so po novem določena pravila za sodelovanje vladnih funkcionarjev in javnih uslužbencev kot predavateljev na seminarjih, posvetih in podobnili oblikah mposabljanj. Vlada je sklenila, da ministri in državni sekretarji ne smejtj sodelovati za plačilo na tovrstnih dogodkih svojega delovnega pi^dročja. C.c ocenijo, da bi bilo s<^dclovanje koristno, morajo zavrnili ponujeni honorar, lahko pa se dogovorijo, da je predvideni honorar izpiač-an v korist države ali za dobrodelne namene. Sohoia. 25. decenibiu Kršćanski svel praznuje božič, za veliko nočjo največji praznik krščanstva. Papež Janez Pavel II. je opoldne na trgu svetega Petra v Ri-mu prebral poslanico mestu in svetu (Urbi et Orbi). V njej je izrazil zaskrbljenost zaradi razmer v Iraku in narode vsega sveta pozval, naj se zavzemajo za mir, dobroto in pravičnost. Božični Čas se začenja na predvečer praznika (îospcido-vega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja, januarja, torej do Jezusovega krsta. Božič se je nekoč praznoval ob različnih datumih, cerkvena občina v Rimu pa je imela 25. decemberza praznik Jezusovega rojstva že leta 336, Iz Rima seje praznovanje Kristusovega rojstva kmalu raz.širilo drugam. Na Vzhodu je božič píístal samostojni pra/nik proti koncu 4. stoletja, vendar pa nikoli ni bil tako priljubljen kol epifanija • (îospodovo razglaš-enje, ki ga praznujejo 6. januarja. l\edeIjH, 26. diH rmhrH Zgodila seje ena največjih ka-tastro! v zadnjih Časih, ki jo je povzročil potres v Indijskem oceánu. Zaradi valovanja morja so nastali tsunamiji» ki so na obalah Azije naredili grozljivo razdejanje in po trenutnih podatkih vzeli več kot 50 ii.soč življenj, ih pí viri ki. Indiji in Indoneziji. Strokovnjaki ocenjujejo» da so se zaradi močnega potresa celo pre-maknili majhni otočki na JZ Sumatre. Rdeči križ Slovenije se je na poziv Mednarodne federaci je Rdečega križa in Rdečega polmeseca vključil v akcijo zbiranja 7,5 milijona š"vicarskili friin-k^ivpomoči, kijih bodo namenili prizadetim ob katastrofalnem nedeljskem potresu v drŽ-avahjužne in jugovzhodne Azije. Slovenski RK zalo poziva vse, da po svojih najboljših močeh pomagajo in nakažejo sredstva na tekoči račun številka 02922 - 0019831742, sklic: Poires je po trenutnih podatkih terjal največ žrtev v Srilan« 4Í) 14» s pripisom "Potres J V Azija". Do potresa je prišlo leto dni po katastrofalnem potresu v Bamu na jugo\^/hodu Irana, ki je po uradnih podatkih zahteval 31.800 življenj. Potres, ki je imel moč 8,9 sSiopnje,jebil peli najmočnejši od leta 1900. Najmočnejši potres od leta 1900 je z močjo 9,5 stopnje leta 1960 stresel Cilc. Ponovljene volitve so se dogodile v Ukrajini. Po neuradnih podatkih je postal zmagovalec opozicijski kandidat za predsednika Ukrajine Viktor Jušcenko. Ukrajinska volilna komisija je sporočila, da je po dobrih 95 odstotkih preštetih glasov drugega kroga predsed-niških volitev JuŠčenko dobil slabih 53 odstotkov glasov, dosedanji premier Janukovič pa 43,53 odslolka glasov. Udeležba je bila 77-odstotna. So pa ponovljene volitve sprožile vrslo dilem, saj so bile ludi te vse prej kot demokra-lične, îe zmagovalec je bolj po okusu zahoda. Ponedeljek, 27, d eť eni lir« Nekateri v nekdanji Jugoslaviji Še vedno obračunavajo s preteklostjo z eksplozivom. Pred rojstno hišo nekdanjega predsednika SFRJ Josipa Bro-za Tita v Kumrovcu je močna eksplozija podrla in po.škodo-vala njegov spomenik. Tudi vse močnejša Kitajska rožlja z orožjem. Kitajsko vodstvo je zagrozilo, da bo z vojaško silo zatrlo vsakršen poskus Tajvana za neodvisnost Ibrek. 28. decembra Vedno manjše zanimanje za sejme pri nas je sprožilo odločitev delničarjev Ljubljanskega sejma, da so izglasovali likvidacijo družbe. Sejemska dejavnost v Ljubljani kljub likvidaciji ne bo ugasnila, pač pa se bo prenovljena nadaljevala pod okriljem Gospodarskega raz-stavi.šča. Kdo bo prej pri regijah Oblast se menja, problematika regionalizacije sicer naše male deželice pa ostaja. Koi zdaj kaže. se iahh) da bomo pri nas prej doživel t cerkveno kol pa državno regionalizacijo, Tudi na cer-h'encm področju stvari ne gredo lahko, ampak tam se lahki) vsaj izgovarjajo, da imajo nil i bolj kot ne v rokah v yaiikann. Pa je menda vseeno vjc bliže tislanovi(e\' ie dveh ali treh škofij In hi bila tako Slovenija skupaj s sedanjimi tremi razdelana na Šesl. No, če bi tudi d dim sledila tema številu, marsikje ne bi bili zadovoljni. Saj hi na naŠem območji t tudi dobili le celjsko re^jo. Kot naj hi zdaj celjsko škofijo. Sicer pa je treba priznati, da se želja po lastni škojíji na tem območjti vleče še v^iť od časov tistih pravih Celjski! l Bi pa hila ta celjska cerh-ena "regija" ^e večja od celjske statistične, pa čepntv nekateri pravijo, da hi ji odškrcniU konjiško območje. Proti taki škofiji tudi na območju Saše nimajo nič proti, le sedež naj ne hi bil v Celjti, ampak r Ctornjem Gradu, /.amdi decentralizacije in izkušenj. V teh dneh. ko vreme ni več tako ugodno za n/zne oti'oritve na prostem, predstavniki Darsa in podobnih ustanov podpisujejo p{)-godhe za gradnje v naslednjem letu bi napovedujejo nove otvoritve. Tako naj hi se jif lija vendarle že peljali skozi predor Trojane. In končno odprrj vijena ti'ita prislovična ovira med štajersko in slovensko metropolo. Razen v fizičnem smislu ne vem, če nam ho s tem Lfi doljana res kaj bliže. Seveda ježe to pomembno, da bomo v lyelo mesto prišli hitreje. Zti (^)močje Koroške in .'>ašinih obc'in pa je seveda ludi pomembno, kdaj se bodo hihko hitreje priključili na modeme cestnepovezai-e. s katerimi se v .Slovengï že nekaj časa tako radi hvalimo. Priiem niso v nič kaj zavidljivem položaju, saj je videti^ da vsi na tem širšem območju vlečejo ravno za isti voz. Eni namreč še vedno vidijo prometno os s Karoške preko Velenja in Celja pmti Dolenjski in na Un'aško. Predvsem mnogi ljudje z oh' močja Saše bi radi, da hise hitm cesta s Kfjroške na avtocesto priključila čim višje proti Ljídyljani Tako lx) verjetno potrebnih Še ve' liko uskiajewnj in prepriće^'anj, preden homo prišli do končne trase. NeiLsklajena mnenja pa nekaterim se\'ed(t pridejo Še kako prav. ('e smo pri nekaterih stvareh pri nas še neenotni, je bil državni vrh skoraj čudežno enoten ob zadnji Ji proslavah in sprejerfiiJt. Da gre le za varc winje. ni verjelskomjda nihče. Škoda, da tudi oh tem nekateri iščejo le nekaj slabega, ne pa dokaz, da gremo morda pri nas vendarle na pot manjšanja nasprotij Saj h)mo končno tako (îidi lažje umKniČiJi vse cilje, ki smo sijih zaželeli v tistih plebisci-tarniJi dneh. Ze tako je dovolj žalostno, da je tudi letošnji dan samostojnosti marsikje minil v senci praznika, kije bil dan pred njim in žegnanja konj. Ce hi to res j)o menilo, da smo že povsem na konju, hiše kar šlo. Pa še ni povsem tako, na kar opozarjajo mno-gi z raznih strani. Pa ne le izstn/nkarskih razJogov. Čeprav je tudi tega še pro'eč. Morda je prav zdaj ob menjavi leta čas, da pomislimo tudi na to. Ah ne, pustimo to za popraznične dni Praznikov in z njimi prostih dni smo imeli namreč letos pri nas že tako zelo malo. m k žabja perspektiv« MAJ 2004 Vojko Strahovnik p Ko nas nekatere dohitts druge pa morebiti prehiti konec leta, to srečanje s koledarsko prelomnico ponavadi spremljajo številni "najizbori in prireditve. Iztekajoče se leto 2(X)4 noče hiti pri v.sem tem nolx*na izjema. Sklenitev koledarskega leta se tako izkaže za idealno priložnost, da za leto nazaj ovrednotimo in osmislimo ter kar se je zgodilo, opravilo ali videlo s tem nekako uredimo v ki jo lahko obvladamo. Nekdaj je veljalo, da .se delo zgodovinarja prične oziwma konča vsaj nekaj desetletij od sedanjosti nazaj. Kljub spremembam v tej paradigmi in zmaryševanju te meje v zadnjih letih se zgodovinarji še vedno neradi loteva-jo bližnje preteklosti. Namreč, lx>lj ko se bližamo sedanjosti, bolj zamegljena je slika zgodovinski) pomembnega in nepomembnega. Zdi se. da znanstveni kriteriji vrednotenja tukaj odpovedo, bodisi zaradi njihove pcmianjkljivosti in neuporabnosti hodi.ú zaradi na.Ših omejile\'pri njihovi u/h)-rabi. Dodaten razlog pa je tudi v teř)i, da se zgodovinarji, kakor tudi nasploh ostali znanstveniki, neradi motijo. Tako se nam odpre Í4lealen prostor, da sipo .svojem okusu oblikujemo krornko leta, ki nas zapušča. Vtem času smo tako lahko priča izboru naj osebnosti, naj dogodka, naj športnika, naj presenečenja, največje /utpake, najbolj prezrtih, največjega absurda, naj filma, naj ideje, naj iKdarije, naj... leta 2004. Zdi se, da nam takšni in podobni izbori ne predstavljajo večjih težav, nasprotno, pripravljeni smo trmasto zagovarjati upravičenost in absolutnost naše izbire ter kot jxypoln nesmisel spodbijati izbiro drugih, ki se z našo ne sklada. Človekovi naravi jc zelo blizu izbiranje najpomembnejšega, najljubšega oziroma tistega, ki v hikr^nem koli smislu izstopa. Navsezadnje takšna in potlohna vred' notet)ja spremljajo človeštvo najbrž že od davnih dni. Zgodovino santo hi bilo mogoče intcrpretirctti kot en sant "/utf izbor, kakor vemo, izlx)rzmagovalcev. .Srednjeveške hxmike in anaU so takozgjedvn pnmer zapisovanja pomembnih dogodkov skozi leta. Ce se malce poigramo z okroglimi obletnicami, potem je za leto 1004 tako zaMežen pohod cesarja i len rika II. preko Alp na Apenittski polotol<, pri č-enter je ť Trent u z listino pt^delil posestvo Hled briksenški šk^jfiji. Če pa se ozremo v nekoliko bližnjo preteklost in zavrtimo kolo časa sto let nazaj, ugo(t)vimoî, da je leto 1904 i' zgodovino med drugim vpisano s pričetkom ntsko-japon-ske vojne, in kakšni so ali bodo izbori za leto 2004? izmed vseh izborov se zdi, da ima twdvoinni primat izbor naj osebnosti. Ttnla, kaj rta j bi ta izbor sploh odražal? F kakšnem smislu mora bid izbrani naj? Najpomembnejši, najvplivnejši, najbolj prisoten, najbolj prodoivn, najbolj osovražen? Vse te dileme .'ipremljajo vsakizlxpr, pa naj gre za morda najbolj znamenit izbor Časopisa Ttme (niimogre-de, prvi izlxir leta J927, ko je bil izbran Charles Lindbergh, naj hi bil zgolj posledica novicam nenaklonjenega časa) ali pa kakšnega iz skoraj nepregledrw množice driigih izborov. Osebnost leta 2004 revije Time je jx)stal ameriški predsednik (fcorge IV Bush (že drugič, pr\ič je bil izbran leta 2(K)0l Na sezrtamu tudi sicer močno prcdnjačijo Američani (belci, moški in jx)lifiki. se\%'da), čeprttv naj bi izbor deloval globalno. Nikahirpa izbor rti omejen le na pozitivne osebno.sli, saj je na seznamu med drvgimi najti utdi Adolfa Hitlerja (za leto 19.^8). Med "osebnosti leta"pa sta zašla tudi ntčunalnik (i 982) in planet Zemlja (!98S). Fri nas si je v enem izmed najbolj razširjenih izborov naziv ime leta 2004 prihml Janez Janša, ki bi, v.saj za nekatere, viso-iu) kotiml tudi rut izbcmt najpreserwčenja. KsAiko sta izbora upravičena, pre.sodite sami. Za vsem tem se pri izbiri rutj osebnosti skriva tudi zanka ptjsehne vrste. Holj /co geografsko ali tematsko ožimo .širino izbora, lx)lj objektivni naj hi zaradi Ixdjšega poznavanja okoliščin po.stajali, hkrati pa /peša moč našega ^'naj-a", ki ^t iščemo. S tem nc želim zmanjševati dosežkov ali rezultata kogar koli. I^roblem tiči globlje v izbiri boljših od slabših osebnosti, saj se .mn pojem osebnosti izogiba vsakršnim vredrrostnim primerjavam, .le pa pozitivtu) to, da je na to-k(tlni ravni pri takšruh aborih mart j politikov kakor sicer. Ustvarite si torej svojo knmiko leta 2004, delček preostanka prazničnega ča.'ia pa morebiti namenile tudi .skiciranju smernic za prihajajoče leto. Sr ečno in uspešno 2005! SREČNO 2005 Dvakrat naj za Ero Zdi užíMije za trgovino pi i (îospoclarski zboriiid Slovenije dve ki ini irí^ovini nagradilo z diplomo za Naj prodajalno -Naj trííovini Adul Lenari in Adu! Žalec Vdtnje, 27. decembni - V Eri so ob zaključku akcije Naj prodajalna med enajstimi nagrajenimi prodajalnami prejeli nagradi za dve trgovini s tehničnim blagom. Diplomo za Naj prodajalno sta osvojili trgovini Adul Lcnarî v kategoriji od 40U do 1.500 in Adul Žaicc v ka-legoriji nčid m- prodajne površine. Prodajalne so bile po njihovi velikosti in asortimenlu razdeljene na dvanajst skupin, oecnjcvanje pa je izvajalo iržno raziskovalno p^^djetje Gral-Ueo. V akciji, ki jo organizira Združenje za lrg<5virto pri Gospodarski zbornici Slovenije, je sode-Uwalo 113 ra/Jiinih drui^ in samostojnih podjetnikov z 257 prodajalnami. Po površini prodajnega pn»io-ra so bile prodajalne razdeljene v tri skupine: do 4(K) m% od 4(K) do I..SOO m- in nad 1.500 m^ po njihovem asoriimeniu pa vštiri: pretežno živilski, pretežno tehnični, pretežno oblačila/obulev in astalc prodajalne. Diploma za Naj prodajalno je najviSji dosežek v okviru celotnega projekta Gospodarske zbornice in izraža odličnost v vseh o.snovnih elementih prodajne storitve, kot jo doživlja kupec. Raziskava tržno raziskovalnega podjetja Gral-lleo je bila izvedena po metodi navideznega nakupovanja v obliki obiskov vseh prodajaln. Izobraženi navidezni kupci so po vnaprej pripravljenem scenariju preverjali in ocenjevali že določene elemente v sodelujočih prodajalnah. Projekt Naj prodajalne 2004, ki ga v /.druženju z-a trgovino pri (»ospodarski zbornici izvajajo žeodlcla 1999, predstavlja nadgradnjo predhodnih izvedb ocenjevanja urejenosti prodajaln, Z akcijo želijo spodbuditi ure-jent^t pn^dajaln, kakovt^t prodajnih storitev in tekmovalnost med trgovci. Prav tako želijo predstaviti najbolj urejene trgovine na njihovi regionalni in nacionalni ravni ter promovirali panogo kot celoto. V Eri so s prejetimi priznanji zadovoljni, saj le-ta potrjujejo, da delajo pravilne korake na poti k odličnosti. »Podariš enega, osrečiš dva« V • V hli iiia dobrodelna akcija tianienjena otrokom in odraslim s posebnimi poli'cbami - Naku[) plišaste igiacke Mi ik osi ecuje varovaiKKî drnštev Sonček in Ježek Velenje, 21. december - V Crl je decembra zaživela trimesečna dobrodelna akcija »Podaril enega, osrečiš dva«, ki bo omogočila počitnice varovancem druživa za celebrahio paralizo Sonček ('elje in Ptuj ter varstveno-delovnega centra Ježek Velenje. Od celotnega zneska pliSaste igračke Erik, ki stane 795 tolarjev, bodo v Eri od decembra letos do marca 2005 namenili 4U0 tolarjev otrokom in odraslim s posebnimi potrebami- Pričakujejo, da bodo zbrali do dva milijona tolarjev. S lem nadaljujejo humanitarno aktivnost, saj so v tem mesecu že doniraii sredstva v viSini 1,5 milijonov tolarjev, in siccr petim asnovnim Šolam ter Zavodu Dar na va. Erik, ki ho počitnice omogočil otrokom scelebralno parahzo in odraslim invalidnim osebam z motnjami v duševnem in te- lesnem razvoju, je na voljo v vseh Erinih prodajalnah. S irimesečno akcijo želijo v Eri pomagali varovancem obeh omenjenih društev in jim omogočiti počilnikovanje na morju, ki ga vsako leto organizirajo znotraj društev. Končni znesek bo odvisen od števila prodanih Erikov, vendar so v Eri prepričani, da se bo številka približala dvema milijonoma. Sonček - zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, je neprofitna, nevladna in nepolitična nacionalna invalidska organizacija. Društvo združuje več kot 4000 oseb scelebral-no paralizo in nezgt)dnimi poškodbami možganov, njihovih svojcev ter strokovnih delavcev. Varstveno-delovni center Ježek Velenje pa je ena od treh enot, ki združuje potrebe odraslih invalidnih oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Je dnevni center, ki nudi storitve varovancem na področju treh upravnih enot - Velenje, Mozirje in Zdrava družba za dolgo življenje Nova proizvodna dvorana za uspešen konec leta - Certifikat ISO TS U>94f) v družbi KLS na Ljubnem ob Savinji so najlep.še sklenili sicer zelo uspešno poslovno leto. Namenu so namreč izročili dobrih 1.900 kvadratnih metrov veliko proizvodno dvorano, ki jo bodo z novimi linijami napolnili v naslednjem letu. To je izjemen dosežek, če se spomnimo dejstva, daje po osamosvojitvi Slovenije takratno podjetje Kovinarstvo skoraj v celoti izgubilo dotedanje tržišče. Po letih golega boja za preživetje si je družba opomo- Z nakupom Erika, podarjate 400 SIT za poletno letovanje otrok iz društev sonček Celje, Sonček Ptuj in Ježek Velenje. iř ^(t iřiř ic ií ^ MM ^ Ob nakupu prejmete tudi brezplačno Erikovo čestitko. I od 1.12.2004 do 1.3.2005 | Dobavitelj}, KI sodelujejo v akciji "PodfiHš ENEGA . osre2iS DVA!' i Rodocomp i Gorenje i Strašek i Belînkâ \ Koestlin i Lafarge Cement i Franck i Henket ; I Medex r ljubljanske mlekarne i Mtk marketing i Unlfrut i Zelene doline i Žito i Ytong r gla in se krepko uveljavila v zelo zahtevni skupini dobaviteljev evropske avtomobilske industrije. V minulih petih letih so v razvoj in posodobitve vložili 7,5 milijona evrov in s lem kar krat povečali proizvodnjo, produktivnost pa podvojili. Njihovi zobati vonci so danes vgrajeni v motorje večine najpo^ membnejŠih izdelovalcev avtomobilov, v Evropi pa že presegajo i5-odsLotni tržni delež. S kakovostjo izdelkov in odličnim poslovanjem so si pridobili zaupanje odjemalcev in s tem lepe možnosti za še hitrejši razvoj. Pravijo, da so jim zaradi lega »hlače pastale prekratke,« zato so se odločili za novogradnjo. To je nova proizvodna dvorana z dobrimi L900 kvadrainimi metri, ki so jo slovesno odprli v petek, nove linije pa bodo vanjo postavili v naslednjem letu. deleža povečali na preko 50 odstotkov celoine vrednosti prodaje. Na priložno.stni .slovesnasti so prejeli čestitke in lepe želje poslovnih partnerjev, tudi območne obrtne zbornice, posebej ponosni pa so na certifikat ISO TS 16949. Ta jeza avtomobilsko industrijo odločilen, saj brez njega ne morejo bili dobavitelj pomembnejšim proizvajalcem avtomobilov, v Sloveniji pa ga imajo trenutno le redka podjetja. ■ J9 Prostora sta namenu predala županja Anka Rakun in direktor družbe Mirko Strašek. Ob novih prostor//} so biii še posebej ponosni na pridobitev zeio zatitevnega in zanje odiočiinega certifikata. Cilji do leta 21307 so znova visoki in slonijo na že sklenjenih dogovorih z najpomembnejšimi odjemalci. Do takrat bodo v razvo vložili novih 8 milijonov evrav, proizvodnjo podvojili in dosegli 30-odslol-ni tržni delež zobatih vencev za evropsko avtomobilsko industrijo. Zaposhli bodo tudi do 50 kvalificiranih in visoko strokovnih delavcev, kar je za dolino velikega pomena, dodano vrednost približali sorodnim evropskim podjetjem, delež zahtevnejših zobatih vencev za dvomasne vztrajnike pa želijo iz danes zanemarljivega re:kl.i so \iirko Sirašok. Direktor driii^l>e KLS »Za na.^o družbo je značilno, da za sleherno leto izdelamo poseben načrt napredka. C^ilje sproti postavljamo zelo visoko, ob njihovi uresničitvi pa je vsak konec leta zadovoljstvo toliko večje, Tako je tudi letos. Cilje je treba postavljati vedno višje, za njihovo uresničitev pa so potrebni zlasti ljudje; posel, denar in ostalo lahko pridobil. Zalo lahko trdim, da smo v našem kolektivu notranje zdravi, zato bo naša družba Še dolgo živela. Načrti do leta 2007 niso skupek želja, ampak že dogovorjeni posli 2 naSimi odjemalci, v ciljnem letu pa naj bi presegli 15 milijonov evrov vrednosti prodaje, hkrati pa do takrat dopolnili proizvodnjo s Šc zahtevnejšimi izdelki in s lem družbi omogočili oa-daljnji razvoj in hitrejšo rast.<^ '^H'JS 30. decembra 2004 Pa gre še eno preč H Vodno ohslajajo stviui in ljudje, zaradi lli tja iz navade, drugi zalo, ker je lam vedno prijetno, tretji pa sojo mahnili na Irg - čeprav lega niso pri/nali - zaradi He-lent Hlačne, /agolovo pa niso prisili zaradi ilelene, čeprav so tudi škilili tja, tri naj asebnosti po izboru bralcev Na^ga ^asa, Bojan KontiČ iz Velenja, Mll;in Kopuščir iz Šoštanja in Alojz Pod-KorsekizŠmarmega ob PakL Vseje dobro močil dež. Se še spomnite? Prvi novorojcneek, ki jc pokukal v prvoj an u ans ki dan na celjskem, je bil Cíaberčan, Urban Kir.ir Da sc ve! Kmalu po praznikih je Cîorenje obiskal predsednik vlade, mag. Anton Rop. Prvemu moi^u (jorenja, d. d., Franju Hohicu je pomagal pri rezanju trakov, .Sam ne bi zmogel. Jih je bilo veC: logistični center, twarna plastike in tovarna siiropora. V Soislanju so pričeli tudi fizično gradili novo soIo, tako da so najprej zrušili tisto, kar je bilo treba podřeli. Na žalost mnogih, med njimi Darka Meniha, športnika po prepričanju in ravnate- Evropsko prvenstvo v rokometu Ija po dolžnosti, Kajuhovo telovadnica V HTZjc »posle« za priljubljenim Francem Drnksoni prevzel mag. Vladimir Malenkovic. Lc toliko, da jih je postaviJ. Ne dolgo za tem ga je k sebi poklical, spet ne za dolgo, novi minister za gosp Velenjčan dr. Matej Lihovnik. Velenje je v temeljito prenovljeni Rdeči dvorani v uvodnih tekmah evropskega moškega rokometnega prvenstva gostilo reprezentance Rusije, Švice, Švedske in Ukrajine. Odlično je opravilo svoj del p(wla. Tako kot so ga slovenski reprezentanti z osvojitvijo evropskih piîdprvakov, s sijajnimi domačini - z Vid(ïm Kav* tičntkom na čelu ler Brankom Uedekovicem in Oora/dom Škofom ob njem. Vmes pa je bila prodana Nama. Kupil jo je Pilon center. V njej bo» sla ob prodaji zatrdila velenjski župan Srečko Meh in direktor Pilona Tomaž Riičnik« knjižnica in trirnica. FEBRUAR: V dolini jc bila pomlad, v hribih je bil sneg. V nižje lege jo je pripeljal Pust, ki hi jo mogel odgnali. Narobe svet! V Velenju so začeli vročo razpravo o lem, ali gredo knjige in zelje skupaj? Kaj bi si človek lepšega želel kol dobre knjige in dobre hrane? Pi^el v smučarskih središčih je cvetel. Na Golteh si je mel roke Ernest Kovač. Si je tudi imel zakaj. Z denarjem, ki so ga v razvoj <îoli vložile družbe in lokalne skupnosti, se je dalo veliko narediti. Smučarji so znali to nagraditi z obiskom. Industrijski sindikati so pripravljali in pripravili enoumo opmorilno .stavko. Radi bi pri plači vsaj za smučarsko karto veČ na mesec. DomaČa zbornica je nagradila najuspešnejše inovatorje. Bilo jih je za celo stran. V Premogovniku Velenje so začeli na glas govoriti o načrtih, ki jih imajo za prostor ob jezeru. Najbolj vnelo sta jih razlagala direktor dr. Evpen Dervarič in prokurist za razvojno področje Zvone Es. Le investitorja, ki bi sem prišel z denarjem, takrat Šc niso imeli. Pa so kasneje tudi tega našli. MAREC: Velenje je dobilo Se eno banko, Bank Austria C reditansialt. Pravi čas. Ko so bili poravnam vsi prednovoletni dolgovi iz Ere, Spa-rov, Interšparov ... in je bilo spet kaj pustiti v banki. Na zavodu Smreka je padla na vrtec. K sreči ni bil nihče ranjen. za zaposlovanje v Velenju, kjer je glavni Srdan Ar/enšek. so se odločili, da bodo brezposelne spodbujali za mobilnost. Pa z mobitelom v rokiî O tem, kako uspešno jim pri tem gre, niso še nič povedali. Močan veter je lomil veje in podiral drevje. Na vrtec Tinkara v Rakovi goSi je padla cela smreka. Ko je vihar pojenjal, se je pričela gradnja novega velenjskega krožisča pri starem kinu. Oddati je bilo treba dohodninske napovedi, kar so Velenjčani, jih je pohvalil prvi davkar tod okoli Franc Peperko, vestno opravili. Peter Poles, znan televizijski obraz, je dobil dva viktorja populamasii, urednik Našega časa Stane Vuvk pa drugo vnukinjo. Pomlad pa je začela kazati lisio, kar jezima skrila. APRIL: Začel se je s cvetno nedeljo in blagoslovom zelenja, v .Šoštanju so odprli nov likovni svet olrok, v Pesju pa so se začeli pogovarjali o tem, da jih trese. Tudi njih, ne samo Šoštanjčane. Začelo seje govoriti - prvi je to napovedal direktor TEŠ mag. Uroš Rot-nik - da bodo tri bloke Šošianjske elektrarne nadomestili s plinskimi turbinami. Esolech je začel navezovali slike s Kitajsko, njihova direkloriea Zofija Mazej - Kokovíčpa s kitajščino. Z njo je nekaj mesecev kasneje očarala Kitajce in osupnila Slovence, saj jih je dvajset minut v njihovem jeziku prepričevala, da bi bili zanje dobra izbira. V Šoštanju in Topolšiei pa so sanje poslale resničnost! Odbojkarski klub Šoštanj -Topolšica je osvojil naslov državnega prvaka. Slavje je bilo pošteno. MAJ: Na Titovem trguje zapiapolala evropska zaslava. V Evropi so Šalečani videli možnosl in priložnost. A jih je bilo ludi strah. V Zdravstvenem domu Velenje so za invalide zgradili dvigalo. Da Linhart je navdušit. bodo lažje prišli do zobnih ordinacij, je razložil direktor Jože Zupančič, dr. med. V Šoštanju so pričeli tlakovali pešpoi in kolesarsko pol od deponije premoga do Pohrastnika. Zanimivo idejo je predstavila mag. Cvetka Tinauer Maturanti so plesali za rekord in si ga tudi priplesali. V Velenju so k temu pripomogli 31)4 maturanti. Šoštanj je gosiil udeležence Linhartovega srečanja, direktor zavoda za kulturo Kajetan Čop, je hodil naokoli z usti, raz potegnjen i mi do ušes. Rokometaši Gorenja sose uvrstili v ligo prvakov. Začenjalo se je prepričevanje volilcev o tem, kdo bi bil najprimernejši za evropski parlament. Tudi sem so se pripeljali. Naenkrat so bili v modi avtobusi. Šoštanjske hribe so dodobra prečesali planinci iz cele Slovenije in sc merili v orientaciji. JUNIJ: Volitve v evropski parlament so naka/ale, kako se utegnejo razplesti jesenske voliive v državni zbor. Zmagovalca sta bila dva, l-ojze Peterle (NSi), ki je nabral glasov na zalogo, in Borut Pahor (ZLSD), ki je bil poslan v Bruselj s preťerenónimi glasovi. Takoj po im")liivi se mu jc videlo, da si ija ni ne vem kako želel. 1 ler-bersleinskih liierarnih dnevov, okoli katerih se trudijo somišlje- Na Goiteh so si meli roke. OK Šoštanj - Topo/sfca državni pn/ak. NSi v Saieški doiini z avtobusom niki Iva Stropnika, .se je udeležila tudi kulturna ministrica .Andreja Kihier, pevski zbor Svoboda Šoštanj pod taktirko Anke Jazbec je dopolnil 35 lel, v Gorenju pa so izdelali dvamilijonti Štedilnik. V Šoštanju je gudron razvnel svetnike in vnema ni popustila vse do konca leta. Upokojenci so imeli spet svoj leden. Župani vseh ireh občin so sprejeli odi i čn jake, vsi pa so komaj čakali, da se začno počitnice. Na pustolovskem tekmovanju, ki je spel potekalo tod naokoli, so bile prestavljene nove meje človeške vzdržljivosti. JULIJ: Knapi so skakali Čez kožo. Ne vsi, samo scdeminšesldesel listih, ki bodo to šele postali. Skok so zalih s pivom. Prijal je tudi drugim, med njimi ministroma, doma iz rudarskega mesta, dr. Mateju Lahovniku po slavnostnem govoru in mag. Milanu M. Cvi-khi. ministru za evropske zadeve. Častni skok jc opravil mag. Drago FahjaHv direktor HSE. Od taktirke v rudarski godbi se je poslovil mag. Ivan Marin. Veliko jih je imelo solze v očeh. Cas pa SREČNO 2005 jc šeJ naprej in mi / njim, V Velenju so pospešeno urejali in gradili krožišče in parkirišča ob njem, med rudarje seje pt>dal predsednik vlade mag. Tone Rop. kise je pred lem sprehodil po gradbišču nove šoštanjskeosnovtic .šole, dijaki splošne gimnii/ijc.so na maluri dosegli HXt-od.síolni uspeh, varslvcno-delovnieenler Je/ek pa jc poslal Saša. Novica, ki je polnila č.isopise, jc prišla iz M clu- manjka zdravnikov. Jože iVIermul i/, ljubljanskega BTC-ja jc s pismom nakazal, daje TRC Jezero pravšen kraj za njihove namere, za vtxlno meslo z dežek) užitkov in savn, V Sošlanju je bil Šmi-hclov sejem, v Smarinem ob Paki pa so se zav/eli za nova stanovanja in o tem podpisali popodlx> s stanovanjskim skladom. Konec mcscca je meslo zasedla Pika Nogavička. Med prijatelje je prijahala na konju in ludi odjahaia na njem. Vmes je otrokom privoščila veliko zabave in spel presegla samo sebe. Premogovnik Velenje je s IISE podpisal zgodovinsko-desetletno pogodbo, v občini Šošianj pa .so^rere/ali trak na eesli, ki omogoča do bro vožnjo čez Šentvid v C rno. Kandidati za volitve so bili še dobre volje. Skok čez kožo praznuje celo mesto. ba. Da ima podjetje Marjiinii (iiiherška, ki je pred mnogimi leli ptimenilo prestiž, v sloveaski oblačilni mivJi, piislovne in finančne težave. Proti koncu leta so se, žal, odrazile v postopku za likvidacijo. VIP turnirje mcsec kasneje vseeno bil. Tisti, ki so bili lam. so rckii. tla na njem letos ni bilo loliko pomcmbncžev kot prejšnja Icla. A okoli VIP-a je bilo vedno veliko favšije. Začenjale pa so se Ixilj ljudske prireditve, take, na kalerc so vabljeni vsi: Želcv in kruh v Ciaberkah, Vaške igre v Šmartnem ob Paki. Veselje ob ibpliei v Ibpolšici... V Salc.ški dolini jc divjalo neurje, povzročilo nekaj škiide in še več slrahu, dež, ki mu je -sledil, je odplaknil Noč ob jezeru, v Cforenje pa prinesel nekaj kadrovskih sprememb. Pika Nogavička ima rada Velenje. OKTOBER: AVGUST: Po Velenjskem jezeru so brneli čolnički, začela se je svetovna Naviga 2(K14, ki sose jc udeležili predstavniki držav, Velenje pa seje dobesedno izpraznilo. Nikjer ni bilo nikogar. Vsi so šli na dopust. V Eri, d. d., jc tako predsednik uprave (ïvido Omladič lahko v miru premislil in podpisal pogodbo o strateškem sodelovanju in širitvi mreže diskontnih trgovin z italijanskim Eurospi-nom. Obenem pa se je že pripravljal na otlprlje največjega in najsodobnejšega Orinega nakupovalnega centra v Samoboru na Hrvaškem. Del Ciorcjevcga programa IPC" so v času kolektivnih do- Tudl stare brizgalne še brizgajo. pastov selili na novo lokacijo, v Šoštanj. V Šentilju se je pričel nov raziskovalni tabor, v Velenje je prišla Kunigunda. v Šoštanju pa so gasilci dokazali, da tudi stare brizgalne še brizgajo, medtem k-do več poznale. V Šoštanju so preklicali mlločitev o piiskusnem so-scžigu gutiron solitliiikala. Poskusa ne bo. Poskusu, .lutri bodo jîokali zama.ški. Žal tudi petarde. Pojutrišnjem pa !xi novo lelo. Po volitvah na prvo oktobrsko nedeljo so bili eni še naprej dobre volje, enim pa je razpoloženje padlo. Največ glasov, tudi v Šaleški dolini, so volilne komisije naštele SDS-u in tudi kandidatoma (e stranke, čeprav se nobeden od njiju ni uvrstil v parlament: l'Yancu Severju in Vojku Krneži. Za največjega poraženca so pt>lilični analitiki spoznali LDS. Tudi v Šaleški dolini. Jožef Kavtičnik in Milan Kopušar naj ostaneta doma, pridela pa naj v tretje Uojan Kuntič (ZLSD) in v prvo Dražjo Koren (NSi), so odločili. Mestna občina in stanovanjski sklad pasla v novem bloku na Selu kupila vsak po 20 stanovanj, Z njimi bosta stisko ljudem vsaj malo omilila. Za TES je z dograditvijo piiaskih turbin na bloku 5 padla odločitev, da se kol gorivo ob lignitu pojavi rudi plin. Pri Matevževih v Laz.di so se požvižgali na politiko in namesto nje raje klsali zelje. Začela seje dolgo napovedovana obnova velenjskega kulturnega doma, gasilske sirene so klicale na vaje. Začelo Volitve so za nami. se je govoriti o premalo zdravnikih. Ćarobnc palice, s katero bi koga usmerili k nam. pa niso odkrili. Pet bi jih vzeli vBolnišnko lopolšica. Na ljudski univerzi so delovno, delo je usmerjala Mlr-jam Šibane, zaznamovali 4.S-letnico. NOVEMBER: Praznik občine Smarlno ob Paki. Zupan Alojz Podgoršek, je imel poln rokav razlogov za praznovanje. Zato je bila Martinova sobota pri njih mokra. Od zunaj in od znotraj. Vmes so odprli najsodobnejši železniški prehod v Sloveniji. Med drugim. V Sošia-nju so v novi šoli začeli urejali notranjost. Najprej so postavili kuhinjo. Brez jela pač ni dela. čeprav ima pravi pregovor malo drugačen vrstni red besed. V Velenju so odprli novin Icžko pričakovan VDCMežek, čeprav so vedeli, daše nima tehničnega pregleda. Kriv ni bil seveda nihče. Eurspin, ki ga je v Velenje pripeljala Era. je že prvi dan pritegnil množice. Izbirati smo začeli naj osebnost. (dey/Il osnutek vodnega mesta VELENJE, PREŠERNOVA 7; TEL. (03) 5869-658 Cenjene stranke obveščamo, da prenavljamo lokal. Vabimo vas, da nas obiščete od 4. januarja dalje, ko bomo otvorili preurejene prostore. Ob nakupu očal z dioplrljo nad 20.000 tolarjev vam do 22. januarja priznamo ponovoletni popust. Želimo vam veseM praznike in srečno ŽOOS! Veseli december je naposled le prišel. Eni so se ga veselili že vnaprej. 'liidi zato, ker je na Tiloveni trgu napovedal kar slo priredi- EGAZ r^i^HHUIiUKïan mfo^acijsldiiižeiiirij^d.o.o, - Ï/'^''^račuiiíi^/á/^ - ^ mn In prodfla programov " / ' servlsii^čunalnlkov In tískalnll „ I I • . Zçlimo vam srečno novo leto in veUko uspehov v letu 2005. ^ '^H'JS 30. decembra 2004 »V Šaleški dolini imamo eno najlepših čred v državi« V U) jp [)r(^pi iraii clij'eklor VcMcrine SošUnij, (ii\ velPiinc 1'Vano Blatnik llspc^šno Inlo ludi za zaposlone na šoštanjski veterini, ki '/, novim letom podaljšuje (telovni ras na veter inaiski postaji Š<»it«nj ->»L<íUt 2004 je bilo pravzaprav pc^dcibnC)d lega smo štirje veterinarji, torej doktorji veterinarsko medicine» ki večinoma delamo na terenu, saj se pretežno ukvarjamo s lako imenovano velike"» prakso. Sredi leta smo zaposlili veterinarskega tehnika, ki opravlja umetno osemenjevanje, saj je tega dela Še vedno veliko, s tem pa smo razbremenili tudi veterinarje,saj Imamtivse letovelikodela. Na postaji pa imamo tudi rai^unovod-kinjo in lajniœveni osebi.« Veterina Šoštanj pokriva vse iri občine v Šaleški dolini, torej Velenje, Šoštanj In Šmartno ob Pakl. »Stalež goveje ?jvine na tem podroOju je velik In ugoden. NaJi kmetje so dobri živinorejci. Mi.sllm, da imamo v dolini eno najlep.Ših čred v državi, Ce že ne najlepšo. Od 7 do 8 tisoč govedom letno vzamemi> kri za teste na tuberkoU^zi>. tu pa je Še nekaj mlade živi- ne. zato ocenjujemo, da je v dolini okoli 10 tisoč glav govedi. Pregledamo In ccpi-mo Se velikih pražičev. Se vednti organi-zJrano cepimo pse proti steklini, lett« smo jih cepili okoli 1300. UgjMavljamo, da narašča število k(^z In ovac, prašičev pa je manj.« In kako zdrave so bivali v ŠaleSki dolini? »Imam občutek, da so zdrave. Pri na.s že dve leti nismo našli nili suma za tuberkolozo pri goveji živini. Pojavljajo se nekatere druge bt^lczni, a niso problematične. Imamo zdravo čredo, ni kaj, to velja ludi za prašiče,« Koje Skwenijo razburkala bolezt'n norih krav» v Šoštanju ni bilo prehudo. Sumljiva je bila ie ena krava, vendar so v laboratoriju v Švici sum na bolezen ovrgli. Nekaj let se s lako imenovano malo prakso, lorej zdravljenjem malih živali, na veterini Šoštanj nist» veliko ukvarjali, pa č-epravso Imeli na postaji Se vso potrebno opremo. »ludi zato, ker imamo v naši bližini enonajlx)ljŠih klinik z^ male živali v državi, se z malo prak-so nismo veliko ukvarjali. Posamezne primere ves čas spremljamo in ludi zdravimo, ležje primere pa vedno pošljemi» h kolegu Milanu Matku, ki ima na tem področju veliko znanja in Izkušenj. Sedaj sm<^ se odkrili, da bomo malo bolj aktivni tudi na Dr. Franc Blatnik, direktor veterine Šoštanj: »Rejci v Šaiešid doiini so dobri, tudi zdravje živine je zavidljivo.« tem področju, saj k nam prihaja vse več ljudi z malimi živalmi. Verjetno kolega v 'IbpoIŠiel ne z.more več tako velikega obsega dela, saj vemo, da je hišnih ljubljenčkov vedno več. /alo smo pred dvema mesecema za itiri ure zapc^siili veterinarko, ki bo delala tudi na tem l'JtxJrtxju, po novem letu pa bomo delali ludi dvakrat popoldne, ob torkih in četrtkih, od 11 do 17. ure. In kakšen je pravzaprav delovni dan veterinarja na Veterini Šoštanj? »Delali z.ačnemoob 7. uri, ko se vsi zaposleni zberemo na postaji. Najprej imamo kratek kolegij, okoli 8. ure pa se že razpršimo po dolini, kjer U'ïêno vemo, kje Ima kdo svoje delo, Eden od nas (istaja v ambulanti Še do 10. ure dopmnim. Tudl umetno osemenjevanje <5pravljamoskoraj vse dni v letu. le štirikrat ali petkrat letno, ob največjih praznikih, lega ne počnemo.« Ddoviii CkiH? 24 ur dni v Irt 11 /ima ni prijetila Nekaj področij, za katera so pristojni šoštanjski veterinarji, jo pozimi precej težko dostopnih. Zato me zanima, če se bojijo zime? »Po pravici povedano. Imamo na navm t>bmočju kar dobre ceslc. Res pa je, da jc teren precej razgiban. Kljub temu da imamo avtomobile na pogon na .Štiri kolesii,se zgt>di,da ne pridejo do cilja. Potem je treba pač peš do kmetije.« Ker sem otn^tvo preživljala na kmetiji, se ml je ob tem pogovoru utrnil sp<''mln, da jeoče veterinarja, ponavadi je bil to prav Franci Blatnik, pi^klieal največkrat lakral, ko krava ni mogla sama telili. In kako je danes? »Tudi danes nas p(^gt>sto kličejo ob zapletenih lelilvab, ko se kaj zakom-plicira Običajno aspe, velikokrat pa moramo narediti ludi carski rez. Največkrat se take stvari dogajajo ponoči, saj živali rade rojevajo v miru. /nano je, recimo, da kobila lahko porod odloži ludi za dan ali dva, če se ne čuti d(wolj varno, /.alo so nc^ne poti, ludi v slabem vremenu, pri nas zelo pogoste, /.ato mori« do tega ptv klica čutiti posebno ljubezen, biti moraš prccej trpežen, sicer bi znal hiti to zelo naporen poklic!« je prepričan nai; sogiv vornik. Veterina Šoštanj je dobro opremljena, tudi pnvstore imajo lepe. V dopoldanskem Času prihaja na postajo veliko rejcev živali. »Prihajajo po tista zdravila, ki jim jih damo na rokt), ker jih že ptvjiajo, pa tudi po zdravstvena spričevala za živino. Največkrat pa k nam prihajajo pc> na-svele,« pove ob koncu pogovc>r£i dr. Franc Blatnik. ■ Bš »Ne poznam človeka, ki bi mi želel slabo!(( O Življenju in delu Jožeta Volka iz Keříce ob i\iki pričajo številna priznanja - Kljul) 75 letom je se prava korenina - ?>Ne da nimam easa, le dolg cas mi nikoli ni!c( Tatjana Podgoriei< Bilje točen kc^švicarska ura. ludi ssabo je prinesel nekaj materiala. Tako kol sva se dogovorila Predvsem fotograťije i/svojega albuma. Pred mano je razgrnil tudi vabilo na slovesnost na Brdu pri Kranju, na kateri je minulo soboto Planinska zveza Slovenije ptHlelila najvišja planinska priznanja za leto 2004. tudi njemu. Jože Volk Iz Rečice ob Paki je ta mož, vreden pozornosti in spošiwanja. Njegova preudarnost pri odgovorih na zastavljena vprašanja tistega, ki ga dobro nc pozna, najbrž ne-kohko preseneti, Prav tako tolikšna umirjenost. Pod njegovim resnim obrazom pa se Askriva« veseljak. Da jih ima kar ne-kiij za u.šesom, odvisno pač od družbe, vedo povedali ljudje, ki so že imeli kdaj z njim »opravka«. V pozitivnem pomenu besede. Tudi to, da česar se loti, zanesljivo dobro opravi. Mnoga priznanja, ki jih je prejel za vestno delo na p^fdrocju kulture, društvene In družbene dejavnosti ter v kolektivu, trditev zgworno p.>tr-jujejo. Vsako ima svoj pomen in težcx iNanivu. tirit)!... Iz Raven pri Šoštanju, od koder seje priženil v Rečico ob Paki. je vpopotnleo zložil ljubezen do narave. /ato nc preseneča, da je bil med pobudniki za ustanovitev planinske sekcije vŠmarlnem ob Paki, kasneje ludi tukajšnjega Pla- ninskega društva. Še danes je njegov prizadeven član, brez katerega ne minejo društvene delovne akcije. pred prej omenjenim odličjem je bil ni^ilec zJatega priznanja Planin.ske zveze Slovenije. Prvi iz Šmarlnegaob Paki. Pre-h<'kdll je kar pel planinskih trans-verzaL Še danes mu vzpon na 733 Jože Vo/K - pri 7S letih doi^azuje, da korenina zlepa ne pozebe. metrov visoko Goro Oljko ob mnogih nedeljah v letu nI nobena ovira. In to kljub 75 letom, ki jih je dopolnil klos. da ne omenjam posebej izzivov, kc>t je dvodnevni pohod Iz doline Soče na Krn do Bohinja. »Moja družina je veliko let dopusttwalav hribih. Narava vleče. Če se po eni uri prestaviš na drugo mesto, sc pred tabo odpre nov svei. V njej najdem osebno zadovoljstvo. Planinstvu bom ostal zvest kojcncev, Nc zaradi lega, ker je postal njegov predsednik komaj tri leta po upokojitvi, ampak zaradi marsičesa bolj pc^memb-nega. Velike so njegove zasluge, da je objekt, v katerem domuje društvo danes, dobil novo strehi», cenlraJno ogrevanje, ieleft>n-.ski priključek in Šporine naprave ob objektu. »Moram povedati, da sem imel za svoje Ideje okrog .sebe pridne ljudi. S .skupnimi močmi smo veliko postorili. Več kot l(HX) praslovoljnih ur, več kol 100 traktorskih smo namenili za lo, da so prostori dniŠlva in objekt taki, kol so.« .Te upokojenec, ki pozdravlja z "Nimam časa?"" «1 le, he. Malo drugače bi rekel: dolgčas mi nikoli ni. Vedno .si najdem kaj takega, da mc zaposli.« Pil IO se ni vse ... Poleg društvenega se je Jože vključil še v družbeno Življenje svojega okolja. Med drugim je veliko pripomogel k izgradnji vodovoda za Rečico - desni breg, pri pridobivanju soglasij za izgradnjo čistilne naprave v Šmart-nem ob Paki. Upc^kojenec je od leta 1984. Pred lem je bil zap<^slen na Reku. današnjem Premogovniku Velenje. Tudi tu ni zapis»0 jej. Do nedavnega listo, ki ga je prejel narodnozabavni ansambel Vih, katerega ustanovitelj sem bil, na festivalu na (iraški Cîori. lâkrat jc v Šmarincm deloval ansambel Srnica, vendar je igrai bolj na veselicah. Vihovci pa smo si upali pokazali, kaj znamo in zmoremo, na festivalu in se odrezali odlično. Sedaj pred to priznanje poslavljam grb Občine Šmartno ob Paki. Prejel sem ga pred mesecem in pol na slavnostni seji cU^činskega sveta.» Takšen je Jože. Vesel je vsake, še tako drobne pozornosti. S pokončno držxj, običajno z rokama v žepih in zanj zjiačilnim korakom je človek- katerega življenja nI težko meriti po delih In ne po dnevih. In kako bi opisal sel>e? »Na to laliko vprašanje je c^dgo-vor težak. Nanj bi la/.je odgovorili drugi. Lahko rečem, da ne pv znam človeka, ki bi ml slabo hotel!« je še podčrtal Jože Volk. Novoletna tazmišljanja l\a(aliju Verhoten, pevka in TV-v<»dUelJjca: »V letu 2004 sc mije zgodilo veliko lepih stvari. Poklicno je hilo 10 zelo zelo uspešno leto. Docembra 2003 sem izdala .svojo pelo ploščo z naslovom Na pol poli. Publika je nove pesmi odlično sprejela, všeč pu so ludi meni, kar se zagotovo čuti, kojih pojem. Ib jc bilo Iclo, ko sem uspešno nastopila tudi na EMl. Resnični nisem bila razočarana. S spremljevalno skupino smo letos obrodli dobršen del Slovenije, n'à nastopih sem uživala. Zame je bilo to tudi zelo poučno leto, veliko sem sc naučila, posialascm veliko bolj zrela. Morda tudi zato, ker sem se pojavljala v rumenih medijih. K sreči sem zelo pozitivno naravnana. Morda je kdo videl v tovrstnem pisanju in fotogiafijah kaj slabega, jaz sem .sc iz tega veliko naučila. Iz zelo občutljive duše, kot sem bila v otroštvu, sem poslala .samiTzavest na oseba, ki ve, kaj jo osrečuje in kaj si želL Leto si bom zapomnila tudi zato, ker je oic praznoval ahra-hama, moja najboljša prijateljica se jc poročila in pričakuje otroka. V novem letu me čaka nov ^asbeni projeki. ki že naslaja, in nova televizijska oddaja. Co bo zdravje, bo tudi vse ostalo. Cg ho lako kot doslej, lako zasebno kot poklicno, bom najbolj srečen Človek.« ■ bš SREČNO 2005 Umetnik, ki v vsako delo da del duše in topline Tomaž liíiiiííiis iz Topolšicc^ jo zelo uslvarjalcn rnlad iuož. ki slslavi{cv velikih jaslic na Velenjskem gradu mdi letos navdušuje obiskovalce muzeja. Družinska cvelliťíarna v Ša^lanju pa žc na zunaj govori, da v nje j ustvarjala dva zelo ustvarjalna esicla. Družinska cvetličarna Langusje izpolnila sanje Tomaža in Drigiie, zakoncev, ki po izobrazbi nisla cvclličarja, pa vendar imata cvetličarno, /a obisk smo se dogovorili karv cvetlicami» kjer se oba dobro počutita. V njej papreii^ivi-la ludi ogromno časa. Najprej sem želela i/vedeti več o To-nia/u. A kiij kmalu sem ugotovila, da to ne bo šlo. 7. ?,eno Brigito sla tandem, ki živi in ustvarja kot eno. Ja,-prav ljubezen do Brigitě je bila »kriva«, da sc je Tomaž pred desetimi leti preselil iz rodne Ljubljane v To-polJico, kije danes zanj najlepši kraj nasvetu. Njegov naglas ga Se vedno izdaja, da ni domačin- »Rojen sem v Ljubljani, oče je Ljubljančan, njegova družina i/vira h Kamne Goricc, mama pa je iz Tuhinjske doline. Zalo nimam pravega ljubljanskega naglasa, zamenjujejo me za (îorenjca. Kar se govora tiče, »k'k« pa »t'k« že obvladam. Ko pridem v Ljubljano, me vsi zafrkavajo, da sem Slajerec, lu pa. da sem mc^virnik,« pove med smehom. Ý/: od začetka razsiav jaslic na Velenjskem gradu Tomaž pomaga poslavljali razstavo. Delo mu V7anie veliko časa, a v njem neizmerno užrva. In kako je prišlo do lega sodelovanja? «To je bila simpatična naveza. Prvo leio so namreč prosili gospoda Vovka iz Topolšice, ki je vsako leio postavil velike jaslice, zanimive ludi lurisiom topoKkega hotela. On pa je verjetno zaradi pomanjkanja časa prosil mene. In lako sem začel.« Pri lem me zanima, ali je pri postavljanju jaslic treba vedeti kaj več kol imeti občutek za aranžiranje. »Na po- stavitev jaslic gledam bolj Široko. Pomembno je namreč, da dihaš in čutiš 7 njimi. Mogoče je pomembno tudi to, da verjameš in veruješ, da se je to, karjasli pripovedujejo, nekoč re.s zgodilo. Z vero, ki jo nosim v sebi, se mi zdi, da vsako leto nastanejo svojevrstne jaslice, kj imajo dušo in toplino.« Kar samo se mi porodi vpraSanje, ali se vsake stvari, ki jo dela, loii lakšo. Sploh, ker prelistam album »čudovitimi totogralijami njegovih avtorskih slik, re-stavriranih 1'resk, obnovljenih spomenikov na grobovih, kjer je napol razpadle kipce obnovil, kot da so novi. »Ja. (^islo vsako stvar delam lako, da dam en del sebe v projekt, da začutim vsaj del topline in zadovoljstva,« mi pove. \ran%en ki je poslal ( vcllirar Zanimivo je, da je Tomaž, ki je pred dnevi praznoval 41. rojstni dan, v življenju menjal več pt^klieev in zaposlitev, umetnost pa mu je že dolga leta zelo blizu. »Moj osntwni poklic je aranž.er. V Ljubljani sem namreč končal .srednjo aranžérsko šolo, potem pa sem kar štirikrat poskušal narediti sprejemne izpite na ljubljanski likovni akademiji. To mi ni uspelo, vedno je bila selekcija prehuda. Zalo sem si iztibraževanja risanja, kiparstva in restavratorsiva plačal sam. Osnovno znanje sem si pridobil, č-eprav nimam uradnega naziva. Čutil sem, da tovrstno bobražcvanje potrebujem. Ko sem to dcxsegel, me je poklicna pot zanesla čisto drugam. Čeprav sem v prostem času že veliko rLsal, resiavriral in kiparil, sem po desetih letih delovne dobe v Tkanini v Ljubjani za^el v zavarovalniške vode. Tudi tega sem se lotil z du-^o in srcem. V petih leiih sem iz navadnega prodajalca dosegel stopnjo direktorja marketinga,« Danes pravi, da je bila tudi lo velika sreča, saj je prav v tej službi .spoznal ženo Brigilo, ki je bila takrat prav tako zelo uspešna v zavarovalništvu. Spoznala sta se na direktorskih sestankih- »Vsaka stvar je za nekaj dobra,« doda Tomaž in nadaljuje: »Ko je priSlo do tega, da so nas malo okrog prenesli in nismo do- Pri Langusovih cvetje spregovori (Foto: vos) bili vsega plačanega, sem se spel preusmeril. Tako sedaj opravljam že peti poklic v življenju.« Brigita, administrativno- upravni tehnik, za njim, kar se menjave poklicev tiče, ne zaostaja, ludi njo je kreativnost in nemirni duh gnal iz pi'jkiica v poklic- Danes sia oba cvetličarja in v svojem delu resnično uživata. Tomaž je znanje cvetličarstva obudil tudi v Slovenj Gradcu, kjer je delal dve leti kol cvetličar -aranžer. Obudil je pravzaprav znanje, ki ga je pridobil že v mladosti, koje v Ljubljani pomagal v dveh uglednih cvetličar- nah, cvetličarni Šimenc in pri .lane-zu Seii.^karju. »Kaciiirkoli sem stopil v kiitem koli cvetličarno, sem začutil tnpllno in domačmist. Morda Je zato v meni po tihem tlela želja, da r Itri-j»ito ud p reva svojo cvetličamo.i> Ob tem se spomni in takoj pove: »Usoda, če ji lahko rečemo tako, je res zanimiva. Ce ne bi bila Brigita edinka in če ne bi njeni starci pri odločitvi za Šolanje precej vplivali nanjo, bi se Brigita odločila za srednjo aranžérsko Solo v Ljubljani. In bila bi sošolca. Tako pa so se nama poti prekrižale veliko pozneje, llvalabogu, da me ni spoznalav najstniških letih, ker sem bil takrat poln samega sebe. Verjetno me takrat še pogledala ne bi. Bri-gita ima izreden estetski čut, ve, kaj je lepo. Vesel .sem, da lahko skupaj ustvarjava, da lahkosvetu-jeva. Velikokrat k nama pridejo ljudje, ki ne vedo ločno, kaj bi želeli. Od naju večina odhaja zadovoljna, zalo se v najino cvetličarno ljudje radi vračajo.« liiiKiliosi jc /nati reci »nc« Zakonca Langus sla v zadnjem letu uresničila svoje sanje in danes živila res srečno življenje. Ibmaž doda: »V vsakem poklicu sem bil srečen. V vsakem poklicu sem hotel biti perfekcio-nist- Vedno znova sem rekel, da je to to, kar sem iskal. Vendar je čas vedno znova prinesel nove izzive, jaz pa sem pač zamenjal po klic. Tokrat imam spet podobne občutke kol pri vseh prejšnjih poklicih, vendar sem sedaj veliko bolj sproščen. Čutim toplino in domačno-st. Vem, da ne mene in ne Brigitě ne bo nihče kregal, če česa ne bom mogel naredili. To je fantastičen občutek, ki bi ga privolil čisto vsem ljudem. Da bi videli, kako je lepo. Če si sam svoj Sef in užival v poklicu.« Družina Langus je velika. Brigita in Tomaž imata kar Štiri otroke. Tomaževa sinova iz prvega zakona, šti- rinajst- in pelnajsilelna Jakob in Da- vid sicerživiia v Ljubljani, a rada prideta v TopolSico. Lea je prav na božični večer praznovala petnajsli roj-stni dan. »Smo .šestčlanska družina in zelo se razumemo. Otroci potrebujejo oba, zato si je ob družinskem poslu treba znati najti čas zimje. Zalo oba ne moreva bili cel dan v službi, čeprav to stranke včasih pričakujejo. To je začaran krog, zato moraš bili d(wolj močen, da znaš kdaj reči tudi NE. To je ena od umetnosti v življenju, saj ves, da lahko s tem NE koga od listih, ki ga imaš zelo rad, tudi razočaraš. » Brigita medtem odide v šolo po pr* voSolca Simona, najmlajšega člana družine, ki ga vsi »žuHjo«, on pa njih. Fant ima ž^ .sedaj rad lepe stvari, kot kaže, pa je podedoval uidi umetniški talent. lislvarjena úvu{i /a (Irii^e^a Pri delu v cvetličarni se Brigita in Tomaž izredno dopolnjujeta. Brigita ne ve veliko o tem, kako rastejo rože, kako jih zdra\nii in kako negiwati. To je ludi ne zanima kaj dosii. .le pa tista, ki rada ustvarja, aranžira. »Čisto vse lako kaže, kot da sva ustvarjena druga za drugega. Na vseh področjih. Tudi na lem se dopolnjujeva. Lahko rečem, da sva tandem v pravem pomenu besede. Ko zaskriplje enemu, drugi »vskoči« in tako nasiane celostna podoba,« je prepričan Tomaž.. In kaj Langusovim pomenijo praznični dnevi, ki se počasi iztekajo: »Božični prazniki imajo nekoliko globlji pomen^ kol ga vidi večina. Ogromno ljudi vidi le nakupovanje in darila Osebno gledam na božič kol na čas upanja, pričakovanja in miru, ki gavsi želimo, delim pa ga z vsemi, ki gredo mimo mene. Vsakogar lahko pobožaS z očmi in mu zaželiS mir in toplino. To daje energijo, kljub mrazu in kratkim zimskim dnevom.« Ja, res. Včasih je dovolj za dobro počutje in nasmeh v mrzlem turobnem dnevudovolj, če srečaš dva srečna, u-sivarjalna Človeka. Brigita in Ibmaž to vsekakor sla. Kar veje tudi iz njunih aranžmajev. Pa naj gre za jaslice, ki jih je Tomaž lelos ustvaril kar nekaj. ali pa njun cvetlični aranžma, ki v teh dneh krasi marsikateri dom v Šaleški dolini. ■ Z Zario v novo leto Š<>St;iiij. 23. (lecenilHfr- Ob bok dogajanju predprazničnega časa sodi vsakoletni koncert pihalnega orke.slra Zarja iz Šoštanja» ki ga »pihalci« izvedejo nn domačih tlehvposebej pripravljenih prostorih Športne dvorane î>oSianj. Letošnjega je orkester pripravil s številnimi gosti, ki so prazničnemu vzdušju orkeslra dodali svoj kanček izvirnosti. Irena Vrčkovnik pa »ŠoSlanj-ska« Svoboda, Agata Šumnik Z^sonc. Dani Gregore, ansambel Gregoriji in (»regu Avsenik pa tudi najmlajše mažorete so že vnaprej obljubljali, da bo glasbeni in tudi siceršnji program pester in zanimiv, na samem koncertu pa so prekosili sami sebe, S pomočjo odličnega občinstva, pove pošteno, idejni in programski vodja, avtor številnih aranžmajev ter dirigent Zarje Jani Šuligoj. Koncert, ki seje začel ob sedmi uri zvečer, je -številne zbrane dostojno povedel v dogajanje s koračnico, ki se je ne bi sramovali na dunajskem novoletnem koncertu. Ob drugi skladbi, so jim s plesnim korakom pt^ma-gale šošianjskc maž ore te, ki so se pojavile v vlogi palčkov ob irosiavni suiti Zaklad v kraSki jami Vilenici. Po tem nekohko pravljičnem uvodu so olxíinstvo razvajali Ciregorji, najprej ob spremstvu orkestra, v polki Po Gorenjski nato pa še samostojno. Za Gregorji je nastopil še en Grega, tokrat Avsenik, z dvema skladbama. Prvi del programa je dopolnil nastop Danija Gre-gorca in Irene Vrčkovnik skupaj v country stilu in s pridihom Elvisa Presleya, dodatno pa so ga razgibiile pesmi vokalne skupine ob spremljavi kitare. V.sa-moslojni točki se je še enkrat predstavil pevec Dimi (jregore, nato pa so sta oba vokalisla skupaj z godbeniki obudila spomin na ansambel Vesna vskladbi Tisto noč- Dodobra ogrelo občinstvo je ves koncert vzpodbujal tudi voditelj Franci Podbežnik, ki je prišel v drugem delu na oder zzb<5ro-vodkinjo AnkoJazbec. Ze lako odlično predstavitev mešanega pevskega zbora Svoboda je nadgradila še odpeta Aleluja s solistko Ireno Vrčkiwnik in ob dodatni pomoči orkestra. Pesem, posvečena Mariji Roženvenski, je premierno za-zvenela z vokaloma Irene Vrčkovnik in Agate Šumnik Zgonc ob spremljavi orkeslra in zbora^ in Če je bil slučajno še kdo v dvorani, ki ga praznično vzdušje še ni povsem prevzelo, gaje zagotovo ob tetri. Zaključna pesem (Hej zvezdice božje, aranžma zanjo je napisal Jani Suligoj,vizvedbivokalLsli5v Aleša Slivnika, zbora in pihalnega orkestra, je zaključila prireditev, kije nedvomno pt)lepšala čas pred prazniki. Ob že vsem povedanem pa Se to, da s<'> se vsi gasi-je odpovedali honorarju in da gredo sredstva od vstopnic za nadaljnje delovanje Pihalnega orkestra Zarja, zato se člani tega društva zahvaljuje vsem, ki so jih podprli-■ Milojka Komprej Foto: Dejan Tonkli '^H'JS 30. decembra 2004 V Studentsko delo bolj obdavčeno \^^Hl() (lijaki in šlmioiili krcdilirali državo? -Manj dohodka /a servise, ki posix^dujejo (((^.lo? - Manj dela na tuje napotnice? Velenje - S I. januarjem 2i)05 začne veljali nov Zakon o tio-lK)dnini, ki uvaja ludi prcccjšnjc novnxlí pri obdavćiivi dohodkov dijakov in sludcnlov, doseženih z dciom preko organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela dijakom in studentom. To prcproslcje pomeni, da delajo preko šiudenl-skih ali mladinskih servisov. Niijvecj« novost, kij» uvaja kon. je takojšnje plačilo akon* Caeije dc»hc»dnine pri vsakem izplačilu: akontacija dohodnine se ho obračunavala za vsak prejemek, ki ga prejme Studeni oziroma dijak. Za zneske, ki bodo manjii od 74 iLsoć SIT, bo akonlacija znašala 12,5 % od davčne osnove, za zneske na napolnieo, ki bodo večji kol 74 US4)č tolarjev, pa bo akoniacija kar 25 od davčne osnove. Davčna osnova od dohodka je posamezni dohodek, zmanjšan za normirane siroSke vvL^ini 10 v % dohodka. Na Študentskem servisu Marilx>r pravijo: «Akon-laeijo dohodnine bodo lahko šiudenii in dijaki ob koncu leta zahtevali nazaj. Dijak oz.iroma šiudent lahko dvigne več napo-inic in hkraii prejme več nřika-zil.« H lera sc bo lahko izognil najvišji stopnji obdavčitve. Vsi Sludenii in dijaki, ki bodo v novem ielu delah preko servisa. bodo morah po novem oddati ludi dohodninsko napoved. Prvič bo 10 ireba storiti do 31. marca v letu 2006 za leto 200.'>. Na Mariborskem štu- REKLI SO . Stoja na (vrezom, di rektori cui Mladiiiskeua servisa \e(enje« 0 novi davčni zak milijona lolarjev, ga siarši ne bodo več mogli uveljavljali kol olajšavo. Sicer pa je dijak ali Študenl, tudi če dela preko servisa. v7dr;^evana oseba. Novosl je ludi ta, da bodo mo-riili delodajalci ob nastopu dela dijaka ali študenta s lem seznaniti davčno upravo in delovno inspekcijo. Z novimi ukrepi naj bi lorej preprečiti ludi delo na črno, ki se je izvajalo preko lujih napotnic, pospešili pa naj bi ludi zaposlovanje. Pa vendarle se mnogi sprašujejo, zakaj bi morali dijaki in študenti kredilirali državo, če se bo uresničila napoved servis(w, da bodo dobili vrnjene kar 90 % med letom plačane akontacije dohodnine? Na to glasno opozarjajo ludi Študenti in dijaki. Lahko pa se zgodi, da bo nova vlada zamrznila izvajanje nove davčne zakonodaje. Tako so vsaj napovedali nekaj dni pred koncem letu. ■ bš pričakujemo še kakšen konsenz z državnimi organi glede obvc.ščanja o napotitvi na delo, servisi bi želeli čim ho]} olajšali to olweznosi za delodajalce. Pi^cbnili sprememb ob pričet-ku veljavnosti novega zakona ne pričakujemo, saj v našem servisu le majhen dele? dijakov in študentov preseže nov limit obdavčitve tega dela, tako da bo vsaj 95 % dijakov in šíudenítw po oddaji dohodninskih napovedi dobilo že vplačane akontacije dohodnine povrnjene. Ravno zaradi le statistike pa se poraja vprašanje smiselnosti «prisilnega varčevanja« večine dijakov in študentov. O dodainih stroških, ki jih bo povzročilo to novo akontiranje dohodnine in posledično oddaja velikega števila dohodninskih napovedi, bodo povedah za topristoj-ni. Mi se bomo v prihodnjem lelu ustrezno usposobili za svetovanje in pomoč pri oddaji dohodninskih napovedi za leto 2005. Zastavljajo nam tudi vprašanja o morebitnem izpadu dohodka zaradi novih davčnih sprememb, vendar za lovrsini trend ne vidimo razloga, saj je šludenisko delo bilo. je in bo t^taio nujna oblifci zaslužka za dijake in študente, zelo zanimivo pa ludi kol oblika začasnih in občasnih zaposlitev za delodajalce.« ■ Novoletna razmišljanja Jelena Kovaťcviť - IMksi. voditeljica oddaje E+ na Kanalu A in radijska mc^deratorka: »ře pt^gledam nazaj, ugotovim, daje bl\o leto 2íH)4 predvsem delovno. Pa zanimivo, noro, polno žurov: lipično za mlade. Dejansko se je začelo z vtržnjo iz Ljubljane v Velenje - relacijo, ki je v drugi polovici leta nekako za/Jia-movala moje življenje. Ko poskušam ugotoviti, kaj pomembnegii se je zgodilo, kot da ni bilo veliko "pretresljivih" situacij. Cc bi si za razmislek vzela več Časa, bi zagolovo naštela ogromno nepozabnih trenutkov. Najbolj pomembna stvar? Hm. Kanal AÎ Na začeiku poletja avdicija za novo oddajo. Cirem, poskusim in pridem zraven. E+ - oddaja, ki je moje življenje obrnila na glavo. Nov izziv, novi ljudje, nove izkušnje in hi Ira selilev v Ljubljano. Kljub temu sem Še vedno navezana na Velenje. Recimo, da se vračam vsak konec ledna: vikend ne izkoristim za ptxiiek. pač pa za delo na M(^jem radiu. I Ija; radio inuim še vedno rada; nenazadnje je bil "moj" prvi medij. Leto 2004 je minilo brez poletnega dopusta ob morju. Ves čas sem v avtu, na poti. Spo/nala sem ogromno ljudi in nekoga prav pascbnega. Kar .se tiče novega leta - želja in načriov za leto 2005 je vehko. Naj zaenkrat ostanejo skrili. Vsem želim, da maksimalno izkori.stite vsak dan, vsak trenutek: prihodnost tako ah tako vedno Siima poskrbi zase.« ■ bš Slanislava Paiigeršic, direktorica Kulturnice in sekretarka Društva /m kulturo »Oorenje: ^Ko razmišljam o letu, ki se izteka, imam dvojne občutke, seveda povezane z delom. Po eni strani sem zadovoljna, da smo uspeli v Velenje privabiti kar nekaj eminentnih posameznikov (France Bučar, ílarko Pel-an, Uroš Zupan, Aleš Debeljak, (iorazd K(KÍjančič), mislecev, ustvarjalcev, ambasadorjev Slovenije v svetu, ki s svojo ustvarjalno in človeško držo napeljujejo na Sokratovo misel, ki govori o omejenosti človeškega znanja in potrebi po nenehnem učenju, zvedavosti, ustvarjalnosti, čl ove.š Id h dvomih, Vse to je zelo potrebno v današnjem času, polnem domišljavosti, provinciálně zaprtasli in vsevednosti nekaterih. Na drugi strani pa me »skrbi« marginalizacija kulture in razglašanje »v.«sakega zabavljaštva« za kulturo- Seveda se mora krepili tako imenovani družbeni kapital in množici je potrebno ponudili čimveč »kruha in iger«. Apremišljeno. V prihajaji^čem letu si želim, da se kultura razume kot živi organizem, ki pripomore, da se nekaj pam^kne v stereotipnem pojmovanju časa in ljudi, in to z dobrimi programi, ter da se kuhu-ra prepozna kot dobra »blagovna znamka«. »Združena Evropa je razen gaspodarskega tudi velikansko kulturno tržišče. To v našem konkretnem dehwanju pomeni širiti zavedanje z dobrimi programi opomenu pnpadniwlidoločeni nacionalni skupnasti,negovanje kivzmopolilske drire ter medkulturno sodelovanje. Izpostaviti bi morali slovenske kulturne pasebnasti, na novo vzpcwtaviii odnas do vrednot in etično držo, iz provincialnegasredišča delovati kot iz »centra sveta«,skrbeti za povezovanje ekonomije in humanistikc ■ bš 1 o. obletnica Dee Jay Company Prav gotovo ni nikogar med nami, ki vsaj v tem času v ok"viru novoletnih zaključkov ne praz« nuje v kakšnem nořncm ali gustinskcm lokalu, ki ga skoraj vedno popestri še glasba. Tisti, ki za vrtenje glasbe in dobro razpoloženje v nočnih lokalih skrbijo že vrsto let, so pravgo-Um^ člani DHE JAY COMPANY. V lcr<^šnjem decembru je ekipa praznovala deseto oblctni-ctx 7.C ime samopovc. daje bila prvotna zasedba sestavljena iz tivh D.I-jev:Dj Pemta, Dj Milana in Dj Mrlwja, ki $0 davnega 2. decembra leta 1^94poleg svoje prvotne angažiranosti Šli Še kc^rak naprej in začeli pripravljati istoimensko radijsko oddajo. Od vsega začetka je bila oddaja namenjena izključno predstavitvi najnovejše dance ^aibo, kar pa pred dc.se tirni leti ni bilo lahko. G]asl)a se je VTtela z vinilk ozoironia analognih gramofonskih pk^č. pi^ katere -si v Ilalijo aii Nemčijo. Z leti razvoja glasbe in predvsem z njeno digitalizacijo so v ospretlje prihajali ce ději. Nepogrešljiva tehničnapt^dporaoddaje so bili i^e od vsegaziičelka gramoloni lech-nies SL-1210MK2. ki jih uporabljajo še danes. Sevedii brez posodabljanja ne gre, česar se dobro zavedajo ludi danes, zato si v zadnjem času pomagajo se s cd-prcdvajal-niki- V ekipi DOC JAY COMPANY se je do sedaj zvrstik) kar nekaj članov, za svoj podmladek paskrbi ekipa sama. saj za nove člane organizira redne lečaje.'lrenutna zasedba je .sestavljena iz treh voditeljev: Mrkvja, 'leodorja in Andreje, ki skrbi /z lest\'ico PopTen. Ob tej priložncvsii se cek^tna ekipa zaliva-Ijuje vsem A'estim poslušalkam in poslušalcem in vsem želi obilo glasbenih užitkov tuJi v prihajajc^čem letu. Novoletne želje Prejšnji četrtek smo se novinarji celjske regije zbrah na rednem letnem občnem zboru v Celju. Izvolili smo novo vodstvo in druge organe društva: po dveh aspešnih mandatih je vodenje celjskega aktiva Društva novinarjev Slovenije od novinarja Radia Slovenija Mirana Konišca prevzela dopisnica RTV Slovenija Nada Kumer. "Ib pa jc bila tudi priložnost, da smo se novinarji, ki delamo na širšem celjskem pc^dročju in se ne vidimo prav pogosto, nazdravili prihajajočemu lelu. Pa čeludi s sokom! Tudi v uredništvu Našega časa in Radia Velenje se priprčivlja-mo na slovo od lela. Kot vedno tudi tokrat delavno, saj je naŠ poklic eden od tistih, ki si ne more privoščili prosiih dni ali kolektivnega dopusta. Veliko jih bo novo leto pričakalo na velikem silvestrovanju na Titovem trgu v središču Velenja, drugi se bomo vsaj v tej, za mnoge res najdaljši noči v letu, razkropi-h po Sloveniji. Kam dlje ne gre nihče. In kakšne so naše novoletne želje? Preproste, kot je včasih preprasio življenje- Naštela jih bom le nekaj. V novem letu vam žeUmo vse naj, naj, pa še debele in sladke pomaranče, vedno opran avio, cvetih nasad pred hišo ali na balkonu, nasmejana jutra, vroče poletne počitnice, 5nO-gramsko čokolado, vedno prosto parkirno mesto, nobenega čakanja v vrstah, nizek davek, dnevno dozo romantike, očiščene čevlje, vesele prijatelje in znance, poln hladilnik dobrol, prijaznega šefa, tople podplate, ^avo polno uresničljivih idej, razgibano rekrcacijo, pokošen travnik, dežnik ob Nova predsednica aktiva cetjskih novinarjev je teden dni pred novim letom postala Nada Kumer (foto: vos). sebi ob deževnih dneh, prijetna presenečenja, uspešne delovne dni, nobenih zastojev na cesti, neizmerno veselje do vsakodnevnega učenja, malo bolečin pri zobozdravniku, pogumno raziskovanje po neznanih svetovih, dišečo jutranjo kavo,nciz-gubljive ključe, imunosi na gripo in prehlad, plus na teknem računu... Bo zadosti? Če ni, pa kakšno reč dodajte še sami. ■ Bojana Špegel SREČNO 2005 Z nfiiiii bomo vstopili v leto 2005 na Titovem trgu v Velenju Nu letošnjem tradicionalnem silvestrovanju v središču Velenja, na Titovem tr^u, lM>do za dobro vzdušje poskrbeli Natalija Kolšek, Robert (>oter žur bend in Vili Resnik. Začela bo Natiilija, ki bo kot uostju nastopila 2« zsod^j zvečer med KS. in uro« ko bo naJml^Se na Titovem tr^u obiskal tudi dedek Mraz. Robert (»oter 2ur bend bo za dobro zabavo skrbel vso noč, «kJ 22 JO ure pa vse do t ^2. t Ml ure. vmes pa bo kot gost takoj po poinoči nastopil Vili Resni k. ki je pred leti na silvestrovo že navduševal zbrano množico. Robet Goter Nekdanji svclovTi j prvak v igranju na diatonično harmoniko, kije ta insirumcnt vpeljal ludi v hip hop, ho priliodnjc Iclo i/dal nekoliko drugačen album. Se prej pa K'j ssvojim Cioter žur bcndom cel večer zabaval ti&tc, ki boste .sil-vcsinwali na velenjskem Titovem irgu. Koheri Ooten It^o 2(Mf4se irjeka, kako je mi/tiio zate? To leto je bilo zelo pcslro, delovno In tudi zelo prljclni> In lep(x Kar tmkaj časa je minih itd izida hvjefia zadnje^ athunia. Kdaj lah- ko pričakujemo novcf^? Albuma v letošnjem leiu nismo izdali, ga pa nameravamo v pri-ht^dnjcm letu. in to spomladi. Nekaj skladb je že posnetih, nekaj sc jih šc snema in srČm^ upam, da bo stvar dokončana do pznavajo harmoniko tudi preko skladb, ki niso značilno narodn(>zabavnc in približujejo to glasbo In Jiatonično harmoniko mladi populaciji. Ti ostajaš temu in^nunentu z^e^-Kihj si ga pravzaprav spoznal'^ ?.e kot zelo mlad fantič sem se spoznal z dialonično harmoniko, saj jo igrajo ludi sorodniki pc\ mamini strani. Vstarosti šestih, sedmih let me je zelo pritegnila, rad sem pt\slu^l to gliisbo in imel sem veliko željo, da bi jo tudi sam nekoč igral Oče mi je koipil prvo harmoniko, ko sem bil star devet let. in začel sem pridno vadili. Ki>i za-nimivost lahko povem, da sem dv'e, tri leta vmes. med mojim trinajstim In štirinajstim letom, nekoliko izgubil veselje do harmonike. ki pa se je kasneje vrnilo In še vedno ostaja. Glas o tebi seje razširil, ko si postal svefoi'iii pn'ak v igranju na dia» tonično harmoniko. Kje je bih to tekmovanje in kdaj? 'ÏO tekn^ovanje je bilo v Italiji, v mestu Monsano pri Aneoni leia 1999, Ta svetovna prvenstva prirejajo od leta 1^87 naprej, pivi svetovni prvak jc bil /oran Lupine Iz Trsta, v tem času pa je uspelo la naslov osvojiti še Denisu Novaiu leto pred mano. Leto 1999 pa je bilo uspešno in srečno za mene. Kar veliko slovenskih izvajalcev na teh tekmovanjih je itspešnih. Ja. moram povedati, da imamo Slovenci svoj slog igranja, za kar gre zahvalav prvi vrsti Avscniku» ki jc s to zvrsijt^ sploh začel, ptv tem pa predvsem Francu Mihe-liču. ki je med prvimi uvedel pet-prstno igranje. Tu so .še Kline, Klavžřir... Lahko povem, da Avstrijci večinoma še vedno igrajo na štiri prste, palee pa položijo na greben harmonike, čeprav se počasi lutli pri njih uveljavlja peî-prstna tehnika. Svoje zjtanje wpešno prenašaš tudi na mlade, imaš.^olo harmonike-. Ja, jaz sem kmalu začel harmoniko tudi poučevati. Ze nekaj let .sc ukvarjam Izključno z glasbo in lo delo me zelo veseli in izpolnjuje. Na kak način poteka učenje mladih hamionikaše^'? Dobivamo se enkrat tedensko, učenec potrebuje harmoniko, pl enajstih zvečer in bornih Igrali vse tja do druge ure. Kakšne vrste glasbo boste igrali? Igrali bomo vse. kar ljudi zabava, od narc^dnozalxtvne do zabavne gla.sbe. Skratka vse. Lahko zaupaš, s katero skladbo bodo ljudje odplesali v novo leto, prav opolnoči? Ho to Sihestrski poljub? ()polnc>či bo to zagcnovo Silves-trski poljub, naj pa p tej glasbeni plati. Po osebni plati pa, moram reči. bi raje leto 2(K)4 čimprej pozabil. fíolj resno smo zate slišali, ko si pričel nastopati v skupino Pop design, na tvoji spletni sirani pa lahko preberemo, da si še pred tem so-deloval t tuli s skupino,funaki nw^ne kronike in ceh s Pomarančo (najbolj znan slovenski fežkometahu bend vseh časov, op. avtorja). Kakšno vlogo si imel tam? '/. glasbo .se ukvarjam že dolgo vrsto let in od zacclka .sem bil predvsem kitarist, roker po srcu, ampak res roker, in taka glasba. kot jo delam zdaj, me v tistem času, kti .sem bil v puberteti, sploh nI zanimala. 'Ibda življenje gre naprej in se spreminjiiš. dobival drugačne poglede in vidiš, da nisi sam na svetu, da je treba včasih nm'-dlti tudi kaj drugega. Igral sem s temi skupinami, preitvsem pa sem si želel bili kitarist. Na konai sem p je bilo pred kakšnimi iremi leti, Ne vem. zakaj- M<îram pošteno povedati, da ne vem, kako t vesel. Pred časom sem nastopil v Velenju in takrat sem rekel gaspodu županu, da upam. da se vidimo tudi za novo leto. In res je, za novo leto bom prav pri vas, nast(v pam sicer kol gosi, in ob tej priložnosti vabim vse, da pridejo, da se bomo skupaj imeli lepo. Mislim, da sem že pred leti pokazal, da se da zabavati na slovensko gliisbo, da se lahko imamo lepo in vsaj za irenutek pozabimo na težave, ki nas tarejo v življenju. Ne glede na to, da je zima in da jc hladniv Pred nekaj leti, k<^ sem že nasiopal na silvestrovanju na velenjskem riiovcm trgu. mije bilo tako vroče, da sem se i^^raj sle-keL Če je zabava prava, se da vse, zato še enkrat vse vabim in pt^na-vljam. da sem zelo vesel in p atbumu Ulllmale Kylie. ^ »^HjĆSi 30. decembra 2004 ns (îolaz je pniN'a dobrota, spkili fe se kuhii v veliki količini in čc fta kulićirji |)i1|)rći\ ijajo s sroom. Na I. «o-ažijiidi na \elonjskein riHneni ir«u so «a. Da jc l)il ros okusen, govorijo ludi obray.i Jožcia Mraza, direktorja ^upa. njegove žene in nekdanjega (II-eklorja Ve^jrada Jane/a lííislola. (îo-a/iiada na pi^a/nicnoni sejmu l)ila hidi odlieria priložnosl za pn^lpraz-nično Idopole z znanci in pritaKîlji. ki jih v rotilek na irgu ni manjkalo. ^ Trlic prvi njožjo - v ospredju (ioixinjov TYanjo Bohinae in Pr(Mnoeo\ nikov Kvgen l)er\ari(\ za njiiiia pa Vinccne 'I'nrk. Din^ktor Gil (iotxinje. Oh koneu lela so (allko vsi 1 rije za(io\'oljni. sa| je za njimi gospodai^ko zelo uspešno Iclo. Zadnje dni leta je zagoUno polepšala novica, da je pi'a\' Turkovo Gon^nje (il'l izbrano za nal)a\'o prc^polni)nili obsevalnih naprav 7,'i\ Onkološki itišlil.ul. V teh dneh, ko smo \ si polni lepih zelja, so se donedavne-inu slovenskemu ministru in sedanjenuj poslancu v (IržaMiom zl)oru Mateju Lahovniku in njegovi ženi Katarini že izpolnile. Rodil se jima je sin David (na svei je pri\ ekal celo malo hitreje, kol sla pričakovala, a je kliil) temu cll in zdrav) in poskrl)ek da je njuna šliriclanska družinica zdal \vh popol-iia. .\ovega družinskega flana sta nad\se veseli se\oda tudi seslrit^a Krislina in slara mama Marinka, do pred ratkim cla-nica našega koleklha. \a sliki: Matej in Katarina julija lotos, ko je bila novica o prihajajočem novem dnjžinskem članu še skrivnost. Čvekcíístlt.a! Odkrili zdravilo proM smrčanj ti Norveški zdravniki so sponićili, da so odkrili zdravilo proll smrC-an ju. 1 SNORE M.D: r mt € «pitt Zdravilo vsebuje sredstvo /a škrobljenje» ki zaustavi vibracije na a«ilnem nebu, ki vzrok za smrčanje. Raziskave so poka/alc. da jc pri 10 odslctkih vzn^k smrCanja mehko uslno nebo. Proccs. ki iraja približno dve minuli In poteka pod kv kalno anestezijo, je sestavljen iz treh kratkih zdravljenj z dakronom, ma-leriakim. ki ga uporabljajc^ v modni Industriji. Norveška jc tež jm^ ^rćiinja u\t-stila ceki na dnevni red seje, saj so se dclavci na naflni plošeadi pritoževali, da jih smrčanje sostanovalcev moli In jim krade spanec. Zdravilo se že uporablja v '/.dmi-enih dr/;ivuh Amerike, dobilo je pa tudi zc!en oblekico iste barve. Zraven seveda sodi iorl>a v lemni vijoličasti barvi, z izrazito obrobookoli torbe in asimetričnim kačjem. Cc Sle v trgovini obilcaii s crno obleko vroki, dodajte nekaj škrlatnih odtenkov spi^dobo živali in boste v trenutku pt^stali uilra moderni. IN>jasniIi /inole slranskih sodnikov ml ne morejo pravilno dosoditi prepovedanega pi^Iožaja. Znanstveniki trdijo, da človeško oko nI sposobno tako hitro obdelati podatkov, saj mora bitisodnik. ko odloča, ali sc jc nogometaš znašel v prepovedanem položaju, pozoren na najmanj tri premikajoče se stvari hkrati - na napadalca, na branilce in na žogo. Nove ugotovitve tako pí^jíusnjuje- Znanstveniki so ugotovili, da stranski sodniki na nogometni tek- jo nekatere sporne odločitve sodnikov, prikateriliso pt>novljeni posnetki pokazali, da se je stranski sodnik zmotil. Strokovnjaki predlagajo, da bi tudi na nogometnih igriščih začeli upi^rabljati mcidemo tehnologijo, ki bi sodnikom pomagala pri njiliovih odločitvah. Tmpski raj sredi l\emcl)e _^ v nemškem kraju Brand so pred dnevi v nekdanjem hangarju odprli "tropske otoke Malezijski investitor C'oim Au je v projekt vložil 7i) milijonov cvrov. 'lako so nekdanje skladisče Z3 letala preuredili v 6.6 hektarov veliko tn>psko območje, kjer lahko obiskovalci uživajo v morju, lagunali, na plaži ter v deževnem gozdu in tropskih vasicah. V neobičajnem zabavišču, ki je od Berlina oddaljen približno 100 kilometrov, sc bodo obiskovalci vse leto lahko greli na vmči tropski klimi. Investitorji pričakujejo tri milijone obiskovalcev letno. INevcrjclni /voki ve^]|a_ Evropska sonda Huygens se je Icčila od matične sonde Cassini in nadaljuje misijo proti Saturnu, Cassini je na Zemljin pfjslala neveijet-nc zvoke vesolja. Danes zjutraj se je evn)pska sonda tluygeasaspešno ločilaodmatične ameriške sonde Cassini in se usmerila proti največji Saturnovi luni, skrivnostnemu Utanu. so sporočili a E\Topskc vesoljske c^enci-je (E.SA)vPari/ii. Po lem uspelem manevru naj bi Iluygens sredi januarja 2i)05 vstopil v Titanovo atmosfero in se kasneje spast H na njegovo pi-iVT^ino. na poti do tja pa lxi sprejemal fotografije in podatke. Od začetka skupne ameriško-ev-ropske misije na Saturn leta IWje b:la 32ÍÍ kilogramov težka evropska sonda s premerom 2,7 metra P'lključna ameriški sondi Ca.ssinl. Predstavniki ESA so sporočili, da se je ločitev sond zgodila ob tretji uri zjutraj po srednjeevropskem čaivU, n:i Zemljo pa je potrditveni signal prispel obslirih in o.sem minut, "Vsi sistemi delujejo, kot smo pričakovali, stmda Cassini ni po-ročalao nikakršnih tcžavali."sospiv ročili iz ameriške vesi^Ijske agencije NASA. Direktor znanstvenih programov pri ESA David South-wx>d je današnjo ločitev sond ko* mentirai kot Sc eno uspešno prelomnico v odisejadi C'a.ssini-Huygens. "Šlo je za prijateljsko ločitev po sedmih k^tihsobivanja. Zalivalju-jemo se niišim partnerjem pri NASI. ki so nam omogočili dvig sonde. Plovili bosia sedaj nadaljevali pot posel'Kîj, upamo pa. da bosta ostati vstiku- da doki)nćata to osup-Ijwo misijo." je dejal Soulhwo<3d. MLslja naj bi znanstvenikc^m omogočila. da bt^do prvič lahko pogledali pod gosto odejo tiblakov Tita- na. Druga največja luna sončnega sistema naj bi bila sicer podobna Zemlji ob njenem nastank"U. I Iuy-gens je opremljen s svetilko in šestimi znan.stvcnimi instrujTienli. s katerimi naj bi preučil fizično, ke-miČTKi in električno sestavo Titanove atmosfere ir Izmerili moč vetra. Hwgcns naj bi bil med svojim raziskovalnim poletom v stalnem stiku s sondo (^assini. R^sredoval ji bo vse podatke, sonda pa naj bi jili nato posredovala na Zemljo, tako kot je že posredovala zvoke Saturno-veca obroča. I flîteiite & Čas tece izgovor, joj, knko čJus hitro icčc, nam pride najbolj prav ob prelomu leta. ko vidimo, koliko obljub nismo izpolnili. Kuhinja v SoStanju so tako zakuhali stvari okoli sežig« gudron solidifikata, da zdaj sploh ne vodo, kdo je kriv, da ga nc bodo sežiga li. Prava občina Nekateri pravijo, da je (tornji (irad šele zdaj, ko je dobil podžupanjo, poslal prava občina. In s Icm so inu porasli apetiti, /daj hi radi nazaj še sedež škofije. Čistilno /a začetek gradnje Šaleške čistilne naprave je manjkala Ic So zadnja malenkost. Denar, (rlaviio tu imajo žc dolgo ča&a: onesnaženo vodo. Josli-ce Pri nas zadnji čas v vse več krajih pripravljajo žive jaslice. Ob tem pa se predvsem nekateri manjini kmetje sprai^ujcjo, kako dolgo bodo doma ^ imeli »žive« jasli. Mosožo A ni zanimivo: tisti, ki zagotavljajo, da se ne pustijo masirati, gredo najpogosteje na razne masaže. Strah Zaradi prihajajočega novega - ostrejšega zakona o cestnem prometu nekateri vozniki kar ne bi zapeljali v novo leio! Belo-rdece Spet smo price boja med belimi in rdečimi. Med tistimi, ki zagwarjajo belo meso. In tistimi, ki zagovarjajo rdečega. Brezzokonje Bolj množično ko pri nas slavimo družinski praznik, manj je pri nas pravi družin. Tudi pri tem pri nas ne spoštujejo zakona! No pomoč Ob vesti, da stopajo v veljavo novi kompleti za prvi pomoč, so se najprej križali vozniki, Ob sprc-jnenjenih razlagah pa pro-i/vajalec teh pripomočkov. SREČNO 2005 t Najboljši golaž in praznični Zinai>o\al< a kulmUi v i>()slišru Kajuli v Šošlaiiju - Zadnjo dejanje v l^iaztiiciHMn díKXMiibru ho juUlsnji^ silvi^slrovanjo na TíU)V(mu lifiu Velenje - Let oSnj j deccmhcr jc bil Urugřičcnžezaio»kcrso vse od začetka decembra na Ti lovem irgu poickalc prireditve, na kalcrih se je predstavilo vce kot 500 nastopajočih. Obisk pod prazničnim odrom je bil precej odvisen (^d vremena, pa vendar je bilo nekaj prireditev već kot odlično obiskanih. Dr/i pa tudi, da se ljudje ponavadi na to, da !(wr>ine prireditve ob- iskujejo, navadijo šele, ko postanejo tradicionalne. Mestna oblina Velenje je leios v sklopu prireditev „Pra/niCni december - Velenje 21)04" na Tiiovem irgu organizirala tudi Praznični december se je zaokrožU z množico obiskovalcev, ki so pogledati, kaj ponujajo praznične stojnice in kaj praznični oder. Kuharji so imeii ISO minut časa za pripravo golaža. Okusni so biti prav vsi. dvodnevni Praznični sejem. Se- vilnimi glcdalci v 150 minutah Šilerju, zlata priznanja pa ku- jcmsko dogajanje na več kot 30 stojnicah so popestrili plesni in glasbeni nastopi na osrednjem odru, ver.^k, Marjan Kogelnik). Golaž kuharjev gostišča Kajuh iz Šoštanja je osvojil največ točk in bil tako izbran za najboljši golaž tega tekmcwanja. ■ bě, foto: vos Kljub dežju kar 73 konj Arnače, 26. decembra - V središču krajevne skupnosti i^en-tilj, je bilo tudi letos na Štefanovo zeio živahno» saj so pripravili že deveti blagoslov konjev in kruha. Najprej jc imel v tamkajšnji cerkvi domači župnik Andrej MazeJ maio, zunaj pa medtem ni bilo skorajda Še nobenega rejca s konjem. Ker je bil dan deževen, so tudi do tedaj redki obiskovalci najbrž razmišljali, da bo letošnja udeležba rejccv in konjev pičla, pa čeprav je bil blagoslov napovedan za 11. uro. Da bo obisk podoben, kot prejšnja leta, pa je brc/ zadržkov verjel Mirko Vra- njek. ki je bil tudi letos glavni pri izvedbi blagoslova. »V/trajali bomo, prepričan sem, da bodo lastniki konjev prišli.« Kljub dežju ni hodil okrog z dežnikom, kot da je tudi s tem želel pokazati, da dež ne bo vzel poguma rejccm. In res, kmalu so začeli v Arnače prihajati prvi jezdeci s konji» nato jih je bilo vedno več. Najbolj številni so bili člani Šaleške konjenice, nekoliko manj je bllu Članov konjcnice PireŠica Vinska (iora, kol jih je predstavil uradni napovedovalec, prišli pa so tudi drugi. Vsegii skupaj seje zbralo 73 rejcev s konji, in rej- ci so prav gotovo s tem potrdili, da spoštujejo siHre običaje in da Jih tudi slabo vreme ne more odvrniti od tega. In Mirko Vranjek je bil vsekakor nadvse /adovoljen: »Sploh nisem dvomil, da zaradi dežja danes ne bo obiskovalcev, ktv njev, jahaCev. Nasprotno, vseskozi sem verjel, da Inido prišli In tako seje tudi 7g(xlilo. Prijezdili so od vsepovsod. 73 lastnikov konj je prišlo na blagoslov,« V mislednjem letu bo v Senlilju jubilejni biag(îslov konjev. Ker želijo, da bi bil šc zanimivejši, sc bodo po besedah Mirka Vranje-ka nanj zaželi pripravljati, »že Sveti Štefan v nedeljo jc goJoval sveti Štefan. zaščitnika ki^nj. Simbolni pcv men Štefanovega najdemo v zdravju in lepem ravnanju s konji in drugimi živalmi. Cerkev slavi swtega Stefana kol prvega mučcnca. V Jeruzalemu, kjer jo bil diakt^n, jc skrixíl /n sln^makc in oh tem c^zna-njal Kristusov nauk. zaio so ga Judje olxsodlU na smrt. Sveti Štefan je v severni tn srednji Evropi konjski patron, torej zavetnik konj in tudi živine nasploh. Nadamestilje neko božanstvo» ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje in živino, TozaveuiIŠtvojerodilovelikosve-tc'^icfanskih šeg. ki v posameznih delih Slovenije med seboj nekoliki.^ razlikujejo. Se dzmcs našic-(snKf^o blagíwLivtjajasol in vodo. V stari h časili so blagoslovljeno sol potresli pt:i poljih, da pt^ljŠčinam ne bi škixkivalo suho vreme. Naši predniki so poznali še Številne druge še^. značilne 7:1 ta dan. Najimenitnejši sta bili je/a konj in blagoslov kc^nj. O blagoskwiivi konj v Ncvljah pri Kamnik"u je pisal že Víilvazor. Zegnanje konj z blagoslovljeno vodo Že sedmo leto pripravljajo tudlv Laškem, ki vsako leto privatni Številne rejce in ljubitelje konj, Živih je tudi še nekaj vraž-, pin'c-zanlh zdajiašnjim dnem. Prav v okolici Laškega mora fant. ki bi se rad oženil, v ccrkvi vzeti vrv. Nevesto si t>o izbral še isti dan in jo pripeljal domov. ■ uro po novem letu.« Pred začetkom blago,slova so domaČe skupine izvedle ludi phložnosztni kulturni program. Začeli so ga pevci in pevke/ Zdravljico, saj so uvodni del programa namenili dnevu sa-mo.stojnosti. Ob tej priložnosti je obiskovalce nagovoril tu- di župan velenjske mestne občine Srečko Meh, nato pa je župnik Andrej Ma/ej blagoslovil konje, rejcem pa so (Organizatorji za pimh p<'>delili tudi darila, minialurna darila pa je vsakemu podaril še Valentin Ile-indel znani izdelovalce spominskih pete Unč kov. V izvedbi le- tošnje prireditve v Šentilju je sodelovalo okoli 70 krajanov. Ćlanj organizacijskega odbora so se posebej zahvalili tudi vsem drugim posameznikom in kolektivom, ki so jim tako ali drugače pomagali pri pripravi te vsakoletne prireditve. ■ S. Vovk v Šmartnem dvajset • # # Šmartno ob Paki. 26. decern* bra - tradicionalno se z blagoslovom konj v popestritev božično-novoletnega časa v občini Šmartno ob Paki vključujejo tudi člani tamkajšnjega konjerejskega društva. Leto.^nji blagoslov na prostoru pred društvenimi prostori - brunarico v Martinovi vasi v Smartncm ob Paki, je bil sedmi po vrsti. Udeležilo se gaje 20 rejccv iz občin »Šmartno ob Paki, Šoštanj in Braslovče. Praznično razpoloženje ob prigrizku in toplem napitku so z ubranim peljem oboga-tiU domači pevcL S prireditvijo, pravijo v društvu, poleg počastitve zavetnika konj sv. Štefana poskušajo obuditi in ohraniti lepe stare običaje naših prednikov, ki so jim te plemenite živali pomenile mnogo. Ne samo za sprostitev, kot današnjim rejcem, ampak so jim bili konji tudi nepogrešljiv vir pomoči pri gospodarjenju na kmet ijah. Konjerejsko društvo Šmartno ob Paki .šteje 70 Članov, ki Imajo prav toliko konj. Blagoslovitve ni otued je opra- vil šmarški župnik in dekan braslovške dekanlje Ivan Na-pret, zbrane pa je nagovoril tudi tamkajšnji župan .Alojz Pod-goršek. ■ Tp Slabo vreme tudi tokrat ni pregnaio rejcev konj in obiskovatcev. »Kar ni zapisano, se ni zgodilo!« je v sreiic\ 22 J2.21KU, ko smo sedmo in osmosolc: ticvcilclnc osnovne Gorica obiska Í j iasophno podjeije Naš čas. Jejai g. Slane Vovk. Tja smo se odpravili z namerna, da bi i/vcdcii. kako niisla-ne Cast>pis v resnici, saj smo kar nekuj juiranjlh ur prcžíwlj pri izbirnem predmetu Šolsko novinarsl-vo, da smo spoznali w>c novinarske /vr&li in prvo korake novinarskega poklica. Ob prihodu nas jc sprejel že /^o- raj omenjeni odgovorni ure Jnikg. Stane Vovk. ki nam je odgovoril na vsa vprašanja, kismojili pripravili. saj sme boleli v^j nekaj minut bili pravi novinarji. To nam sicer ni najbolje uspelo, kljub icmu pa nas je g. Vovk poučil o lovrsl-lîcjn delu. Vi-liku nam je [Kivedal ludi direktor Nai>ega časa, g. Rv ris Zakosek. o nastajanju Časopisa pa tudi oblikovalec'Ibmaž OerSak. Tako smo v dobri uri izvedeli vclikt> o nastanku Na^'ga Časa, odgcwomib osebali in spc»znali nekaj n\.winarjcv na dekfvnib mestih, kjer pa so biîlj redko, saj njihtwteka predvsem na terenu, poklic novinarja je zelo zahteven in nekatere stišolce je la zahtevni ttl odvrnila od lega poklica, mar-sikiiga pa prite^iila, saj jc v.sa ta napornosi kljub vsemu le majhna slaba stran novinarstva, ki jev današnjem svetu zelo zaželen. ■ Žjva Petkovšek, OŠ Gorica, Šotsko novinarstvo Urednik Stane nam je predstavil tudi nastajanje časopisa pred tremi desettetji, ko še ni biio računalnikov. Zdravo hu j sanje l:A7.\i korak \ iiovom ledi 2005 Uspeino imo zakljuCili Solo Zdravega hujSanja, programa CINDI Slovenija, ki žc drugo leto poleká v/dravsivencm domu Velenje- K<^rak udeležencev jesenske Št^le Zdravega hujSanja v novo leto 2(H)5 bo lažji za kar 500 kg. Z novimi delavnicami Zdravega hujSanja prbite na lelelbnski šte- vilki 89'J5-647, kontaktni osebi Karmen Petek-Za-ko^ek. dipl. med ses,, in Urški Bandalo. dipl. med. ses. La?ji in uspejîen korak v novo leto 2005 Vam želi Skupina za izvajanje preventive. ■ Karmen & Urška "lleja, Itejo, rni pravi korenjaki smo. Rrac iutamo. :ie^icvamo možgančke si napenjamo, kako najbolje bi storili, da kakšno kilo bi. izgjibi/i." m (Hedvika) Zanimiv veseli december ha/nl( nI /bor pesmi v c^ntivni Soli < lU-stava Siliha Velenje so .se v prazničnem decembru odvijale številne aktivnosti, ki st>jih zakJjučibzlxižičnim koncertom. Tradic kMiatni božični koncert je bil tudi lelos množično obiskan. V prazničnem ambicniu avle !$<^le staoin>}>ki in mladinski pevski zbor p^'jd vodstvcim zborovod-kinje Vesne SzaUi pripravila praznični izbor pesmi ob klavirski .spremljavi nekdanje učenke Valentine DoliniJek- Za pt^slrilev programa.sla poskrbeli mladi pianistki Petra Kiir-diŠ in Ana Lulx'j. ki sla šlirinično 3:aigrali dve skladbi, s toplimi mislimi in življenjskimi resnicami pa sia program prevezovali osrao5c>l-ki Selma Sadić in Ancla Šabana-gič pod vodstvom učiteljice Biserke 1 Imčič. ( )b koncu konccrta je vse nav/oče presenetil Božiček s koSaro sladki)] daril. kJ jih je podarila Mestna občina Velenje. Bi'»žičnega koncerta so se udeležili ludi pomembni giblje: župan MO Velenje gospdar-ske dejavnosti MG Velenje, gospod podžupan Občine Šoštanj Sieťan Szah^ s soprc^go in drugi. Riselxíj smo bili veseli številne udeležbe na^ih bivših sodelavk. Po niwole tne m vodilu ravnatelja Alojza Toplaka je navzoče pii-zdravil 1er jim zaželel obiki srečo in uspehov v prihajajočem letu tu-iM gfispod župan. Prisotnim so ob odhodu v ui^sili še vedno zvenele besede, s katerimi se je kt^nccn končal. Vsi so si žebli, da bi se zares urv&ničiie: »Ko bi v.sa ljudstva na svetu pol našla na tem planetu cb bližnjega, roke pcxJala si. sklenila lako: Mirpiwstxl brez.scîlzaISrcicn vsak dtim ima!« ■ R. Škodnik /aplesde-kijejo tudi na^i prvošolci, je zaplesala našim upokojencem, vrsto let jim polepsamcî praznične dneve. Na Titovem irgu so božične pesmi prepevali pevci OPZ. predstavili so sc nali mladi upi in Člani folklorne .skupine. dersena. Lutkovno igrico Perija LainŠčka jc mcntorica priredila za odrsko uprizoritev. Malo nas je bik>sirdh,da tako lepa, da ne rečemo srčna pravljica, v tem piw^dobljenem slilu Življenja ne bo ugajala sošolcem in soiolkam. Predstava je trajala 40 minul, a ves ta čas so ^edaki živeli z nami na tîdru in podoživljali Gerdino pot do njenega prijatelja Kaja. Sprejeli so njeno src'o, da sla njona Ijubc/A^n in pol, ki jo je prehodila, pomagala» da je pc^slal Kaj spet deček z njenega dvorišča, deček, ki ga je poznala do lakral, ko ga je ugrabila Snežjia kraljica. Vzdušju v dvorani so veliko dodali tudi kostumi, glasba in sojna. Ko boste stopili v nakupovalni center, vas bodo z vseh zidov fto-zdravljali Rudolfi in snežaki, ki so jih izdelovali učenci »Gusiav-ke»>. Slanam pevcem in vsem povabljenim sta oba zbora zapela na božičnem koncertu v §oli. C île da liška skupina pod vodstvom ga. Ade Zorman seje 21. decembra v kulturnem domu uspešno predstavila z igrico SNEŽNA KKAUIICA Hansa Chrisliana An- Uprizoritev smo prvotno načrtovali ob koncu Šolskega leta 2(X)3/2tX)4, a je bila c»di(x^ilcv, da bomo imeli premicro v sklepu veselega decembra in zime, ki nikakor n<^ in n<^ na naše ulicv. resnično najbolj primerna. ■ Petra Hordiš, čianica gledališke skupine osnovne šole Gustava Siliha Velenje Petdeset skupnih let Hribarjevih Pred dnevi sta slavila 50 lel skupnega življenja zakonca Marica in .lanko Hribar s .^maržke v Velenju. Spoznala sta se-kot sla povedala - spomiadi pred 52 leti na ve.selici na Velenjskem gradu. Kmalu pc^ tem je oče Janez moral na služenje vojaškega roka, kjer naj bi ostal kar tri leta. Na srečo pa so vojaški rok skrajšali na leto in pol, kar sta dobro izkoristila in se decembra leta 1^54 pc^ročila. Na poroki je bilo pelnajsl ljudi. Na s"vatbc3 sla se odpravila S konj.sk. Ob slavju so jima domači zaželeli, da bi še dolgo z roko v roki hodila na izJete, igrala pikado, íieg-Ijala in obisktwala druga druženja, saj je to lisio, kar dela čbvcka zdravega, veselega in zadovoljnega. Jubilanta Marica in Janko to sta. Tildi mi jima kličemo šc na mnoga leta. SREČNO 2005 Pobarvaj si pravljico Zavod za kulluro Šoštanj |)()(lpira domare iislvaiiatí^e, pa naj si'c slikai jo ali pis(x> 810 otrok ob \\own) lotu razveselili s pravljico Katje Korevar MUena Krstić - Planine Šii^lanj - Zavod za kulturo Soi>unj jc domačinki K;itji Kořevar pomagal izdali pravljico Lučka na morju, ki si jo lahko oiroci pobarvajo sami. »Zo oh uslanovilvi zavod« smo poudarjali, da bo nai5 glavni cilj podpiranje in spodbujanje domaćih ustvarjalcev, pa naj gre za slikarje ali pisce,« je ob izidu povedal direktor zřívoda Kajetan Cop. Luíka na morju je izšla v 9()(i izvodih, 810 so jih podarili otrokom v vrlcih ter učencem do devetega le lu v obeh šosianj-skih osnovnih i>olah. /elo st^se je razveselili! Risbe je prispevala Irena Pa-potnik, uredil Zdmvko Koče-var» lektorirala Nataša Meh Peer, oblikovali v Akti Designu, natisnili pa v (irafiki (îraccr. »'Ibje moje prvo delo, kije iz.šlo v taki obliki- Aže od nekdaj rada pišem, (»re za strast, ki jo niwim v sebi žc od malega. Pri pisanju so me vedno podpirali in usmerjali učitelji in profesorji slovenskega jezika.« pravi Katja. »Ze lo, da lahko nekaj napišeSin izdaš, jc nekaj čudovitega, čc lahko to podariš, pa še toiikobolj,« jedodalainpe-stovala pravljico^ ki jo bodo otroci 7 veseljem barvali. V pripravi sta še dve pravljici, obe bosta izšli v podobni obliki kot la. »Nad pravljico in nad tem, da jo lahko sama pobarva, je navdušena tudi moja .sedemletna liči Kaja, kol tudi moja nečakinja in ikí nekateri drugi otroci, kolikor slišim.« Vprašali smo jo, kdaj najde čas za pisanje, saj se poklicno ukvarja s financami, pa je povedala, da zvečer, najbolj z veseljem pa ustvarja na morju. Tudi ideja za to pravljico je nastala na morju. Nekaj časa jo je ni'isila vsebi, polem pa sedla In jo napisala. »To ni zgodba o lučki sladoledu in ne o lučki, ob kateri bereš poznov Ibje zgodba o majhni, zvedavi deklici, ki staji očka in mamica dala ime Lučka. Pravzaprav je bila deklica kot druge deklice. Hodila je v vrtec, imela veliko prijateljev in počela vse tisto, kar počno otroci.« Lučka na morju Katje Hočevar v teh dneh razveseljuje šoštanjske otroke. Leto 2005 - svet skrajnosti? Svet, ki ga poznam iz pripcwe-di dedov in babic, se jc nekam izgubil ali vsaj založil. Že danes nam je dan prekratek, skoraj se nc utegnemo več ustaviti, pogovorili s prijatelji, spregovorili kar tako »za dušo«. Ce naj verjamemo astrologinji Meti (Malus), nam bo vletu 20t)5 vladal Merkur. Planet, malo večji od na.šc Lune, je soncu najbližji, temperatura površja pa niha od minus 180 .stopinj do plus 420 stopinj Celzija. Pravijo, da se bo to poznalo tudi pri ljudeh: Merkurje od nekdaj veljal za boga Irgcwcev (in »prevarantov«). Je simbol sporazumevanja med ljudmi, dinamičnosti. umske iskrivosti. Pričakujemo torej lahko ugoden vpliv na sporazumevanje, zaradi usmerjanja k duhovnosti pa tudi na medicino in zdravilstvo nasploh - bomo odkrili moŽRiisti za večjo kakovc»>l življenja ? Morda mislimo, da smo nekateri izjeme, ali da so ljudje s sladkorno boleznijo samo tisti drugi, ali nasprotno, da se bomo skrili v zavetje množic. Vendar bodo ostale v,saj nekatere skrivnosti Še nerešene: na primer, zakaj so sladkorne bolezni tako različne pri ljudeh. V letu 2005 imamo možnosti izrednega tehnokwkega napredka: pogledamo lahko inzulin-sko črpalko zadnje gcneracije, računalniško roentgenski prikaz (CT) okvarjene žile na srcu, ultrazvočno kontrastni prikaz notranjih organov, prikaze okvarjenega živčevja v hrblcni- ci z magnetno resonanco in .še in še. Na drugi strani pa z vso tehniko pridemo komaj do sklepa, da res .še vedno ne poznamo točnega mehanizma ok'vare na celici pri sladkornem bolniku. Vvsakdanjcm delu se pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 srečamo vsaj s tremi vrstami okvar. Normalno je namreč drugače: ob porastu krvnega .sladkorja za % poraste vrednost hormona inzulina za 700%! Inzulinje še vedno glavni anabolni hormon in hkrati »kontrolor« porabe goriva v telesu. Po meritvah izločanja snovi iz ene same celico (npr. karbon liber amperometrija) poznamo posiimezne faze izločanja: hhri inzulinski odgovor se javi v manj kot minuti. Nagli odgovor je laza 8. do 14. minute, bolj počasna faza traja od 4U minut do 2 uri, gibanje glukoze pa pozna seveda tudi dnevni 24-umi ritem. (îlukoza ima v telesu tudi pomembno vlogo: poleg tega, daje sproži-lec dogodka dogajanja, ima še vlogo pomnožitvenega dejavnika (amplifikacijc dogajanja). Će je naša trebušna slinavka zdrava, ne bomo zboleli nili v primeru debelosti, ki jo tako pogosto omenjamo. Popolno nasprotje je dogajanje pri bolniku: v primeru okvare v celični steni bomo opazili višji krvni sladkor nasploh že na teŠČe, vendar ne bo bi.sivcno porastel po obremenitvi, laki bolniki navadno nist^ debeli, učinek tablet je ugoden, bolezen sc slabša šele s stanwtjo, Podobno tAUJAHJOfîiHtK f j|| SLAVKOm, (fSHAStmsti solnisntc* KKlilM je pri okvarah organelov, nekakšnih organov znotraj celice (tudi ti bolniki niso tipični), Šele če gre za okvaro v področju celičnega jedra, je motenih več poti in klinična slika je izrazita: sladkor je na videz normalen le pri nizkih vrednostih, ob visokih ni več pravega inzulinskega odgovora. Ob tej tretji okvari je najpomembneje to, da se bolnik dovolj kmalu odU'>či za inzulinsko nadomcsSt-no zdravljenje - način zdravljenja, ki ga nekateri zelo odklanjajo. Sladkorna bolezen je del našega življenja. Tako kot so na svetu revni in bogati (listih »vme.s« je običajno malo), tako bomo verjetno imeli na našem podredju v letu 2005 hkrati vse možnosti za optimalno oskrbo nekaterim, hkrati pa veliko težav z zagotavljanjem tiste res minimalne podpore vsakemu od nas. Delovni čas ambulant bo nekoliko spremenjen, več časa pa bo predvidoma na voljo za posvet, oskrbo stopal, učenje v sodelovanju z drušr%'i, za »našo« spletno stran. Spomnimo se starega gesla »Skupaj smo močnejši« in stopimo (vsaj malo) oplimisii v leto 2005! V imenu diabetokškega kolektiva vsem ljudem s sladkorno boleznijo in vsem, kijih podpirajo, voščimo srečno, uspešno in zdravo nnvn let« 20051 Langusova hisa v no\1 podobi V propadajoči l^aiigusovi hiši je Novalja Miitniiiovic ur kazalo veliko z-animivih. prikupnih malih živali. Najbolj z veseljem so si ra/stavo ogledovali otroci, ki so v večini prihajali v organiziranih skupinah. Tako iz vrtcev kol šol. Mi ^mo se drugi dan razstave pomešali med obiskovalce in organizatorje. Roman Dvorjak. ki je tudi letos prevzel organizacijo razstave, uam je piv vediii: »Obisk je dober, česar smo veseli- Tudi nas cilj, da predvsem mladim prikažemo naše živali, je s tem izpolnjen. Riizsta\'«ije tudi iKcnjtn'alnega značaja. Prvi dan razstave so si slovenski sodniki ogledali naše živali. Podelili so veliko priznanj jiaseinskih prvakov, priznanja pa podeljujemo tudi kot društvi^ tako pri kuncih kot perutnini. Težko je izpostavljati imena, kar nekaj članov draštva pa je zelo uspešnih.« Dnevi .so bili mrzli, sploh noči. '^Živali mrfciza ne čutijo tako hudo. Bolj hudo je za nas, člane društva, ki ob njilî dežuramo podnevi in tudi ponoči, 24 ur. Živali je treba nakrmiti in biti 7 njimi. Okoli 20 se nas je vključilo v pripravo in izvedbo raz.siave.« Pre(lsečutljive, ker so prišle k nam iz veliko bolj toplega podnebja. Lahko omenim kalifornijske prepelice, virginijske in ^'>anske prepelice...«. / minimalno vstopnino so po- plačali predvsem stroške najetja šotora in krme ter plačikí sodnikov, ki so prišli ocenit živali. Izvedeli smo tudi, da števiki rejtx'v še upada. Debrcd-padkov, kjer imajo velenjski rejci največ hlevčkov, bo morala v bližjiji prihixJnosti spremeniti podobo. To preprosteje pomeni, da K>do rvjci morali najti svoje pn^s-tore drugje. To naj bi se že poznalo tudi pri številu primerkov malih živali. ■ bš Predsednik društva Ivan Kočivnlk: »Med razstavljeni' mi živalmi so tudi zelo redki primerki, ki prihajajo iz dru' gih koncev sveta.» Organizirane skupine so si razstavo iahko ogtedale brezpiačno. Otroci so naravnost uživali, saj nimajo prav velikokrat priiožnosti videti toliko živali na kupu. Sploh, ker ima večina otrok živali iskreno rada. Namiznoteniški igralci iz 33 držav 0(1 12. (io 15. jaiumrja v Velenju (>. iiicdiianKliio odprto prvenstvo Slovenije v nniniznein leiiisu za c\i»K\ rlaiiice. \y01v in lekniovak e do 21 lel - l^rihod napov(Hlalo l)lizu 400 li^kiHovalcev in njihovih spreniijevaleev Sredi prihodnjega mcscca bov Velenju nova odincvna mcdnaa^U-na Žporlna prireditev. To bo 6. nicdnariidnonamroćenoab 15 največjih ick-movanj, lakti imenovani ITÍFLi-cbherrpRUour.SIcJvenija. Priprave na eno večjih letošnjih Sporinih prireditev v j^irSem okolju v p()i-nem tťku. prvenstvi> mod 12. in 15. januarjem. NasU'jpilo bo 29Í5 tekmovalcev in svet^^vni zvv/J. sekretarka slownskc zveze in tudi sekre I arka organizacijskega t>dlx>ra, je pv^selxij poudarila, da je ugodno liidi dejstvo, da je Uikoj Aa Velenje fe meánartni-no prvenslvo I Irvaškc. »»Res je. da ne bodo nastopili Kitajci in Jap<^n-ci. ki imajo v tem Casu^woja prvenstva. Veseli smo zaupanja, ki nam gaje iykaz-ala mednarodna zveza, prav gotovo zaradi vzorno izvedenih prejSnjih odprtih prvenstev. Med udeleženkami wlenjskega prvenstva je pri dekletih na svetovni lestvici s 4. meslom najvišje Hrva-lica'làmara Boroš. med deseteri-CO pa sta še tekmovalki k Singa-purja in Ilon^onga. Nastopila bo Dušan Jeriha, podpredsednik organizacijskega txlbnra in pred-scdnik NTK Tempo, je dodal: »Vsekakt^r.smosi to priznajije prislužili zodlicno organizacijo prejšnjih prvenstev. .Sad nasili napi>rw je dejstvo, da bomo tokrat gostili več kol ) držav z vseh celin. S tem bomo Sloveniji^ in na^c mestec pi>-nesli v ^irni svet. Seveda smo prepričani, da prvenstvena tako visoki ravni ne bo zadnje, saj imamo podpisano pogodbo 72 naslednja tri leta.« Podn;ibnoslije di^dal Marjjm KJc-poc, Clan organizacijskega ^nlbora in direktor^RZ Rdeča dvorana, ki je že na začetku pcuidaril, da ni- Organizacijski odbor (z feve>; Dušan Jeriha, Damijan Ktjajic, Marjan Ktepec, Matija Krnc /n Po/ona Ćehov/n Sušiti tekmovalk iz 33 dri^av Evrope, Azjje, Avstralije, Severne in Južne Amerike ter seveda Slovenije. Prišlo bt>iudi4í)mednart>dnili sodnikov; torej biî Velenje gostik) skupaj s tekmovalci in njihovimi spreml)evak't 1er sodniki blizu 400 udeležencev. C) podrobnt)stih so organizatorji spregovorili na nedavni mwin^rski konferenci. Pnlonrt Ćchcvin Sušin, Članica ko-misijo za imenski namizni lenii» pri k' vrsta znanih evropskih igralk. Romunijain Rusija denirao z vsemi najbolji%[mi. Pri mo§kih je najbolj zveneče ime Jean MílíicI Sa-(ve, nekdanji evropski prvak in 12. na svetovni Icslvici, z 21X in 25. mestom na lej lestvici pa sta odlična ludi predstavnika Hongkonga. Upam, da se bo dobro odrezal tudi nas najboljši Bojan Tokič, trenutno na sw;lwni lestvici okrog4i). mesta.« kakor ni pricakwal. da lx) velenjsko prvenstvo v tako kratkem času preraslo v najvišjo raven tekmo vanj, razen seveda svetovnih prvenstev in olimpijskih iger. »Pre-skok v najvišjo kategorijo jc zares velik in pred nami je veliko dela. Poudarit! moram ludi zgledno sodelovanje med nami in slovensko zvezo, ki je preraslo običajne oblike povezav med klubi in zvezo. To bo golovo zelo pomembna Elektra še naprej odlično Leto zaključili z zmagama - V sredo, f). ianiiarja, derbi s Krko - Krejič nadaljuje v izvrstni tbrmi Tjasa Rehar_ Ko.iarkarji Eleklrc so v zadnjih dveh ka>gih državnega prvenstva vleti'ïSnjem letuše dvakrat zmagali in s lem vilr?-avnem prvenstvu dt«egli že osmo zaporedno zmago od skupno desetih, imajo pa Ic dva poraza. Elektra lako novo leio pričakala na vrhu 1. A-lige,pred Krko in Postojno. Prav Krka pa bo naslednji tekmec ŠoŠtanjčancjv» in sicer vsredo.5. januarja,všoŽtanj-ski športni dvorani. Novomeščani pa sK«r (313) sla najbt>ljša športnika Slitvenije v moški in ženski konk'urenci za leto2004. Društvo.špiurinih novinarjev Slovenije je za najboljšo ekip<^ v kolektivnih igrah izbralo rt)komctaše Celja Pivovarne l^ško. veslača I/.lok Čop in Luka Špik sta dobila nagrado za najboljšo ekipo v indlvidualnili športih, nagraden z^ fair play pa je prejel Miran .Stanovnik, kije ob tej priložnosti di^bil ludi evft>psko nagrado zii fair play. Med Športniki je bil drugi tekwadec .Xljaž (V<;an. tretji pa kolesar Andrej tlauptman. Judoistka lîrska Ž<»lnir je bila druga med športnicami (26^). tretja pa padalka Irena Aviwlj (.^4), Posebno nagrado DSNS so prejeli dobitniki odllčij na paraolimpljskih Igrah invalidov v Atenah, strelec Franc Pinler Ančo. atletinja'Ikcjana Majccn in namíziiotejiiška igralka Mateja Piniar. ■ prireditev zj mesto samo. ki bo z rr.n<^žjco gostov prinierna oblika predstavitve mesta in države. Po-n'embnoje tudi. da večina zaorga-niziicijo potrebnih sredstev prilia-ja Iz tujine, kol direktor zavoda pa sem vesel izboljšanja ponudbe Rdeče dvorane. S tem prvenstv za takšna tekmtwa-n;a. Talna obloga z rokometnega prvun.stvaje znjim »odšla« izdvxv Hine^ la pa lxi ostala, a kar pomeni da p bomo lahko tr/ili doma In v tujini.« Nadaljeval je Damjan KlJsiJič. Čbn organizacijskega: »Nagradni sklad je ameriških diilarjev. ki jih prispeva glavni sponzor teh tekmi wanj. me dnan'>d no podjeije Li-ebherr. Tako velika prireditev je ludi pk)d dobrega sodelovanja s skwensko in mednarodno zvezo, rr I pa smo veseli in zadovoljni, ker smtf se znašli v druiS^i največjih svetovnih prirediteljev. Naj ho lako redi v prihodnje.« y. organizacijskega vidika je del nalog predstavil M»lija Krne. predsednik sodniške organizacije sbvenskc zveze in član organizacijskega odbora: »Sama tehnična izvedba sicer ni preveč zaiitcvna, ker je urnik ločnmembncjšiti stvarcli, ki jih prinaša, smo sc sprehodili s pomočnikom komandirja Policijske postaje Velenje l\itrom Tkalcem. (enili prekrškov? F.ni pravijo, da so bile kazJii že (Íoiílťj visoke iu da (e^ še višje, ki jih pritta.^ novi zakon, ne bodo veliko pri' pomofilekMemu.karsi vsi zelifno, k večji varnosii v cesfnem prometu. Kako pa vi glťflaíe fia to? »Kazni so bile res že doslej visoke. Da pa bo zakon upravičil namen, ga bosta morala spremljali še dva pog<\ia: da bo kr^ilelja ka^en tioleiela lakoj in ne .?ele Cez Ido ali dve In da bodo kr.^llelji pričakovali, da hodo zaloteni, če bodo sloril prekršek.« Najhotj »zonimive« kazni? (ihhe? »Globe so sc podvojile. Poleg lega so za vcCIno prekrškov doloCene tudi kazenske loCke. Kar hitro se lalikt) zgi^di, da jih dosežemo 18. Sicer pa je zakon ptulalj^l veljavnost kazenskim itKkam iz dveh na iri leta. fe jih bomo lollko zbrali v ireh letih, bo to pomenilo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.« Iliírosí v naselju? »Nad 30 kilometrov na uro. to p("5mcnl. če bosie po Šalei>ki peljali Čez 80 kilometrov na ujo,bo pimienilo najmanj 120 tisoč tolarjev globe plus 5 kazenskih točk.« llitrasf je pogasfo vzrok zelo težkih promet nih nesreč^ če se pojavi v kombinaciji Z alhihohm pa sphh. wTudI tu so se ka:ř:n) podvojile. Nad 1,1-^am na kikigram alkoholavkivi je predpisana kazen najmanj 120.000 tolarjev plus K) kazenskih ločk 1er obvezen izrek prepovedi vožnje. Ta prepoved vožnje se bo izrekala v času od enega dn dva najsi mesecev.« Kakšen voznik je kdaj f tuli zavrnil preiz' faiv. Kaj je to pmnenilo po starem in kaj po-meni ponovetn? »Glede lega se nI nič spremenilo. Tistemu. ki odkloni preizicus alkoholizira-nosli ali ka5neje slnikovni pregled, je za-gn^i^cna najvišja globa, lako du je v bistvu povsem enako, če napihaie 5 promil all pa preizkus odklonite.« V katerih primerih ho potrebno ponovno opravljati vozniški izpit? »Vozniško dovoljenje izgubimo, ko dosežemo 18 kazenskih ločk. Za odklon preizku-sa alkoholiziran os 11 ali strokovnega pregleda je že dok)čenih 18 kazenskih točk- Ko bo voznik dasegel 18 kazenskih točk. mu bo sodiSče Iz/ekk^ prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu poslalo odločbo. Z njo voz-nii>ko dovoljenje preneha veljali, ne glede na to, ali ga voznik vrne ali ne. Po preteku šestih mesecev bo vozniški izpit lahkih ponovno opravljal, Pri drugem prenehanju vozniškega dovoljenja, ker bodo tudi najbrž taki, ki bodo ob vozniško večkrat, bo moral čakati eno leui na ponovno opravljanje izpila, pri tretjem prenehanju pa dve leti in /Ji vsako naslednje prenehanje spet po dve leti.« Kdo dodeljuje kazenske točke? "Prekrikovn: organi. Rt je ludi nov inSti-tul v okviru policijskih postaj. V vsaki bodo iniipektorji za prekrške in li bodo imeli pristojnoslij da kr.^iteljc kaznujejo do pel kazenskili točk. R)licisti kazenskih točk ne morejo izrekati> lahko izre- kajo ie globo.« Diskrecijska pravica Novost v zakonu je diskrecijska pravica. Kaj jeto? »Včasilt smo jo policisti že imeli, pa seje potem zakonodajalec u-sira-^ll. da bi zli> rabili. Zdaj je spoznal, da vseh povprek tudi ne velja kaznovati, zalo nam je dodelil diskrecijsko praviax Po tej se lahko cxlločamo, za katere prekfike bomoukre-pali represKTio. za katere pa ne. Da pa dt^ If Peter Tkalec: »Mladi bodo v av-tošolo lahko šli že s šestnajstimi leti in pol.« zlorab ne bi prihajalo. Ixndo policisti, ki delajo na terenu, imeli diskrecijsko pravico samo za tiste prekrívke, za katere je dodeljena denarna kazen o/lrorm globa.« Z/ikon daje večja pooblastila občinskim redarjem. Ti so sc davkj uh'Orjali samo z tnimjočim prometom. «Občinski redarji so dobih pravico, da (ahko na območjih umirjenega prometa vozila uslavljajo. preverjajo identiteto voznikov in izrekajo kazni, ki se nanašajo na kršitve občinskega odloka.« V avlosolo s šosinajsiinii Idi i» pol Vozniiiki izpiti? Starostna meja se je po- niaknila navzM. »Ibje največja novost tega zakona. Mladi vozniki bt^do lahkosli v avitišok^ s šestnajstimi leti in pol. Najprej se bixlo uspo-sabljaU teoretične. Ko bfido z ia^iruktor-jem vozih .k najmanj 20 ur, bodo lahko s 17 leti začeli vozjll avto, če bodo imeli ob sebi spremljevalca. .Spremljevalec mora biti v ožjem sorodu z mladim vozjii-kom, oziroma bili njegov skrbnik. Taka t>seba mora biti navedena v kanonu, 'lako bo lahko vozil avto do osemnajstega lela in pol brczopravljenegavtizniSkega izpila, Do tega so bili mnof*i precej idcepiičtti. »,Sobilj. ja. Sam pa mislim, daje prav in zelo dobro, da začno mladi vozili v spre ms IV u starSev.« Dnijtacna so nekaiiTa pravija vožnji^__ Mtrnostna raztlalja je predpisana. «Ta doslej ni bila določena oziroma je bila določena le primerna razdalja» laka, da lahko voznik ustavi. Zdaj je zakonodajalec zaradi lažjega ukrepanja policije to predpisal. DoloCil je dvose-kundno varnostno razdaljo. 'Ib jo razdalja, ki jo vozJlo previizj v dve.i sekundah pri dok>čenl hitrosti. Dva primera: pri 50 km/h je 22 meirov, pri 100 km/h 55 metrov.« Hitrost v naselju in kaj .ve smatra zo naselje? »Prej je bil pogoj za na.scljc. da o tem pričala labia In hiáe. Vozn:kje moral sam razmišljati, ali gre za naselje ali ne. Zdaj voznik s tem ne bo več obremenjen. Upravljalec cesle je zadolžen, da postavi table lam. kjer naselje je.« Me^lenke so pogosto moteča. »Spredaj ne. moteče so tiste zadaj. Će ima mcglenke vključene voznik pred vami. pa se nekaj deset kilomeirovvozite za njim. postanete praktično slepi. Zdaj je predpisano, da mora voznik, ki Ima vključene meglenke, le izklopiti lakoj, ko se mu od Ziidaj približa avt{>.« »iffendanje«. opozarjanje» M pazi, poli' cija? Je kaznivo? »Opozarjanje z lučmi je dovoljeno le. ko ste v nevarnosti in lakiau ko začnete prehitevati. da voznika pred seboj opozorite na to.« Koinhiidranih vozil pa ni veS^? »Kombinirana in osebna vozila so vozila na enakem podvozju, enakih tehničnih la.slnoslJ. Po novem zakonu so izenačena. Zakonodajalcu je spoznal, daje zadnji čas, da lo razliko ukine. S tem se bodo za kombinirana vozila, denimo kangu-je, znižali sirt)j^ki registracije.« Oiroei v proiitelii Vanwstna čelada je bila dosUj obvezna predvsem za voznike koles z motorjem in /notornih kole^. Nov zakon obvezfio upo-rabo varnostnih čelad .viri. »Pi>}avljala so se iri in J^tiri kolesa, ki jih prej ni bilo. Zakon zalo določa tudi obvezno uporabo čelade za to kalegorijo. Kot zanimivost pa naj povem, da mora imeti po novem tudi jahač, ki jaha cesti. obvezno na glavi čelado.« Skupine otrok v prometu potrehujťjo ki>f potniki spretnlje^'ake. »Novi zakon posebno psi. Z^to predpisuje posebne pogoje pri organiziranih prevozih oiriik. Za organiziran prevoz se Sieje skupina več kot peilh otrok, razen če gre za družino. Zraven mora bili pedagoški spremljevalec, star najmanj 21 let in ne šofer. Torej, poleg Ši^ťerja obvezno pedagoški spremljevalec. Izjema so prevozi otrok v šolo in Iz nje.« Dodatna dejavnost voznikov? «Voznik, ki vozi vozilo z otroki, ne sme opravljati dodatne dejavnosti. Če gredo otroci smučal, jih Šofernc sme učili ves dan smučanja, potem pa jih potem peljali domov.« ■ Kazenske ovadbe za pet osumljencev z vlonii naredili vce kol 3 milijone lolat je\ škode - Štirje po zaslitsanjn izpiišreni, eden oslal \ pr i|)()ru Velenje - Policisti Policijske postaje Velenje in kriminalisti Sektorja kriminalisiičnc polieijc Policijske uprave Celje so prejšnji teden podali kazensko ovadbo zoper 2l-letnika, 20-letnika, l^-lei-nika ter dva mladoletnika, vsi z obmi>čja Velenja. Kazeaske twadbe so podali zaradi suma Moritev kaznivih dejanj velikih tatvin, tatvin, ogrožanja varnosti in preprečitve uradnega dejanja. Sumi' jo jih več vlomovv različne objekte, kersoodtu-jevali večinoma računalniško opremo in denar. Tako sta 20-letnik in 19-letnikiS. aprila vlomila v prostore osnovne Šole na Vodnikovi v Velenju. Odnesla sla računalniško opremo v vrednosti 100.000 tolarjev. 19-IelDÍk in 21-lelnik sta v času med 10. in 13. aprilom vlomila v objekt na 'Irgu mladosti in odnesla računalniško opremo v vrednosti 800.000 lolarjcv.. 19-]ctnik je 19. maja v trgovini na Kidričevi ccsti na posebno predr/en način i/ blagajne odtujil denar v.skupni vredno.sti 3y.400 tolarjev, med 3. in 5. septembrom pa vlomil v prostore podjetja na EfenkovI v Velenju, odnesel pa lisiikral ni ničesar. 19-Ieimk in 18-leinik sta 23. oktobra izprosiorov kavarne na Rudarski cc.sti odnesla škatlo 7 denarjem in lastnika oškodovala za I'^.OOO tolarjev: istega dne sta storila kaznivo dejanje ogrožanja varno,sti. Po mobilnem telefonu sta osebno grozila zoper življenje in telo. 19-Ietnik. 2U-letnik in 18-lelnik .so 25. oktobra izvr.šill tatvino dveh LCD-monitorjev iz pisarne trgovine na Kidričevi cesti v Velenju, La.stnika .so oškodovali za 150.00D tolarjev. 19-lctnik in mladoletnik sUn 29. novembra iz prostorov objekta na Vodnikovi izvršila tatvino računalniške opreme vvrednosti 200.000 tolarjev. iy-leinika in dva mladoletnika so 7. dccembra vlomili v prostore trgovine na Kardeljevem trgu, od koder so odnesli računalniško in fotografsko opremo v skupni vrednosii l.8t)0.000iolarjev, 19-letnlkpa je 15. decembra storil kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni oíiebi. Osumljeni so skupaj povzročili 3.113.400 tolarjev gmotne škode. Po opravljenih razgovorih in zbranih obvesiiltlt pri policistih in kriminalistih so bili izpuščeni, razen I9-lelnika, ki.soga 16. decembra s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju. Ta je po zaslišanju zoper njega odredil pripor. Odkrili skupino vlomilcev na Starem trgu Skupaj so povzročili za 3.74().()()() tolarjev skocle Vuknje - Policisti in kriminalisti so preiskali Še eno skupino storilcev, ki so v preteklih dneh in mescih vlamljali in odnašali različne tehnične predmete, predvsem računalniško opremo. Kaznivih dejanj so osumili štiri osebe, doma z obmi>Oja Velenja: 19-Ictnika.dva IS-letnika in mladoletnika. Skupaj so povzročili za 3.74(UK1U tolarjev materialne ško-Kk. Vsi so na pri»stosti. Med 29. oktobrom in 5. novembrom naj bi vlomili v učilnico Centra za vzgojo. Izobraževanje in usposabljanje Velenje na Kidričevi cesti. Odnesli so dva oseb- na računalnik«, LCD-monitor in nekaj videokaset. v skupni vrednosti 300.000 tolarjev. Med 22. In 23. novembrom so vlomili v prc^iore videoteke na Trgu mladosti in odnesli za 50.000 tolarjev videokaset in vldeorekorder. Med 27. in 29. novembrom so znova vlomili v učilnia) centra za V7gi>jt) na Kidričevi. Tc^krat so odnesli osebni računalnik, vreden 140.000 tolarev. Približno v istem času je bilo vlomljeno tudi v OS na BCidričevi. Skupina je odnesla osebni računalnik in L(^D-monilor, vse vredno okoli 150.000 tolarjev. Najbogatejši plen pa oJnesli iz pc^djetja. ki ima prostore na Starem trgu v Velenju. Ponoči 29. novembra, so izene od pisarn od-tujili tri osebne in prenosne računalnike, iz druge pa osebni računalnik, LCD-monitor in 23.00(J Tolarjev gotovine. Skupna gmiîtna Skoda, ki so jc^ povzročili, je znašala kar 2.550.000 tolarjev. Med 4. in 6. decembrom jc bilo vlomljeno v prostore trgovine na Starem irgu.prav takov Vdenju. Odnesli so dva osebna računalnika. dva LCD-monitorja m menjalni denar. Lastnika so oškodovali za 4()(î.0ÎX) tolarjev. ■ Ob zavijanju v ograjo Šcntrupert, 21. dcccmhra - V torek. prejšnji teden, se je hujša prometna nesreča primerila v knžišču regionalnih cest pri Šentrupertu. Do nesreče jc prišlo malo po 21. uri. 42-icini voznik osebnega avtomobila jc vozil po regionalni cesti iz smeri Le-tuša proti križišču z regionalno cesto zunaj na.selja Šentrupert. kjer je zavil levo proti Šentruperlu. Oh zavijanju je vozilo zaneslo desno, kjer je trčilo v odbojno ograjo, zalem pa zapeljalo levo preko v<^-/iŠča na travnik. Pri tem so se na vozilu odprla leva vrata, tako da je voznik padel izvozila in na cestišču obležal huje poškodovan. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. Preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, kije bil odrejen vozniku, je pokazal kar 2,90 promila. Lažje ranjen pešec ŠoStHnj, 21. decembra - V torek ob 8.30 je do nesreče prišlo v ulici Lole Ribarja v Šoštanju. V njej sta bila udeležena pešce, ki jc v prometni nesreči utrpel lahke telesne poškodbe, iii vozjtik neznanega osebnega avtomobila. Nesreča se je primerila na prehodu za pešce v nep^^sredni bližini križišča ulice Lole Ribarja in Kajuhove ulice. Zaradi razjasnitve prometne nesreče so policisti pozvali voznika osebnega oziroma kombiniranega vcr/ila 1er vse m<^rebitnc očividce nesreče, da pokličejo na pt'^licijsko po-stnjoalj na tolelon 1 l^oziroma anonimno številko 08t) 1200. Pešci sodijo med najbolj izpostavljene in ranljive udeležence v cestnem prometu, saj se skoraj vsaka prometna nesreča z udeležbo pešca konča s telesno poŠkodlx\ Voznik opazi ponoči ali v mraku temno oblečenega pešca na 26 metrov, svetlo oblečenega na 38 metrov, pešca s kresničko ali odsevnim trakom pa na I3ři metrov. Zaradi lega je predvsem na neosvetljenih delih vozišča v naselju in zunaj njega izredno pomembna uporaba kresničk in drugih odsevnih teles. Trciia fiesta in audi Vransko» 2f>. decembra - V nedeljo, ob 20.10 je na magistralni cesti na Vranskem prišlo do trčenja Heste in audija. Posredovali so reševalci in gasilci. Reševalci so nudili prvo pomoč, gasilci pa so izklopili akumulatorja in posuli cestišče z absorbentom. Ukradel, da bo podoril Velenje» 26. dcccmbra - Velenjski pohcisti sov nedeljo opravili ogled kraja vloma v trgovino na Kidričevi cesti. Neznanec je iz trgovine odnesel različne darilne Izdelxe v skupni vrednosti okoli 50.000 tolarjev. ""H'M 30. decembra 2004 Nagradna križanka podjetja N Im J E d. 0.0. A Cesta talcev 28, lel.: 03/ 898 2600 Celotna ponudba na enem mestu: prodaja novih in rabljenih vozil, servis, kleparsko-lièiW'ske storitve, prodaja nadomestnih de- lov, svetovanje o načinu financiranja... Želimo vam srečno vožnjo v novem letu! Če prenesete črke / manjši lik, boste dobili geslo. Geslo, opremljeno i vašim naslovom, pošljite na uredništvo Naš čas, d. o, o,, Kidričeva 2 / a. 3320 Velenje, s pripisom "nagradna križanka podjetja AVTO DOM IN", najkasneje do ponedeljka 10. januarja 2005. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. NAGRADA: torba z aprosti čas 2. NAGRADA: majica Formula 1 3. NAGRADA: kapa Renault RENAULT LAQUNA -sîïr^^i^-^ vel Satis mecane ^^^^^ mecane COUPÉ -CABRIOLET t-lODLJS i^^i^iri^ ZNAMENITI AWERlâKO KANAQS. SLAPOVI 1 2 3 4 S 6 1 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 211 22 23 24 25 26 27 26 29 30 31 32 33 34 35 36 37 SREČNO 2005 ^ Veliki Iiorosliop za leto 2005 PiV(t n^mi je leto, ki mu bo xUídéil Merkur, pliinel, ki ga mijvcrkréïl povezujemo s komuuikaeijo. V asirološki miloloiiiji l)omcni veliko vee. Je/ascilnik i)oloi)isee\. tr^ioveex, diploinalov. l'oxezuienw gê) z inieickiom, (Iruzahnosljo 1er jasnovidnostjo. Mnogi aa pojmujejo kol planet, ki šali Indi pod/emni svel. i\ajv(xii roparji so planet Merkur častili kot bo fia, saj jim je iMa prhfašal notranjo moč iu enerf^ijo pri ropih. hed nami je leto. v katerem bo na prvem mestu komunikaeija, s katero i)o marsikaj lažje doseči. ZEMELJSKA ZNAMENJA KOZOROG 22, 12.-20, I. ("'eprav sie oseba, znana po svoji irmi, vam lelo, v kalcrega stopamo, prina.^a predvsem spremembe na Cusivencm področju. Vdiko predstavnikov lega znamenja se bo v lem letu sreOalo z viogo starševstva. Pripravile .se ludi na to, da boste pomelli domače ognjišče in v njega pripeljali Človeka, s katerim si boste delili iskrena čustva. Vsekakor velja, da boste veliko delali in ustvarjali, zalo vam na finančnem po-drevju ne bodo grozile rdeče številke. Do zdravja pa se obnašajte predvsem spi^iljivo. Srečni dnevi so 10. januar, 12. september ter 3. maj. 'ležavncjše obdobje vas čaka okoli 2. oktobra ter 23. marca. BIK 24. 4. - 22. 5. Znate blesteli na časivenem področju, a boste pri lem zelo zadržani. Delali boste jasne korake in zato računajte tudi z zmagami. Večino lela boste razčiščevali čusivene odnose. Vendar pa vam bo vse leto preprosto vodilo çosel ia zaslužek, povezan z delom. Se tako skromne prilive boste spretno obrnili vvašo korist. Kirurški poseg v maju bo lokalnega značaja, vendar velja v lelu 2005 nasploh popazili na prebavne organe. Ca sle v preteklem obdobju ostali pred nedokončanim ciljem, je velika verjeinost, da ga v letu, ki je pred nami, tudi dosežete. Sreča se vas ho doîaknila 18. januarja in 13. maja. Na ležave računajie 18. septembra in 10. oktobra. DEVICA 24,8.-22.9, Devicam bo vse leio v hrbet pihal veter. V prenesenem pomenu se vam nasmiha sreča v ljubezni in pri denarnih zadevah. Zalo bo življenje z vami v le-lošnjem lelu bolj uglašeno. Vi pa boste preprosto sijali od sreče. Oesevam bo na oblak sreče usedla senea prete- klosti, boste popihali vanj in se lotili novega čustvenega potovanja. Denar modro obračajte, po letu suSnega obdobja vas lahko lok ugodja odnese med rdeče i^levilke. Večina predstavnikov tega znaka bo kupila nepremičnino. Vsako obdobje, povezano z Marsom, pa vas bo naravno adrena-liniziralo v smislu zmage nad vsem. Srečni dnevi v lelu so 17. maj ter 5. september, ležavni dnevi pa so 24. maj in 7, julij. ZRAČNA ZNAMENJA VODNAR 21. 1.-19. 2. Intelektu a lizem je vaie vodilo, zakaj ne bi bilo tudi v tem lelu tako. V poslovnem svet u boste postavili nove, .še močnejše temelje. To je leto, v katerem boste preprosto uspeli. Še tako skrivni talenti vam prinašajo spremembe in aspeh, ki je povezani z delom, denarjem in ljubeznijo. Predvsem tujci bodo igrali v vaSem življenju pomembno vlogo. Ne skoparile ne z denarjem ne z idejami. Ne ustavljajte se na sredini poti. Fizično boste vse leto zdravi, vendar se lahko zgodi, da vas razne stresne situacije pripeljejo celo (nikar se ne branite tega) v objem dobrega, predvsem pa iskrenega prijatelja. Na vidiku je fizična selilev, povezana ludi s lujino. Srečni dnevi; 19. maj ter 21. oktober. Na težave pa računajte 24. junija ter 12. decembra. DVOJČEK 21.5.-21.6. ^ v letu , ki mu vlada Merkur, boste največ časa pcwvečali čustvom. Zaljubijali in odljubljali se bc«le. Merkurje namreč ludi vaš aslralni znak. zalo bo-sle uspešni ludi pri delu in denarju. Na različne življenjske siluacije boste gledali zelo dinamično. Če je le mogoče, se i/ogibajle situacijam, v katerih bi di.^alo po napeto.sti in stresu. V prvi polovici leta bo za predstavnike lega znamenja zelo napeto, pa tudi ze- lo uspešno. Medtem ko vam prva prinaša uspehe, bo v drugi polovici leta manj mikavno. Računajte na težave v p(wlu. Srečna dneva sla 6. junij ter 23. julij. Težave na obzorju se kažejo I. oktobra in 7. decembra. TEHITVICA 2». 9.-23. 10. Sedaj imate vse na dlani. Morali boste Irdo delali za vse, kar boste ustvarili. Večni boj in večne bilke, a največkrat jih boste bojevali kar sami z sabo. Bo pa vredno. V prvih treh mesecih spremembe na delu in v povezavi denarja. Ravnajte se po intuiciji, pa vam ne ho nič spodletelo. V ljubezni ne čakajte na priložnosti. V duši naredile prostor za v.se listo, kar vas radosti, ostalo pa pošljite na večno potovanje. Človeka , ki ga ljubite, prisilile, da ostane z vami. Sreča za oba. Se pa večini tehtnicam obetajo fizične selitve po vsem svetu. Srečna dneva sta 17. ťebruar ter 18. oklober. Težavna dneva sta 22. marec 1er 24. julij. VODNA ZNAMENJA RIBI 20. 2. - 20. [i V sebi boste prebudili vrednote, ki so do sedaj v vas večino časa spale. Jupiter vas bo vse leto vlekel v ospredje. Zalo se nadejajte novega posla ali pa napredovanja v obstoječi službi že po poletju. V ljubezni sicer ne boste blesteli, a ludi tarnati vam ne bo potrebno. Umirjeno boste delovali na okolico in le tu in lam vas vaš notranji ego popelje v deželo trme ali celo posesiv-nosii, Čas in energijo vlagajte predvsem vase, da ne bosie kdaj pozneje obžalovali koraka, ki ga niste naredili. Sredina leta vam priniiša spremembo ludi pri financah. Velika naložba bi vam lahko pomagala, da sebi dokažete, kaj v resnici zmorete. Srečna dneva bi«ta3. julij ter 19. november. Popazile pa v dneh okoli 6. junija 1er 9. oktobra. 22. 6.-22. 7. Cc ste v letu, kije za nami, trdo de^ lali» potem bodo uspehi lu. Ze lakoj na začetku leta se vam obeta sprememba lako na vašem finančnem področju kot tudi sicer v p<.')slwnem svetu. Niz aspehov bo čutili vse poletje. Jesen pa bo potekala v znamenju urejanja zadev med sorodniki. Večina rakov bo v lem letu spremenila svoj statusni simbol. Če se odločite, da zakorakate v zasebne poslovne vode, to naredile v pomladnem času. Notranja energija se vam bo sicer obnavljala, a zelo počasi, zato bodite previdni, kako jo porabljale. Pazite v promelu v jesenskem času, obetajo se vam poSkodbe. Srečni dnevi: 9. marec in 23. oklober. Težavna dneva pa sta 22. januar in 8. april- ŠKORPIJON 24. I0.-22. It. Ste osebnost, ki s težavo zaupa prihodnosti. Vaš instinkt vas vedno vodi hilreje od razuma. Če vas lo bega, se ustavile in spremenite tempo. Če pa se v svojem življenju dobro znajdele, ustvarjajte novosti in se jih ludi veselile. Mesec marec vam prinaša spremembe na finančnem področju. V maju se baste lotevali analize vašega poslovnega sveta, jesenske barve pa vam bodo obarvale dušo in jo pozlatile s trdno ljubeznijo. Vse leio vam bo vaša dobra fizična kondicija prinašala v vsakdanjik nove u.spehe. Zdravje za vas ni prvotnega pomena, a se boste z vprašanjem o njem srečevali skoraj skozi vse leto. Sreča vam je naklonjena 16. februarja in 27. oklobra. S težavami pa se bt>sle spoprijemali 8. februarja 1er 1. avgusta. OGNJENA ZNAMENJA OVEN 21.:{.-20. 4. če sle kdaj premišljevali o korcnilib spremembah, poiem vam je leto, ki je pred nami, več kol naklonjeno. Že v januarju se boste lotevali urejanju vašega zasebnega življenja. Ljubezni se bosie po mesecu maju povsem predali. Glede denarja pa si ne boste belili glave, samo kakšnih večjih nakupov se ne lotevajte pred poletjem. Uspeh lahko imate ludi z vašim intelektom. Proti koncu leia hodite previdni s privarčevanim denarjem, da ie lega ne bi komu posojali aU pa ga celo brezglavo zapravili. Če se boste v juliju odločili, da speljete zelo zahteven projekt, se vam bo to Se dolgo obrestovalo v življenju. Sreča vam je naklonjena v dneh 13. maja ter 16. ok-Uîbra. S težavami pa sc boste spoprijemali v dneh okrog 14. julija 1er 7. novembra. LEV 23. 7, - 23. «. Za svoj usfîeh se boste pripravljeni boriti skorajda na vsakem koraku. Pa ne bo zaman. Ze po mesecu apriluse vam obetajo velike spremembe pri delu. To bo jiovezano ludi sprilivi na vaŠ bančni račun. Redki predstavniki tega znamenja ne bodo v letošnjem lelu imeli službe. So pa vidne spremembe v čustveni navezi in niso preveč oplimi-stične. Poskrbeli boste morali za jasne odnose. Sedeti na dveh stolih ni lepo in ne m odro, je pa res, daje lahko prijetno. Levinjam se obeta zelo plodno leto ah v poslu ali v obhki materinstva. leîesno boste vse leto v dobri kondiciji. Škoduje lahko le kakšno koli pretiravanje. Sreča vam bo naklonjena 4. februarja 1er 11. julija. S težavami pase boste spoprijemali 18. februarja in 3. decembra. STRELEC 23. II.-22. 12. Dragocenost prijateljsiev se vam bo pokazala v povsem novi luči. Verjetno se boste že v pomladnem obdobju, sicer pa tja do poznega poletja zagotovo, soočali z velikimi premiki, kam in komu usmeriti svoja čusiva. Ne bo lahko. Vendar pa se bo vsaka dobro premišljena poteza Še kako modro obrestovala. Vse kar je povezano z delom in zaslužkom, vam bo Šlo lažje od rok. Vendar se držiie .svojega denarja in se poskušajte izogibali kreditiranju. Leto vam prinaša nove naložbe, ki bodo povezane ludi s tujino. Začeli se boste ukvarjali tudi z vašo notranjo močjo, ki vam lahko razreši marsikateri gordijski vozel. Sreča vam bo naklonjena 3. aprila ter 29. junija. S težavami pa se bosie srečevali 8. maja 1er 17. marca. Za bralce časopisa Našega časa je veliki lelni horoskop za leto 2005 pripravila astrologinja Dora iz agencije Astm-B. p.p. 186, 30(U Celje. www.toyota.si Toyota. Lep popust za vse modele letnika 2004! AVTOCELJE I|>dvâfiva2l.Olje,(03)4261 280 m TOYOTA Naj bo tudî leto 2005 leto pametnih vlaganj! KD Ob koncu uspesnega leta 2004 se vsem vlagateljem v vzajemne sklade KD zahvaljujemo za zaupanje, v novem letu pa vam želimo čim več sreče, veselja in novih uspehov! KO Imrwnt«!, A».». Ctlo*ik«m(«20& UyM«n« '^H'M 30. decembra 2004 ČETRTEK, 30. decembra SLOVENIJA 1 G6.30 OdiDevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Ajkec in umetnine na papirju. A/5 09.20 Pod klobukom 09.53 Zgodl>e Iz praznične ëkol|ke 10.35 Francetd BernIka zvezdnato nebo 11.25 Sporazumevanje med živalmi, 2fA 11.55 Edward Ciug. dokum. oddaja 13.00 Poročila, sport, vreme 13.15 Spetdoma 15.05 Impresbnisti, dokum. mesecd 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, Šport, vreme 16 50 Enajsta Sola 17.25 GasitefI!!, kraLdokum. nim za olroi« 17^40 Risanka 17.50 Moj očka in jaz, igrani film 18.10 Pozimi v gore. dokum. oddaja 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Tednik 21.00 Osmiđan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Glasbeni večer 00.25 Dnevnik, šport 01.20 Dnevnik zamejske tv 01.40 Pozimi v gore, dokum. oddaja 02.10 Tednik 03.05 Osmi dan 03.55 Spetdoma 05.40 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 0830 Tv prodaja 09.05 Evropski magazin 09.35 Mostovi 10.05 Otroški i ntokanal 11.00 Tvprodaja 12.10 Zitwike svetovnih kultur 13.10 Tojerockandrolil, dokumentarec 14.40 Vldeospotnice 15.10 BraneRončelizzaodra 16.50 Pika Nogavička, film 18.25 Kravji blues, amer, film 20.00 Doktor £vago, ang. film 23.10 Videospotnicfl 23.40 Avdicija, dokum. oddaja 00.35 Infokanal > _ 07.55 RickiLake 08 45 Rubi. nad. 09.40 Kk)n,nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 ZfBJo srce, nad, 11.50 Vrtnarjeva tiči, nad. 12.45 t^a kraiij zbčina, nan. 13.40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15,00 Vrtnarievahči, nad. 15.55 Zreio srce, nad. 16.55 Kk>n, nad. 17.55 24ur-vTeme 15.00 Rubi. nad. 19,00 24 ur 20.00 Dvoička. amer, film 22.00 Seks v mestu. nan. 22.40 Allas, nan, 23.S5 >0(L premiere 23.40 Zatiodno krilo, nan. 00.35 Vsezaslužbo, amer, film 02.20 24 uf 03.20 Kočna panorama kman ©1 62 09.00 Pop Corn, glasbena oddaja 10.15 Vabimo k ogledu 10.20 Naj spot dneva 10.25 Od zibeli do groba, koncert ob 5. obletnici FO Šentiur 14.00 Vldeostrani, obvestUa 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice 18.05 M-ov božični plesni žur, posnetek 2. dela glasbene prireditve 19.05 Nai spot dneva 19.10 Iz ofimpiiskili krogov 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Milice, akcijska komedija (slovenski film) 21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Naj viža, kontaktna oddaja 22.45 Vtiarmonijîznaravo, kmetf)Skâ oddaja 23.15 Naj spot dneva 23.20 VideostranI, obvestila PETEK, 31. decembra SLOVENUA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Ajkec m prava treska, 5/5 09,20 Palačinke. 4/10 09.40 Risanka 09.50 Skip in Skil, 26/26 10.05 Mojca Pokrajculja. lutkovna pred. 10.45 Gasilci!!!, dokum. tlim 11.00 Moj očka in jaz, kratki igrani film 11.20 Enajstašoia 11.55 Pozimi v gore 12.25 Frasier. 11/24 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Medved. SLG Celje 1155 Osmi dan 14.50 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 čudodelni urok. igrani film 17.25 Risanka 17.40 Nepozabni bo2ič, ns. film 18,30 Žrebanje deteljice 13.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 En godec nam gode. koncert ans, Lolzeta Slaka 21.DO Spet doma na silvestn)vo 01.10 James Last-svetglasbe, posnetek koncerta 02.00 Novoletne vldeospotn^e 03.00 Orlek Express, koncert 03.55 Smasti hits 2004 05.00 En godec nam gode. koncert Lojze(a Slaka, 2. SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.00 Osebno, pogovorna oddaja 09-35 Mostovi 10.00 Tvprodaja 10.30 Ko zlate citre zapojo 11.25 Ansambel bratov Avsenik 12.05 Športnik leta 2004 13.40 SP v smuč. skokih novoletne turneje 15.45 Tvprodaja 16.20 Osebne, pogov. oddaja 16.50 Videospolnice 17.20 Pika stopi na palubo, film 18.40 Petelinji fock. ris. film 20.00 Čudežno potovanje 22.05 Želim vse. stovenskitv film 23.05 Divjadirka, amer, film 00.50 Poštar vedno zvoni dvakrat, amer, film 02.50 Monsunska svatba, film 04.40 VNewf Orleansu, film 06.20 Infokanal 07.55 RickiLake 08.45 Rubi. meh. nad. 09,40 Klon, nad. 10.30 Tvprodaja 11,00 Zrelo srce, nad. 11.50 VrtnarievahčI. nad. 12,45 Alias, nan, 13.40 Tvprodaja 14.10 RickiUke 15.00 VrtnarievahčI. nad. 15.55 Zrelo srce, nad. 16.55 Klon, nad, 17.55 24 ur'VrerT>e 18.00 Rubl, meh. nad. 19.00 24 ur 20.00 Indiana Jones in zadnji pohod. amer, film 22.20 Lov na dediščino, film 00,25 XXLprçmiere 00.30 Stoj, moja mama strelja, film 02.05 Hipnoza, amer, film 03.50 24 ir, ponovitev 04.50 Nočna panorama kaiMll 97 46 92 i 09,00 Dobro jutro i 10.00 Vabimo k ogledu i 10.05 Najvea, i 11.20 Najspotdneva i 11.25 Milice, akcijska komedija : 14.00 Vid eostrani, obvestila j SILVESTT^SKI SPORED; j 18.00 Pikina nedelja, lutkovna i igrica Lutkovnega i gledališča Velenje i 1&30 Najspotdneva ! 18.35 Novoletna voščila j 18.40 Mojca In MedvedekJaka : i Snežna vila in dedek Mraz : 19.20 Najspotdneva i 19.25 SilvestrskiMišMaš : 20.00 Novoietna voščila i 20.05 Zglasbo v novo leto: Alfi Nipič i 20.55 Novoletna voščila i 21.00 Dedci Zmorejo! posnetek i 1, dela koncerta A. Sifrerja j 22.30 Novoletna voščila j 2Z35 Dedci Zmorejo! posnetek : 2. dela koncerta A, Sifr^ria i 23.20 SiivestTska Nai vuža i 00.00 Srečno 2005 i 00.05 Ssllvestrskosajvižov j novo leto : 01.00 Z glasbo do jutranjih ur i Elton John i 03.30 Eagles: Hell Freezes Over j 05.10 Vabimo k ogledu SOBOTA, 1. Januarja SLOVENIJA 1 06.00 Gorjanski zvonovi-godba Gorje 06.30 Snežna lealjica, ns. film 07.40 Zgodbe iz praznične školjke 08.1 S Risanka 08.30 Cofko Cof. ns. ii!m 10.10 Tednik 11.15 Novoletni koncert 2 Dunaja, prenos 13.45 PonDčila, šport, vreme 13.55 Hotel poldruga zvezdica 14.25 Vesna, slov. čb film 16.00 Oživalibinliudeh 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Navitu 17.15 Ozare 17.20 Orjaki iz pradavnine 17.50 Druga zvezda z leve, risanka 18.15 Čarobna božična dogodivščina Pike in Pil^ia 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik vreme, šport 19.25 Utrip 20.00 Hotel poklriiga zvezdica 21.00 Kaimak in marmelada, film 22.30 Pfvi in drugi 22.55 Poročila, šport, vreme 23.15 Sopranov), 13/13 00.10 Eksperiment, nemški film 02.05 Dnevnik vreme, šport 02.45 Dnevnik zamejske tv 03.05 Na vrtu 03.30 Orjaki iz pradavnine 04.00 Iskanje, 2/2 05.15 Prviindrugi 05.35 Infokanal SLOVENIJA 2 08.05 Z nečaki na smučanju 09.25 Novoletne videospotnice 10.25 PingvinPingo 11,40 Viktinsilaki, 13.00 Tvprodaja 13.40 SP v smuč, skokih novoletne turneje, prenos 15.30 Košarka nba action 16.05 Svet glasbe, James Last 16,55 Pika na potepu, nemško Šved. film 18.30 Goppelia na Montmartru, bale! 20.00 Zvezda, dokum. odddaja 20.55 Dnevnik nekega naroda 21.45 Prevzetnost in pristranost 22.45 Volčja bratovščina, film 01.00 Druga godt}a 2004 02.30 intimnost.franc, ang. film 04.25 Infokanal 07,30 Tvprodaja 08.00 Katka In Ort3i, ns.senja 08.10 Mali rdeči traktor, ris. serija 08.20 ZeleniavčlQ, ris. serija 09.00 Tom in Jerry, ris. sertja 09.10 Rudijevo moštvo, ris. sertja 09.35 Ogneva dmščina, ris. serija 09,45 Action man. ris. serija 10.10 V deželi igrač, ris. film 11.00 Galkfor-vamh na vesoljski meji, nan. 11.30 Oliver In njegovi, nan. 12.00 Šoiska košarkarska liga 13.00 Hans Christian Andersen 13.55 Glasba mojega srca. film 16.15 Prvi koraki zvezd 17.05 24 ur-vreme 17.10 Podjetnisin 19.00 24 ur 20.00 Čednodelde. amer, film 22,10 Ljubezen za dva, film 00.20 Krog, amer. lap. film 02.30 24 ur, ponovitev 03.30 Nočna panorama 27 46 U NEDEUA, 2« januarja SLOVENUA 1 07.30 Živžav 09.55 Pepelka, lutkovna predstava 10.30 O živalih In ljudeh 10.55 Sporazumevanje med živalmi, 2/4 11.25 Ozare 11.30 Iz OČI v oči, posnetek koncerta 1Z00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 En godec nam gode, ans. Lojzeta Slaka. 1. dei 14.10 Spet doma na sllvestrovo 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Sptí doma na silvestrovo, ponov, 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcalotedna 20.00 Napoleon, 1/4 21.35 Slovenija v letu 2004 22.30 Poročila, šport, vreme 22.55 Ljubezen na begu 00.25 Dnevnik, vreme, šport 01.05 Dnevnik zamejske tv 01.30 Spetdoma na sllvestrovo 05.35 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08.05 Tvprodaja 08.35 Belikonjiček1/6 09.00 Bell konjiček 2/6 09.25 Beli konjiček 3/6 09.50 Bell konjiček 4/6 10,15 Beli konjiček 5/B 10.40 Beli konjiček 6/6 11.10 V osemdesetih dneh okoli sveta, 1/4 11.40 V osemdesetih dneh okoli sveta. 2/4 12.25 V osemdeselih dneh okoli sveta, ^4 12,50 V osemdesetih dneh otoll sveta. 4/4 13.40 SP v smuč. skokih novoletne turneje, kvalifikacije, prenos 15.35 Angela Gheorçhiu m simf rtvs 17.25 Pika na sedmih morjih, nemško Šved. film 19.05 Gk>boko grlo. tv predstava 20.00 Zibelke svetovnih kultur 21.00 Peščfca izbranih, 7/10 22.10 Gala bncert filmske glasbe, posnetek 23.40 Infokanal 07.30 Tvprodaja 08.00 Katka in Orbi, lis. serija 08.10 Mali rdeči traktor, ris. serija 08.20 Zelenjavčki, ns. serija 08.55 Tom in jerry, ris. serija 09.05 Rudijevo moštvo, rts. 09.30 Ogijeva druščina, ris, serija 09.40 Action n^an, ris. serija 10.10 Rdeča kapica, rts. film 11.00 Galidor-varuh na vesoljski meji, nan. 11.30 Oliver in njegovi, nan. 12.00 Šolska košaikarska liga 13.00 Hans Chiislian Andersen 13,55 Močno zdravik), nan. 14.45 Šepetanje na blazini, film 16.35 Smokey in razbojnik, film 18.15 24 ur-vreme 18.20 1,2.3. kuhajmo! 19.00 24 ur ^.00 Morilec mehkega srca, film 21.50 Športna scena 2235 Čas nedolžnosti, amer, lilm 01,05 24 ur, ponovitev 02.05 Nočna panorama Mnan 27 46 PONEDEUEK, 3. januarja SLOVENIJA 1 06.40 Zrcak) tedna 07.00 Dobro jutro 08,00 Poročila 08.05 Dobn:^ jutro 09.00 Poročila 09.05 Polici«, 14/14 09,40 Čudodelni urok igranifilm 10.05 Spet doma na silvestrovo, ponov. 13,00 Poročila, šport, vreme 13.15 Spetdoma 15.00 Poročila, promet 15.05 Dober dan. Koroška 15-40 TelBbajski, 1^45 16.05 Radovedni Taček 16,30 O pesništvu, pouč. zab. oddaja 17.00 Novice, skfvenska kronika. vreme, šport 17.40 Preživetje v divjini, 1/8 1830 Žrebanje 3x3 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik vreme, šport 20.00 ŠefWInike. 12/12 20,55 Svetvíehj2004 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Cvet mladosti. 4/4 00,30 Dnevnik ponovitev 01.25 Dnevnikzamejske tv 01,55 Infokanal SLOVENIJA 2 06,30 Infokanal 10.00 Obtoki Infokanal 11,30 Tvprodaja 12.00 ZatMVnI infokanal 13,05 Tvprodaja 13.40 SP v smuč. skokih novoletne tumeje, prenos 15.30 Zibelke svetovnih kultur 16.30 Slovenija v tetu 2004 17,20 Mostovi 17.50 Davi. izbor iz iutranjega programa 19.00 Učitelji. 1/8 20.00 Osebno 20,30 Human istika 21.00 Studiocity 22.00 Pesem kamna, 1/4 22.30 Študentska 23.00 SraneRončel izza odra 01-00 Infokanal TOREK, 4. januarja SREDA, 5. januarja 07.55 RickiLake 08.45 H u bi, nad 09.40 Kton.nad. 10.30 Tvprodaja 1100 Zrelo srce, nad. 11.50 Vrtna rjeva hči, nad. 12.45 Športna scena 13.40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Vrtna rjeva hči, nad 15,55 Zrelo ^ce, nad. 16,55 Klon, nad. 17.55 24 ur-vreme 18,00 Rubi, nad. 19.00 24 ur 20.00 Sedma nebesa, nan. 20.55 Urgenca, nan, 21,50 Zgodba o Jackie, 5/6 22.45 XXL premiere 22.50 Naša sodnica, nan. 23.45 Dnevnik ubiialca. film 01.25 24 ur 02.25 Nočna panorama kanali 27 48 62 09.00 10,00 10.05 10.55 14.00 09.00 Mojca in rr>edvedekJaka 92 ? 17,55 09.40 Vabimo k ogledu i PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA i 18.00 09.45 SilvesIrsklMiš Maš SPOREDA i 10,30 Naj spot dneva 1 09.00 Miš maš t 10.35 Z glasbo v novo leto j 09.40 z pon. oddaie Dobro jutro i 18.35 14.00 Videostrani, obvestila j 10.30 1329. VTV magazin 1 18.40 17.55 Vabimo k ogledu j 10.50 Kultura 18.00 Pikina nedelja, lutkovna I 10.55 Športni torek \ 19.30 igrica Lutkovnega i 11.15 Iz olimpijskih krogov ! 19,45 gledališča Velenje i 11.20 Športni gost 1 19.55 18.30 Naj spot dneva i 12.00 Vabimo k ogledu 1 20.00 18.35 Novoletni koncert i 12.05 Naj vlža Pihalnega orkestra 1 13.20 Samosvoja in lionese. J Glasbene šole Velenje posnetek modne re^je 1 21.00 19.25 Vkleostrani, obvestila i 14.10 Iz sredine odd. Dobro iutro 1 21.05 19.55 Vabimo k ogledu i 15.00 Vkleostrani, obvestila 1 20.00 Novoletni videom eh. [ 17.55 Vabimo k ogledu j 21.55 glasbena oddaja ] 18.00 Koncert A. Šifrerja 22.00 Ponovitev silvestrskega 1 20.15 Iz petkove odd, Dobro jutro sporeda: Naj viža i 21.05 Pop Com, glasbena oddaja 1 22.45 23.40 EftonJohn, koncert 1 2Í20 Vabimo k ogledu 5 22.50 02.10 Naj spot dneva i 22.25 Vkleostrani, obvestila i 22.55 Dobro jutro, informativno-razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Novoletni koncert Pihalnega orkestra Glasbene šole Velenje Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pikina nedelja, lutkovna igrica Lutkovnega gledališča Velenje Regionalne novice Silvestrsid poljub, oddaja z Alfijem Nipičem ^j spot dneva Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Kaj prinaša nov zakon o varnosti v cestnem prometu, kontaktna oddaja Regionalne novice Od zibeli do groba, koncert ob 5 obletnici FO Šentiur Iz oddaje Dobn:^ jutro, informativno - razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani, obveshia SLOVENIJA i 1 SLOVENIJA 1 06.30 Odme^ i 06.30 Odmevi 07.05 Dobro iirtro i 07,05 Dobro jutro 08.00 Poročila j 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro i 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila j 09.00 Poročila 09,05 Želvji otok, 23/26 I 09.05 Miška, naučin^ se 09.25 Radovedni Ta Ček pesmico z Melito Osojnik 09.40 0 pesništvu i 09.15 Obisk v akvariju, 1/17 10.00 Zgodbe iz školjke I 09.20 Oli brani dolxo voljo 10.30 Risanka i 10.35 Risanka 10.45 Na vrtu : 10.50 Prvi in drugi 11.10 0 živalih in liudeh j 11,10 Oče za božič, nemški film 11.35 En godec nam gode 1 13.00 Poročila, šport, vreme 13.00 Poročila, šport, vreme I 13.15 Nekai minul za domačo 13.15 Infokanal glasbo 13.30 Orjaki Iz pradavnine ! 13.30 Liudje in zemlja 14.05 Šef klinike. 12/12 j 14.20 Sporazumevanje med 15.00 Poročila, šport, vreme živalmi, 3/4 15.05 Mostovi 1 15.00 Poročila, promet 15.40 Marjna, koni, pleše step j 15.05 Mostovi 16,05 Risanka 1 15.40 Jurij Drobižek 1/26 16.15 Naučirrio se pesmico z i 06.05 Male stve celice. kv>z Melito Osoinik j 17.00 Novce, slovenska kronika. 16.25 Dbisk v akvariju, 1/17 vreme, Šport 16.30 Knjiga mene briga i 17.30 Z vami 17.00 NovKe, slovenska kronika. i 18.20 Homo turisticus vreme, šport j 18.40 Žrebanie Astra 17.40 ^ovenskt pesniki in 1 18.45 Risanka pisatelji i 19.00 Dnevnik, vreme, šport 18.05 Prisluhnimo tiším i 20.00 Pod njaiim oknom 18.40 Risanka 1 21.30 Na sončni strani ceste. 19.00 Dnevnik, vreme, šport slov. kratki film 20.00 Pod žarometom 1 22-00 Odmevi, šport, vrorrw 21.00 Življenje v gorah i 22.55 Omizje 22.00 Odmevi, šport, vreme i 00.20 Dnevnik, šport 22.50 Dnevnik nekega naroda j 01.15 Z vami 23.40 Slovenski pesniki in i 02.05 Dnevnik zamejske tv pisatelii i 02.30 Infokanal 00.10 01.05 01.55 02.20 Dnevnik, vreme, šport Pod žarometom Dnevnik zamejske tv Intokana i SLOVENIJA 2 j 06.30 Infokanal j 09,35 Mostovi i 10.00 Otroški fntokanal SLOVENIJA 2 i 11 20 Tv prodaja 06.30 Infokanal i 11.50 Infokanal 09.25 Tv prodaja I 12.05 Tv prodaja 10.00 Otroški infokanal i 12,40 Evn^pski magazin 10,25 Tv prodaia \ 13,10 Zvezda, dokum. oddaja 11.00 Osebno, pogov. oddaja ! 14.10 SP v biatlonu, štafeta (M) 11.30 Slovenci v Italiji i 16.00 Frasier, 12/24 12.00 Humanistika j 16,25 Smučarski skoki novoletne 12.30 Pesem kamna tumeje, kvalifikacije 13.00 Študentska j 18.25 Mostovi 13.30 Brane Rončel izza odra i 19.00 Slačenje, 1/20 15.25 Studio city j 19.45 Skozi čas 16.20 Sv^ v letu 2004 j 20.00 Košarka nba; Los Angeles 17.20 Dober dan, Koroška Lakers - San Antonb, 17.50 Davi, izbor posnetek 19.00 Zrcalo, tv igra 1 22.00 Sh}venska jazz scena 20.00 řrasier, 12/24 i 22.45 Ana Kaœnina, amer film 20.25 Četrta zapoved. 1/2 j 00.35 Infokanal 21.55 Italiianščina za začetnike 23.50 Infokanal 07.55 RickiLake 08.45 Rubl, nad. 09.40 Kton.nad. 10.30 Tvprodaia 11.00 Zrelo srce, nad. 11.50 Vrtnarjevahči 12.45 Sedma nebesa 13.40 Tvprodaja 14.10 RickLake 15.00 Vrtnarjeva hči, nad, 15.55 Zrelosrce, nad. 16.55 Kk^n.nad. 17.55 24 ur-vreme 16.00 Rubl, nad. 19.00 24 ur 20.00 Za upanie. amer, film 21.45 Igorjeve sanje 22.45 XXI premiere 22.50 Kaša sodnica, amer. nani. 23.45 ^dnidžubgle. ^im 01.30 24 ur, ponovitev 02.30 Nočna panorama ^^ kanail ^ 27 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12-45 13.40 14,10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20,00 21.40 22.35 22.40 23.35 01.20 02.20 Ricki Lake Rubi. nad. Klon, nad. Tv prodaja Zrelo srce, nad, Vrtnarjeva hči, nad. ZgodbaoJackie. 5/6 Tv prodaja Reki Lake, pog. oddaja Vrtnarjeva hči, nad. Zrelo srce, nad. Kk)n, nad. 24 ur, vreme Rubi, nad. 24 ur Voni po umoru, kanad, film Na kraiu zk»čina, nan. premiere Naša sodnica, nan. Slab dan v naši četrti, film 24 ur, ponovitev rjočna panorama htntůl 27 46 ftS : 09.00 Dobro iutro ^gjgr ^ i 10.00 Vabimo k ogledu 09.00 Kaj prinaša nov zakon o I 10.05 1330. VTV magazin varnosti v cestnem j 10.25 Kultura, ponovitev prometu, pogovor v studiu \ 10.35 Športni torok. ponovitev 10.00 Vabimo k ogledu i 11.00 Športni gost. ponovitev 10.05 Od zibelldo groba, bncert i 11.40 Naj spot dneva ob 5. obletnici FO Šentjur 1 14.00 Vkleostrani, obvestila 10.55 Naj spot dneva j 17.55 Vabimo k ogledu 14.00 Videostrani, obvestila j 18.00 Brez zadrege, otroška odd 17.55 Vabimo k ogledu i 18.40 Regionalne ncvk:e 18.00 Otroški glasbeni videospotí i 18.45 Naj spot dneva 18.15 TV inšbukciia: matemabka 1 18.50 Videonovice za gluhe in 19.00 Naj spot dneva naglušne. 19.05 Videostrani, obvestila i 19 25 Vkleostrani. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu ! 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1330. VTV magazin j 20.00 Pop Com 20.25 Kultura i 21.15 Regionalne novce 20.30 Športni torek i 21.20 Naj spol dneva 20.50 Sortni gost i 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Turizem in mi 1 21.30 Odprta tema 22.00 Asova gibanica i 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 22.30 Vabimo k ogledu i 23.20 Vabimo k ogledu 22.35 Naj spot dneva i 23.25 Najspotdneva 22.40 Videostrani, obvestila I 23.30 Videostrani, obvestila SREČNO 2005 Blizu 2500 ljudi v Hudi lulaiji /jvcjaslico sov.sc bolj priljubljene in vsako leto jc več druAlcv, skupin, ki 7 njimi ni7-vescljujeji^ i>hiskovaicc. V I lu-Ui luknji so člani kulturnega društva Avgusta Hribarja Do lič in Kor(>Sko^aleškega jamarskega klubîi Speleos - Siga Velenje lcl(« Že devetić na simboličen način spomnili rojstva bo?jcga sina po krščanski veri. Jaslice so bile na ogled na bo^ič in v nedeljo. Kljub slabemu sremenu si jih je ogledalo blizu 2500 obiskovalcev. Oba dneva so prireditelji pripravili tudi zanimiv priložnosti program. V njem so sodelovali poleg Članov domačega kulturnega društva - rccitaiorjev, okteta Dolič in ženskega pevskega zbora Fortuna - Uidi pevci MoPZ Kajah Í2 Velenja. Vsako letn, tako je bilo ludi letos, pripravijo f.c kar čarobno sceno, zanjo pa je najbolj zaslužna znana tamkajšnja kulturna delavka Stana Lušnica Ars(»vska. pa seveda predsednik društva Matej Sešel in predsednik organizacijskega odbora Cve- tu Herlah in vsi drugi člani, leh pa je bilo oba dneva skupaj blizu približno 130. dobro spomnim, sem bil že vsaj Šestkrat tukaj in vedno z veseljem občudujem iznajdljivost v» ■i ^F « it Med obiskovalce se je pomešal božiček in obdaril tudi škofa Na praznični božič, v soboto, si je žive jaslice v Hudi luknji ogledal tudi mariborski i^kof dr. Franc Kramherger s spremstvom. Ugledni gostje za naš časopis povedal: vCe se in kreativnost umetnice Ar-sosvske in tukajšnjih ljudi. S sodelovanjem s številnih ljudmi se ohranja ta lepa naša navada, žive jaslice, ki sov zadnjem času že marsikje. Toda tukaj, v Hudi luknji, je eden takšnih zelo primernih ambi-entov, kjer človek lahko doživi skrivnost Kristusovega rojstva.Gre za svojstveno simboliko, saj je ta ambient morda .še najbolj identičen dogajanju, ki je bilo takrat v Betlehemu in kot ga opisuje Sveto pismo, ko sla Jože)' in Marija šla v hlevček oziroma zavetišče. Huda luknja spominja prav na takšno z zavetišče. Vesel sem tudi, da vsako leto na božič veliko .število ljudi obišče ta kraj.« Škola smo povprašali tudi po novoletnih željah: »Zelja je veliko, koliko se bodo izpolnile, pa je seveda drugo vprašanje. Kol predsednik Slovenske škofovske konference si želim, da bi nadaljevali pogovore med Svetim sedežem in slovensko državo in da bi obrodili bogate sadove. Vsem bralcem želim, naj jih v novem letu spremlja novorojeni Odrešenik, ki je Omanuel, kar pomeni Bo^ z nami.« ■ S. Vovk Od božiča do Sv. treh kraljev Dožiču in dnevu sv. Stefana sledi 27. deccmbra god evangelista Janeza, ki je bil med apostoli Jezusu najljubši. V času cesarja Dioklecijana so ga baje vrgli v sod vrelega olja, a je ostal nepoškodovan, Grk Ar isto me d pa je postavil predenj čašo zastrupljenega vina in mu rekel, da sprejme krščansko vero, če jo spije in ostane živ, Janez je vino blagoslovil in ga brez škode izpil Legenda pravi, da se je iz čaše izvila strupena kača. zalo se Janez upodablja včasih s ke-lihom in s kačo, včasih pa z orlom kot prispodobo za evangelij, ki gaje napisal. Tudi ta svetnik je verjetno izrinil neko predkrŠČansko izročik\ saj fk^ indoevropska ljudstva v tem zimskem obdobju obhajala obrede, katerih središče je bil napoj bogovom, in sv. Janez je bil s svojim kelihom kol nala.šč, da počasi izrine poganske pivske šege. Cerkev je uvedla blagoslov vina in ga povezala z ljubeznivo asebnostjo sv. Janeza. Tudi na Slovenskem se na ta dan blagoslavlja vino, ki se zalo imenuje šentjanževec ali ''svetega Janeza žegen". 28. deccmbra je Pa-metiva, nedolžni otroci ali te-pežni dan. Udarci s šibo so po verovanju naših prednikov prinašali blagoslov in rodnost, zato gre pri udarcu s šibo za magično dejanje, ko naj bi življenjska moč, ki jo hrani rastlina, prešla na človeka. Iz iste želje si je človek začel krasili svoje bivališče z zimzelenim rastlinjem in ista ždja tiči tudi v božičnem drevescu. Ponekod otr(x:i še danes tepe?kajo. pri tem pa jih je treba tudi obdarovati. 31. decembra, na zadnji dan starega leta oziroma na silvestrovo, je god papeža Silvestra, ki na nekaterih upt)dobitvah drži v roki tudi ključ, ki ga razlagajo tako, da z njim pač odklene novo leto. Na prvi dan novega leta, 1. januarja, je Marijin praznik in praznik obrezovanja (îcxspodo- vega oziroma osmina Gíxspodo-vega rojstva, saj jo bil osmi dan po rojstvu, lako kot vsi židovski otroci, obrezan tudi Marijin sin, ki je dobil ime Jezus, kar pomeni: Jahve odrešuje ali krajše Odrešenik. 1. januarje za začetek novega leta že leta 46 pred Kristusom določil Julij Cezar. Ko so v Rimu v krščanski dobi uvedli božični praznik, seje pomaknil začclek novega leta na božič in šele papež Inocencij XII gaje leta 1691 zopet prestavil na 1.januar. Starorimsko nem') leto so spremljali sprev^v di našemljencev, razuzdane gostije, ples in pijancxst. Obredne Šege so sc pogosto izrodile v divje zabave, ki so pritegovale tudi številne kristjane, zato se je Cerkev borila proti nj im. a so se vse do danes ohranile nekatere še^ in navade, povezeme z novim letom. 6. januari« j«-' praznik "Svetih treh kraljev" imenovan tudi "tretji božič", ko C.'erkcv pravza- prav slavi "epifanijo" oziroma "razglašenje Gospodovo". Stara navada je bila, da se na ta dan. s katerim se končuje "božična doba", blagoslavljajo sobe po hišah» in kjer je duhovščina ta blagoslov začela opuščati, gaje prevzel hišni gospodar in med lem domačim obredom navrata napisal začetnice Svetih treh kraljev (Gašper, Miha, Boltežar) in letnico novega leta (npr. 20 -l-G + M + B 4- 05). Ta navada je pri nas, zlasti na podeželju, še danes zelo živa, napis nad vrati, ki ga zdaj ponavadi napišejo koledniki, pa ostane na vratih do prihodnjega leta. V Sloveniji je že dolgo znan obhod "tri-kraljevskih" koled nikov, ko fantje, preoblečeni v tri kralje, na večer pred praznikom hodijo od hiše do hiše in trznanjajo ljudem, daje rojen Odrešenik, ljudje pa jih za njihov trud obdarujejo z različnimi darovi (klobase, vino, denar, iid,). ■ DK Kdaj - kie - kaj (^drlck. 30. (IcTťuihrr Torek, 4. januar 10.00 Knjižnica za mladino Praznični košek • Novoletne počitnice v Knjižnici Velenje. Brskali boste po knjigah, izdelali darilce za prijatelje, okraske za smrečico... Mladinski center Velen|e Turnirji dedka Mraza-Različni športni turnirji: pikado, namizni tenls,dfužabne igre... Velenjski grad Ob jaslicah vam prepeva Rudarski oktet IVick. 31. december ^ Titov trg, Velenje Silvestrovanje na Titovem Irgu • Zabavni program in razglasitev Naj občana v letu 2004. Nastopajoči; Vili Resnik, Robert Goter žur band... X Hotel Paka Silvestrovanje v Hotelu Paka ^ Restavracija Jezero Silvestrovanje v restavraciji Jezero z ansamblom 7. raj SobcKa. janiiar 14,0Q Velenjsko jezero Novoletni polop v Velenjsko jezero X Hotel Paka Novoletni ples v hotelu Paka X Restavracija Jezero Novoletni ples v restavracijiJezeroz ansamblom 7. raj [Nedelja, 2. januar 13.00 Odhod izpred šole v Cirkovcah Novoletni pohod po obronkih Cirkovo 17.00 Mestna galerija Šoštanj Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše 18.30 Mladinski čemer Velenje Filmski večer Sreda. 5. januar_ ILCfiVîla Mojca Sredina peta • ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic • Poižki pozimi (T. Kokalj) In Lukec In njegov hrošček (K. Baumgart) 17.00 Mladinski center Velenje Ernlne ustvarjalne delavnice Čelrlek. (>. januar 17.00 Knjižnica Velenje Okrogla miza: Grad Turn-Okrogla miza s predstavniki Mestne občine Velenje in prebivalci, ki živijo v okolici gradu Turn, o sedanjosti in prihodnosti gradu. 17.00 Mladinski čemer Velenje Ernlne ustvarjalne delavnice 18.00 Vila Moica Šola za starse -nadaljevalni program. Tema: Zasvojenost mladih 1MQ Velenjski grad Ob jaslicah vam prepeva MoskI pevski zborKajuh 18.00 Restavracija Jezero Bridge za staro in mlado 19.30 Dom kulture Velenje Gledališka predstava; Drama Ljubljana (Conor Mc Pherson: Jez, humoreska). Bell gledališki abonma In Izven 2? dodatne ínfonriacíjeophredítvali in dogodkih lahko poMIčeie Turlstično-infonna-cljsid In promocijski center Mestne občine Velenje (03/8961860). Zgodilo se je... (ik 0(1 31. (Icœmbi'a do 0. jamiarja d<^'enihm leta 1980 so v velenjskem premogovniku delali tudi ob nedcljaii. celo na /adnji dan leta, ler lako dosegli načrtovano proizvíxinjo v letu 1980, ko so nakopali .^liri milijone sedemsto dva ilsoC Ion premoga: Volenjčani so novo leto 1991 prvič lahko pričakali tudi na Titovem irgu: I.Junuar;ju 19fi9sia se velenjski trgovski podjetji Velmain Bazen združili v trgovsko podjetje ERA Velenje; 1. JanuiirJa 1993 se je velenjsko podjetje ESO preoblikovalo v dve novi podjetji: ESO Opremo ter CSO Montažo, ki se od decembra leta 1996 naprej imenuje Esolech: v začetku j ami a rjđ leta J96950 tudi šaleški mali šolarji zaceli nosili okoli vratu značilno rumeno rutico; 4. januarja 1834 seje v Šoštanju v znani Ša^tanjski usnjarski družini rodil zdravnik, dramatik, publicist, pesnik, politik in slovenski narodni buditelj dr. Josip VoSnjak: 4. Januarja 19(»7scjev Šentilju pri Velenju rodil drevesničar, strokovni pisec, kmet in pisatelj Anton Jelen; 4. Januarja 1989 jc tedanji direktor Gorenja Herman Rigelnik prejel Kraigherjevo nagrado kol priznanje za naj-uspešneji^ega slovenskega gospodarstvenika; 5. januarja 1919 je nova občinska uprava v Šoštanju zaprosila Narodno vlado SHS v Ljubljani, naj potrdi dr. Mayerja kot gerenta mestne uprave v Šoštanju in mu izroči ustrezno legitimacijo; ob prev/emu občinske uprave je bil za Maycr-jevega namestnika imenovan Matko Zalar, ki je bil hkrati odgovoren za občinsko blagajno; vodja občinske pisarne je poslal šolski ravnatelj Trobej, občinski tajnik pa učitelj Miloš'lâjnik: dr. Mítycrsev dokumentih omenja tudi kol »pred-.^dnik okrajne organizacije narodnega sveta«: 6. januarja je praznik »Svetih treh kraljev« imenovan tudi »ireljibo^ič«, ko Cerkev slavi »epilanijo« oziroma »razglašenje Cjospodovo«. là praznik je rimska Cerkev sprejela zelo pozno in danes z njim končuje »božično dobo«. Pripravlja: Damijan Kijajlč ""HIAS 30. decembra 2004 f\i;vi:Rji;tf\i [animirana akciiska komediia) Režija. Brad Bird Slovensl« glasovi: Lotus Šparoiiec, Na-taŠaTićRaljan, NinaValič, TinKarabaSič Dolžina: 115minul Četrtek, 30. 12.. otj 16.00 Ponedeljek, 3.1. o6 17.30 Torek. 4. 1., ob 17.30 Gospod neverjetni je pravi super junalt. Toda nov vladni z^on ga je prisilil v ilegalo. Z družino se je moral preseliti dnj-gam in si poiskati dolgočasno službo -kot zavarovalniški delavec.Tako Jivi spokojno življenje s svojo ženo in treni otroki.Nekega dne pa privoli v t^no operacijo, v kateri se bo lahko ponovno izkazal. V bistvu pa je to past, ki so mu jo nastavili njegovi nekdanji sovražniki. V pomoč mu bo morala prihiteti njegova žena. ki je včasih bila junakinja Elastika, in seveda otroka, ki sta tudi obdaiienaz nadnaravnimi sposobnostmi. Prvi Diesneyjev film, ki je sinhroniziran v slovenščino I Sl, \lî\ VZÍiOJA (drama) Režija: Pedro Almodovar Vloge: Gael Garcia Bemal, Fele Martinez Ddžina: 105 minut Čelrtek, 30.12., ob 18.30 Sobola. 1.1., ob 18.00 Torek, 4.1., ob 20.00 Sreda, 5.1., ob 20.00 Ignacijo in Enrique, učenca katoliške šole, odlaivata ljubezen in strah in počasi vstopata v svet odraslih s »pomočjo« ravnatelja šole očeta Manola. Po petnajstih le-thseîfi odrasli vsitrije ponowiosrečajo z eno samo željo, da bi obračunali z mračnimi spomini... MAZDA AS VEIENJE Telefon: (03) 891 90 77, Cesta Simona Blatnika 20 Odlični nakupni pogoji 1er možnost plačila preko položnic in trajnikal MAZDA XEOOS 9 jl.2000, vsa dodatna oprema, 1. lasl-,nik, sep/isna knjiga, 3.159.000,00 SIT PEUGEOT 406 SW 2.0,1.1997 avtomatska klima, ABS, 2 x ar bag, servo volan, alu platišča, .590.000.00 SIT Hinfciii MAZDA PFtEMACY 2,0 OITO BLIE |l.2004. klima, ABS, sen/o volan, elek-■ tro paket, službeno vozilo, cena po dogovoru MAZOA RX-8 CHALLENGE 1,2004, novo voalo, veliko dodatne opreme, zelo ugodna cena! PEUGEOT 3061.6 1.1998, el.paket, 4 x air bag, servo volan,1. lastnik, sen/isna knjiga. 1.240.000,00 SfT .CITROEN C5 3.0 V6, 1.2001, vsa možna dodana oprema, 1. lastnik, servisna knjiga, 3.290.000.00 SIT RENAULT LAGUNA 1,9 OCI 1.2002, avtomatska klima. 6 x air lag, elelđro pakeL 1. lastnik, sen/isna knjiga, 3.590,000.00 SIT fâc^Opi FORD FIESTA 1.3 IL 98,3 vrata, 1. lastnica 750,000,00 SIT MAZDA MX-5 :i,2002, usnje, alu platišča, 2x air t servo volan, elekiro paket, cena po dogovoru MAZOA PREMACY1.8I >1,2001, klima, ABS, elektro paket, 4 x air bag, sen/isna knjiga, 1, lastnica, 2.490.000.00 SIT SUZUKI SWin 1,3 1,2000,2 X air bag, centralno zaklepanje, el, pomik stekel, 1 .lastnica, ser-vnsna knjiga. 900.000.00 SIT CrmOEN XSAftA PICASS01,6 L2000, eLpaket, avtomËska kllma,1, lastnik, servisna knjiga, 2.099.000.00 SIT i/(j\f\jAiix; llliI)IČA:l\/\ ZAČiriKlI (grozljivka) Režija: Renny Hartin Vloge: Stellan Skarsgard, James D'Arcy. Izabella Sconipco Doižina:115minut Četrtek, 30.12., ob 20.30 Sobota, 1.1.,ob22.15 Nedelja, 2.1.. ob 17.30 Ponedeljek, 3.12.. ob 20.00 Sreda, S. 1., ob 17.30 Nekdanji duhovnik Memn je med daigo svetovno vojno izgubil vero v Boga in sedaj se ukvarja z arheologijo. Ker pa so v kenijski regijlTukana našli zakopano bn-tansko cenKiii0i)i\0sri (akcijska avantura) Režija: Kerry Conran Vloge: Jude Law, Gwyneth Paltrow, Angelina Jolie, Dolžina: 107 minuta Sobota, 1.1-, ob 19.00 Klasična pripoved o boju med dobrim in zlim v začetku 30. let je bila posneta s pomočjo račundniške animacije, za kar so avtoiji potrebovali 6 let. Novinarka Polly raziskuje skrivnostno iz-ginoÇe najbolj znanih svetovnih znanstvenikov. Ko njeno mesto pretrese napad velikanskih robotov, se zdi, da je izginotje znanstvenikov povezano z roboti. Pred roboti jo reši spretni pilot Joseph, kl ga Polly skuša prepričati, da bi skupaj rešila skrivnost. Ko pa roboti ugrabijo njegovega mehanika Dexa, se omehča in odpravita se po sledi zlobnega veleumaToten-kopha. Pridruži se jima še voditeljica upornikov Francesca. Toda premoč robotov se zdi usodna... SI.aba V7,(;()ja (drama) Dolžina: 105 minut Sobota, 1.1., ob 21.30 Nedelja, 2.1., ob 19.30 MMVIlKJinfVI (animirana akcijska komedija) DĐlžina:115minut Sobola, 1.2., ob 17.00 in nedelja, 2.1., ob 17.00- Otroška matineja proi'msioimaijic (komična drama) Režija: Dušan Kovačevic Vloge: BoraTodorovič, Branislav Lečič Dolžina: 104 minute Ponedeljek, 3.1.19.00 In torek, 4.1., ob 19.00-llimski ciklus MAU VEUKA- NI Infonnaclje ; v času predstav • 898 24 91. ob delavnikih dopoldan 89824 93. Predprud^a vslupnic: na blagajni kina (v času predstav) najmanj tri dni pred predvajanjem I SeCOM KRSXO ^ ^ lit iaeam «.».■.. »«iia WUIP» J.«. MB. an» »«*»■ r^j,..,.. ....... ■ «.o.!.. IIMlia WUiW* 2U, BÍ7B i-fiialP; SMom.krske^stM.nat PVC OKNA VRATA UNIKATNA VHODNA VKATA S FUZUSKl.M STEKLOM f/ii Od leta 1992 m W/m2K TRADICIJA, VRHUNSKA KVALITETA, HITRA DOBAVA NIZKA CENA Tel.:07/4880170, 171, 174; fax: 07/4880173 LJubliana 041/667 135, 041/317 896; _CeHe; 03/713 14 82; Velenle; 041/798 510_ 13 Ç ^ • i.oííXoAlnun- r Ô v v v v d vwèAAi^nw iioaIo; řc; 2005 . mmiBBOi i.R. «l.e.o. ČETRTEK, 30. decembra: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop, 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 (*Ja svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan, 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16,30 Poročila; 17,00 Zdravniški nasveti; 18,00 Kvazi kviz; 19,00 Na svidenje. PETEK,31.d«embfa: 6,00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9,00 Gospodarske rovice; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj,kje,kaj; 16,30 Poročila; 17,00 Glasbene novosti; in praznične čestte; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, I.jnnunrja: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip, 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročita; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila: Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16.30V imenu Sove; 17,45 Lunin kaleidoskop; 18,00 Rock šok; 19.00 Nasvdenje. NEDEUA,2.janur|a: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 5.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; Glasba razvedri življenje; 8,00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Tretje življenjsko obdobje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje PONEDEUEK, 3. (anuctrja: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 15.30 Poročila; 17,00 Ponedeljkov šport: 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje, TOREK, TOREK, 4. |aniHii|a: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infomiacije Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 7,45 Današnji kulturni utrip; 8,00 Ka dogaja; 8,30 Poročila; 9.00 Vrtarski nasveti; 9,30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kai; 17.00 Naši kraji in ljudje;; 18.00 Povejte na glas; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SREDA, 5. jonuarjo: 16.00 Dobns jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14,45Kinovabi;15.00Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj,kie,kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 6 p^et; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA v tednu od 20. decembra 2004 do 26. decembra 2004 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah lAMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 23. decembra 2004 AMP VELIKI VRH 138 mIkro-g S02/m3 MESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR IQCO' J, . ■ . o> i 3 «i s 5 Î 3 I I i i i g I m i i ^ 120. dec 121.d«c 122.dec 123.(160 124. dec 129. dec 126. dec mejna viedrtosl 350 mtoi-3 S0^in3 spte|eml|i«o prssesatje v ^u 2004:30 nAro-g S02M3 ziala SREČNO 2005 t mali OGLASI DEŽURSTVA uim\}i-}.\m}iwn ŽENITNA posredovalnica "Za-lipanje" ureja poštene zveze za vse starosti. Gsm: 031/505^495. 53-LETNA, razvezana, ne po svoji krivdi, išče prijatelja starega od 50 do 60 let. Zaželjeni vdovci samski. Alkoholiki in kadilci izključeni. Pokličite na gsm: 031/547-337. [nnianiiis CELJE • Glazija, novo dvosob« no stanovanje, 84,28 m^, prodam. Telefon: 713-2600 DDAM - NAJAMEM V NAJEM oddam pisarniške, proizvodne, skladiščne, sejne prostore na Hmeljarski ulici v Žalcu, različnih velikosti v skupni izmeri do 9000 m^, Telefon: 713-2600. V CELJU oddamo v najem tri delno opremljene pisarne, velikost 10 m^. Telefon: 713-2600, V NAJEM oddam lepo restrav-racijo (od 1. februarja dalje). Gsm: 031/496-903. STANOVANJE, okoli 50 m^, na Dobrni ali v Šoštanju, kupim. Gsm: 040/750-770 aH 5863-710. MB 508 D, letnik 1980, nosilnost 2500 kg, ugodno prodam. Gsm :031/670-870. M.A.N. 8,153 FJetnik 1994, nosilnost 3500 kg, prevoženih 280.000 km, L-kason 5400 mm, ugodno prodam. Gsm:031/670-870, CITROEN AX first 1.1. L 93. 115.000 km, prodam za 220.000,00 sit. Gsm: 031/773-440. TRAJNOŽAREČOpeč na trda goriva, še deluje, podarim. Gsm: 040/212-364. pn2n ŽGANJE in jabolčnik prodamo. Gsm: 041/344-883. BEL neškropljen krompir za ozimnico prodam. Cena 40,00 sit/kg. Gsm: 041/749-818. PRAŠIČE Švede, mesnate pasme, težke od 20 do 200 kg, za nadaljnjo rejo aH očiščene, lahko tudi dostavljene, ugodno prodam. Gsm: 041/239-651. KASTRAThanoveranec, kobila z žrebičko, sedia in seno prodam, zaradi prenehanja konjereje. Gsm: 041/636-939. Nagrajenke nagradne križanka Grazia, objavljene v tedniku Naš čas dne16.12.2004so: IFanika VIrbnIk, Škale 83/aVe-len|e fTrlumph tenska pižama) 2. Ana Kugonič, Topolšica 59. To* polšica (Triumph nedrček in langice v rdečel barvi) 3. Olga Nežmah. Šaleška20/b, ^ tenie fTniimph nedrček In tangice v črni barvi) Nagrajenke prejme|o nagrado v Butiku spodnjega perila Gtazia v Nakupovalnem centru Velenje, z osinim dokumentom. Čestitamo! GIBANJE PREBIVALSTVA Uprovna enota Velenje Smrti Cecilija Vončina, roj. 1933, Rečica ob Savinji št. 107 b; Jožefa Krajne, roj. 1926, Teharje št. 56; Alojzij Podpečan, roj. 1925, Brdce nad Dobrno št. 21; Roza Mernik, roj. 1922, Breg pri Konjicah št. 24; Vinko Hudover-nik, roj. 1928, Paka pri Velenju št. 46; Franc Kregar, roj. 1940, Velenje, Šaleška c. št. 2 b; Ga- brijel Pajk, roj.1961,Žalec, Bevkova ul št. 7; Jože Drobne, roj. 1930,Matkešt.46b;AntonVerd-nik, roj. 1926, Gornji Dolič št 76; Hanifa Hajrič, roj, 1930, Celje, Glavni trg št. 18; MIlan Kotnik, roj. 1954, Velenje. Stritarjeva c. št, 3; Frančišek Lopan,roj,1923, Marija Reka št, 33; Alojzij Hra-stovec, roj. 1939,Zajasovnikšt. 19; Branko Krančan, roj. 1953, Arja vas št. 38. u KOMUNALNO PODJETJE VEL&4JEd.o.o. Korota cM 37/b »aDVetftnj» POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST Telefon: 03/891 91 53,03/891 91 54 CSM: 031/041 390138, 031 375 041 Kodar žalost nos obide, nikdar ne obupujwo; sni zo doZivrn sonce prido. lopše sonce ranwnó. ZAHVALA Ohhlileči i/.giibi najine drage mame STANISLAVE HRIBERŠEK 3. //. 1929- 18.12. 2004 se iskreno zalivaljujcmo vsem sorcxlnikom, znancem in prijaleljem, ki sle nama v tei:kih Irenulkili bolečine slali ob sirani, nama sejdi v Jlan in i/rekli st^^alje. besede loix^,be, podarili cvelje, sveče in svelo maše. Sodelavcem podjelja Gorenje livala za podporo in cvelje. Posebna hvala g. dr. med., in ekipi nujne medecinske pomoči Zdravstvenega doma Velenje, osebju Bolnišnice Celje za <^skrbo in nego, g. Pirlovškii, dr. med., za dolgolcino zdravljenje. \ Ivala Zdenki Tajnik in Korneliji Zaveršnik za dragoceno pomoč. Iskrena hvala govornici Crni ObSlcler za lep opis mamine življenjske poti, enaka zahvala g. Janku Babiču za verski obred, kvartclu Flamingo, praporščakom in p<')grebni slui^bi Usar. Hvala vsem vam, ki ste jo v lako lepem šlcvilu pospremili kzadnjemu počitku. Njuna sinova Močmjki od smrti je IJUREZEN, kJ večno živi. ZAHVALA Odšel je ljubljeni moz, oČe, dedi in brat VINKO HUDOVERNIK (Čuježev Vinko) 22. 6.1928 - 22.12. 2004 I Ivala vsem, ki sle delili bolečino z nami. iaUtjoći: zena Anica^ oirrw in sestra Marica z družinami J NUMERO UNO Robert Kukovec 8.p. Mlinska ulica 22 Maribor Nudimo vam ugodne gotovinske ter avtomobilske kredite do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka do polovice! Star kredit nI ovira. Pridemo tudi nadom. Tel.! 02/ 2S2.48<26 041/ 750-560 Obvestilo Obveščamo lastnike kmetjskrh zemljišč na območju lovišča LO Velenje, da so dolžni v 8 dneh po nastanku moreCItne škode od divjaďi. škodo pisno prijaviti LDVeienje na naslov: Gruber Vili. Podgorje 27. Vefenje - v nasprotnem pnmeru do odškodnine ne bodo upravičeni. LOVSKA DRUĎNA VELENJE E IIMSAMibi ^Vedeževanje 24 ur ^^ 090 4417 Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO SpoSiûvsne zâi/arovânke, spošto-i^aní lâvârovânct, oPvešoamo vas. tfa Je le/.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to t^ lefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za iniormacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Zoboid ravniki: 1. in 2. januarja • Mojca Koprive Bujan, dr. slom., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Zdravstveni dom Velenje (od 8. do 12. ure). Lekarno v Vslenjv: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnifi zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898.1880, Vfterinordco postajo So^ofij: Od 31. decembra do 2. januarja - Urban Hrušovar, dr. vet med, gsm: 041/667-040. Od 3. do 6. januarja -Tibor Stupar, dr. veL med, gsm: 031/671-203. Kino nograjuie naročnike Nošega čoso Izžrebali smo: Jože Pouh^ Škale 132, Velenje; Janez Pajk, Konovska 16, Velenje In Božo Lorger, Uriskova 14. Velenje, (potrdila o nagradi prejmete na dom) REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOUE IN PROSTOR Dunajska c. 48,1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 47 87 400 • Telef^s: (01) 47 87 422 Na podlagi 28. Clena Zakona o urejanju prostora (Uradni lisi RS.ši. 110;l)2,8A)3-popr. in 58/03-ZZK-l ). Minisirsivo za okolje in prostor. Urad za prostorski razvoj» vabi ni\ 2. I'KOS'IOKSKO KONI'lilKENCO za dr/avnl lokacijski nacrt prenosni plinovod {R25D) Sen t ru pvn- Š i istâ nj. ki bo 6. januarja 2sior. Urada za prostorski razvoj, Dunajska 21. Ljubljana, v podhodu. Na prc^siorski konferenci bodo predstavljeno strokovne podlage za prcm*»ni plinovcxl (R25D)od odcepil na magistralnem pli-nov(xlu M2 pri Šenlrupcrtu do tcimoclcktrarne Šoiianj v Šoéla-nju. Na prostorsko k<'fnferencD so vabljeni zastopniki nosilcev urejanja prc^slora, lokalne sk'upnostI, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnasii. Gradivo je na vpogled na Ministrstvu za okolje in pa^stor. Uradu za pri>storski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13. in Í5.3I) uro, na sedežih OWin Braslovče, ímarlno ob Paki in Šoštanj v času uradnih ur ter na splclni sirani Urada za prostorski razvoj. htip:/Avww.gov.si/upp/aklualno.pIip, v rubi iki Obvestila 741 javnost. v SLOVO MAKSIMILJANU MUCIKU 11.3.1944 ■ 22. 12. 2004 Oslal nam bošvlepemspominu. Prijatelj z drvimo UMRL je MILAN KOTNIK - MIHA S Sirilarjeve 3 v Velenju 2.8.1954 - 20.12. 2004 Naj počiva v niiru! Sestra Sonja in brat Vlado z dndinama Nai osebnost: Jože ali Romana? Se zadnjič izbirate naj osebnost leta 2004 -Glasujte s kuponi Našega časa, po telefonu in SMS-sporočilih na Radiu Velenje Pred vami je zadnji, osmi kupon za glasovčinje za naj oseb-nosl kla 2{X)4. 'llidi lelos izbiramo med vami lislega, ki se vam zdi. da si la naslov zasluži, ker je s svojim prizxidcvnim delom in življenjem opazen širšemu krogu ljudi.obenem pa jc ludi lokalno povezan s prostorom občin Velenje, Šo.šianj in Smarlno ob Paki. Bralci Našega časa lahko šc zadnjič glasujete na kuponih, poslušalci Radia Velenje pa še danes in jutri ob I5..S5 na telefonsko številko 03 897 50 03 in 03 897 50 04 ter med 9. in 10, uro na SMS 031 26 2fi 26, V finalu se za najoseb-nosl 2004 potegujeta le še Jože Napotnik in Romana Praprot-nik. Med vsemi, ki gla.sujele s kuponi iz Našega časa, nekatere srečneže (edensko nagrajujemo. Pokrovitelj tega ledna je Garant, d, d,. Polzela, kjer poteka ilo konca leta velika novoletna akcijska prodaja pohištva po promix'ijskih cenah, tudi do 40 odstotkov ceneje. Med vas, ki boste glasovali na kuponu številka 8, bomo razdelili tri klubske mizice. Vsi kuponi pa bodo sodelovali tudi v za- Veliki Finale Naj osebnosti 2004 Jože Napotnik, slikar Romana Praprotnik, društvo diabetikov ključnem žrebanju, na katerem vsako leto podelimo lepo glavno nagrado, torat bo to štedilnik (iorenja in še deset drugih nagrad, Preil vami. bralci Našega časa, je torej že osmi kupon. Upoštevali bomo vse tisi e glasove na ku-piinu številka X, ki bodo v naše uredništvo prispeli do jutri (petek, .31. decembra) do 11.ure. V naše uredništvo prihaja vse več vaše pœte, vse več jeSMS-sporočil na Radio Velenje, vse večje tudi telefonskih klicev. Še vedno nam pošiljate tudi predloge za nekatere občane, ki pa žal niso več ali pa sploh niso bili kandidati na letošnji lestvici naj osebnosti. Pravila so takšna, da najprej na osnovi vaših predlogov lestvico oblikujemo, potem pa je več ne spreminjamo. Le krčimo število tistih, ki ostajajo na naši lestvici, 'Ibkrat se z nje poslavlja Danica Pirečnik, Povejmo še lo, da tlobiva največ kuponov Našega časa slikar Jože Napotnik. med tistimi, ki pi).5iljajo SMS in kličejo na Radio Velenje, pa je najbolj priljubljena Romana Praprotnik. Objavljamo tudi število doslej prejetih glasov in fotografiji kandidatov, ki se uvrščata v končnico letošnjega izbora. Ujemite nagrade. Naslednji teden jih podarja: Garant, d. d., Polzela Nagrajenci tega tedna: Med tistimi, ki ste glasovali na kuponu številka 7, smo izžrebali tri nagrade, nedeljska kosila v gostišču pri Vidi iz Zavo-denj. Prejmejo jih: Majda Strahovnik, Pokopališka 2, Velenje; Srečko Podksnik. (}raškoporska20, Velenje in Diana Ja-nežič. Podkraj 33 B. Velenje. álG^R/IISir VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA do 31.1.2005 program iXaj ()sel)iiosl Idii 2004 Closujem za: Obrazložitev: Mo) naslov: Generalni pokrovitelj Izbora je Gorenje. Izmed vseh sodelujočih, ki boste poslali kupone, bomo na razglasitvi naj osebnosti na velikem silvestrovanju na Titovem trgu izžrebali srečnega nagi'ajenca, ki mu bo Gorenje poklonilo štedilnik. Ujemite nagrade! gorenje moj. tvoj. dom. Glasujte xa naj osebnost 2004 na Radiu Velenje Vsak dan med 15.55 in 16. uro po telefonu 03 897 50 03 ali med 9. in 10. uro na SMS 031 26 26 26 - vsak dan bomo upoštevali le po en vaš klic. Novoletna razmišljanja Ana l)n'\, članica slovenske alpske s mucu rs k« repre^entunce: "Uspešno, zelo uspešno je bilo leto. ki se mu iztekajo dnevi. V njena sem uresničila vse najpomembnejše zastavljene cilje in to kljub treniranju smučanja. Uspešno sem končala četrti letnik cdjskc gimnazije in opravila maturo. Res sem za to izpustila nekaj Ireningov, kar pa ni vplivalo na šptirtne dosežke. Osvojila sem ludi prve točke v svetovnem pokalu. Zbirko priznanj sem dopolnila s kar tremi naslovi državne prvakinje v članski in štirimi naslovi v mladinski konkurenci. Bi si lahkt) želela .šc kaj već? Za zdaj od načrtovanih ciljcv nisem opravila le vozniškega izpita, a z^olj zaradi pomanjkanja časa. Kaj pričakujem od leta2()0.5? Nič posebnega. Visokih ciljev si ne zastavljam, sem dokaj na realnih lleh, brez njih pa seveda tudi nisem. Upam, da mi bo zdravje naklonjeno. Solo sem za eno leto pustila ob .strani. Moram si odpcičiti od minulih šolskih naporov. Vjescni prihodnje leto pa nameravam poslati študentka,« ■ tp Kajetan Čop, direktor Zavoda zu kulturo Šoštan,j: »Zame je kultura ko( drevo, korenine st) naši medsebojni odnosi, način, kako se obnašamo do sebe in drugih. So pc3d zemljo. Navidez nevidni, a v.seeno bistveni za rasi drevesa. Deblo in veje so tradicija, nekaj kar ra-ste leta in leta, kar je jedro in daje idendtelo vidnemu delu drevesa ... lako sem zapisal v almanah. Letos je bilo zelo plodno in uspešno leto, saj sem kol direktor Zavoda za kulturo spoznal in sodeloval z izrednimi ljudmi iz širše in bližnje okolice. Vesel in pono.scnscm, da sem lahko prisolen pri kulturnem razcvetu Šoštanja in Šaleške doline. P. S.: Moramo se zavedali, da ludi kaktusi prečudovito cvetijo.« ■ mkp Vablieni na veliko,^ze 18.00: propramzaotrokezobiskomi 22.0qlglaslia<*^ '•2230:Goteržurband 23.20:iViliResnil(^ 23!50iîrâzglasitev,nai osebnosti leta CBffiteDQp Organizatorji: Radio Velenje, Naščas in Mestna občina Velenje Silvestrovanje so omogočili: Mestna občina Velenje, Gorenje, Premogovnik, Era in PUP