227.5t. - 5. (eto. Poštnina pavšalirana. Naročnina za kraljevino M SHS Mesečno 15 D Letno 180 D. Inozemstvo: •Mesečno 20 D. Letno 240 D 9ksl: enostolpna mm vrsta 50 para, večkrat popus Posamezne Številke 1 D. V LiubUani, v torek, 3. oktobri 1922 Uredništvo: Wolfova ulica 1/L Telefon 308 Uprava: S. 'JJf Telefon M e vračafa >riložiti znan govor. Pred ostavk© beograjske vlade. Radikalni in demokratski klub v popolnem neredu, po« ^mbna obolelost pašiCa. GOVORI O RAZPUSTU narodne skupščine. • Beograd, 2. oktobra. (Izv.) Politih razmere v državi, posebno pa v rapalskem in demokratskem klubu, nu-sliko popolnega nereda. Vlada se _ahaja danes v zelo težavnem položa-*• tako da se najbrže ne bo upala Predstaviti narodni skupščini. Ako do-3jamo k temu še dejstvo, da je mini-strski predsednik Pašič zopet obolel, se z vso gotovostjo reči, da je vladik kriza neizogibna. Povsod se naglasa. da se morajo do 10. t. m. razčistiti razmere v radikalskem in demokratskem klubu. Takoj potem bo vlada odstopila, ako tega ne stori že prej. Današnja vlada na noben način ne bo mo-Wa več ostati na svojem mestu. Ostavki vlade je le še vprašanje časa. Stva-^ se razvijajo tako, kakor se je moglo Videti že prej. Današnji kaos v notranjosti države sili naravnost v vlado, da odstopi, ker le tako se bo mogel razčistiti notranje-poiitični položaj, Z duge strani zahtevajo tudi zunanjepolitični interesi, da se naš kabinet konsolidira in da uživa vlada zaupanje. V zvezi s temi dogodki je tudi vprašanje razpusta narodne skupščine, za kar se posebno zavzemajo radikalci. Dosedanji parlament, ki se v kratkem sestane, naj bi rešil važnejše tekoče zadeve, zlasti uradniški zakon in nekaj drugih neodložljivih zadeV. Beograd, 2. oktobra. (Izv.) »Vreme« piše: Predsednik Narodne skupščine dr. Ribar je zaradi udeležbe na kongresu javnih delavcev v Zagrebu prišel v zelo kočljiv položaj. Zaradi tega je podal svojo ostavko :n čaka sedaj na odločitev demokratskega kluba. Dr. Ribar se ne nahaja v Beogradu, dasi bi bila njegova navzočnost v prestolnici potrebna zaradi sklicanja Narodne skupščino. Pališev notranie $»!iti?ni referat kralju. Beograd, 2. okt. (Izv.) »Pravda« Poreča: Včeraj od 5. do 6.1 ure popoldne je kralj Aleksander sprejel ministrskega predsednika Pašiča v avdi-^ci. Predsednik vlade je poročal kralju o notranje-političnih razmerah, zlasti pa o poročilih o položaju, ki jih vlada dobiva vsak dan iz narodne skupščine. Kakor se doznava, se kralj Aleksander zelo zanima za razmere, ki Vladajo v posameznih parlamentarnih skupinah, zlasti pri vladnih strankah. Ministrski predsednik Pašič je v svo- jem poročilu kralju naglašal zlasti potrebo, da se morajo parlamentarne razmere razčistiti v pogledu ojačenja in zavarovanja vladne koalicije. Doznava se, da je ministrski predsednik tudi sam stavil kralju gotove predloge glede razčiščenja razmer v radikalnem in demokratskem klubu. Razen tega je predsednik vlade obvestil kralja, da bo te dni po predhodni konferenci z ostalimi ministri najbrže predložil kralju ostavko celokupne vlade. Vladni fc*os v izr°čen mestnemu so-v soboto dopoldne je preizko- ** Drno Vuiič ki je znan iz znane- ^Varis proti atentatorju Stejiču in taCo v Pripravil materijal za obtož- PODni,, č 3*e zaslišal dr. Markoviča s ^rko *ormalne strani. Proti dr. &tn0 s V]?'J ne bo vodilo preiskave me-ftjegov ker zastopa stališče, da je , vda že dokazana. Mestno 8 «0 na godlagi prejšnjih ugoto- lepo sodile. vitev njegovih inkriminiranfli dejanj le odločalo o preventivnem zaporu dr. Markoviča. To se doslej še ni zgodilo, ker sodišče v soboto popoldne ni uradovalo. Proti dr. Markoviču ne bo naperjena nobena nova formalna obtožba. Policijska oblastva so namreč naznanila, da imajo nekaj dokazov za njegova inkriminirana dejanja, ki jih je dr. Markovič zagrešil za časa svojega bivanja v inozemstvu. Sodišče bo postopalo proti njemu na podlagi zakona o zžščiti države. OSTAVKA PREDSEDNIKA PAŠIC*. Beograd, 2. okt. (Izv.) »Vreme« piše, da namerava ministrski predsednik Nikola Pašič obvestiti svoje tovarše na današnji seji ministrskega sveta, da predloži kralju Aleksandru ostavko, kabineta. Ta svoj korak utemeljuje Pašič s svojo boleznijo, katero mora po na-svetovanju zdravnikov zdraviti v inozemstvu. * SPREJEMI PRI PREDSEDNIKU ČAŠICO Beograd, 2. okt. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič se je nekoliko prehladil. Danes se počvfi nekoliko bolje. Dopoldne je sprejsl vojnega ministra generala Vasiča, ki j^ prišel k njemu, da se z njim posvetuje o vprašanju stanovanj za častnike. Kasneje je predsednik vlade Pašič sprejel predsednika roške konstituante Zanello, nato pa generala MHojeviča in našega poslanika v Sofiji Račiča, ki je dan-r dospel semkaj. Istočasno je sprejel minister za zunanje stvari dr. Ninčič ameriškega poslanika na beograjskem dvoru. Seja ministrskega sveta, ki bi se imela vršiti dopoldne pri ministrskem predsedniku Pa-šiču se je odgodila za popoldne. POSLANCI NAR3DNE SKUPŠČINE NUJNO POZVATI V BEOGRAD. Beograd, 2. okt. Ozv.) Predsc^nl-štvo narodne sk’iyščine je nujno pozvalo vse poslarce, naj se najkasneje do nedelje povrnejo v Beograd, ker bo narodna skupščina najbrže sklicana že preje zaradi važnih notranje- in zunanjepolitičnih dogodkov. VELIK NAKUP AMERIŠKE KORUZE PO MINISTRU ŽERJAVU Beograd, 2. okt (Izv.) Včeraj sta se sestala minister za socialno politike dr. Žerjav in minister za poljedelstvo Pucelj in sta konferirala o prehrani pasivnih krajev. Minisfor dr. Žerjav je nakupil v Trstu veleče množine ameriSke koruze in zahteva sedaj od prometnega ministrstva 4.500 vngonov za prevoz te koruze. Minister Pucelj pa zahteva 3000 vagonov za prevoz živine. VLADA ZA REŠITEV DALMATINSKEGA AGRARNEGA VPRAŠANJA. Beograd, 2. okt. (Izv.) Ministra za agrarno reformo Krsta Miletič in za poljedelstvo Ivan Pucelj sta se včeraj dopoldne sestala v ministrskem pred-sedništvu. Konferenci je prisostvoval tudi načelnik kabineta Popovič. Oba ministra sta si izmenjala svoje nazore 0 vprašanju agrarne reforme v Dalmaciji in o razmerah, ki so nastale v tej pokrajini vsled znane naredbe z dne 4. sept. Na današnji seji ministrskega sveta se bo kabinet bavil tudi s tem važnim vprašanjem, ker je prišla tudi vlada do prepričanja, da se morajo eventualni spopadi in drugi neljubi dogodki v Dalmaciji preprečiti za vsako ceno in da je v tem pogledu treba storiti čimprej potrebne korake, ako se hoče vlada izogniti posledicam, ki bi nastale iz sedanjega stanja razmer. PROTESTNI SHOD BEOGRAJSKIH INVALIDOV. Beograd, 2. okt. (Izv.) Dne 28. okt. se vrši v Beogradu velik protestni shod, katerega se udeleže invalidi iz vse države. Na tem shodu bodo protestirali proti temu, da vlada še vedno ni izplačala invalidom podpore, ki so že zdavnaj zapadle. Bo mm pomola. Curih. 2. oktobra. Berlin 0.31, New-york 526, London 23.52, Milan 22-90, Praga 16.60, Budimpešta 0.22, Zagreb 1.825, Bukarešta 3-20, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.00875. Praga, 2. oktobra. Dunaj 0.04125, Berlin 1.75, Rim 136-625, avstrijske krone 0.04375, italijanske lire 135.625, Budimpešta 1.225, Pariz 244.50, London 139.75, Newyork 31.95, Curih 603.50. Dunaj, 2. oktobra. Devize: Berlin 42.35—42.65, Curih 13.835—13.865, Budimpešta 29.95—30.05, London 325.100 325.700, Milan 3146—3154, Praga 2277 —2283, Newyork 74.225—74.375, Pariz 5624—5636, Sofija 439-50—440.50, Zagreb 249.25—249.75, Beograd 997—999. Valute: ameriški dolarji 73-800—74.100, marke 42.25—43.25, angl funti 324.600 —325.600, francoski franki 5565—5595, italijanske lire 3112.50, 3127-50, dinarji 986—990, švicarski franki 13.740— 13.800, čhsl. krone 2265—2275, madžarske krone 29.70—29-90, romunski leji 456—458, bolgarski levi 408—412. Beograd, 2. oktobra- Devize: New-york 64 50, London 382, Ženeva 0—1200 Pariz 488, Praga 199, Solun 165, Milan 274, Sofija 0—38, Berlin 3.85-3.69, Dunaj 0.089, Bukarešta 41.25. inteligenca in politika. Zelo zanimivo dejstvo vašega predvojnega življenja je bilo to, da nismo Imeli takozvanega inteligenčnega vprašanja. Sploh nismo tedaj poznali vprar sanj, ttiočih se oseb. Naše javno življenje so prešinjali v prvi vrsti načelni in stvarni problemi človeškega sožitja, duševnega ustvarjanja in narodnostnega dela. Kamor smo se nagnili, smo zagledali nalogo, tu manjšinskoobrambnof tam književno, kulturno ali socialno. Ravno ta izključni ozir na prava, stvarna stremljenja je dajal tedanjim nositeljem javnega dela obeležje resnosti Iti stvarne vsposobljenosti. Svetovna vojna je te prilike temeljito izpremenila. V narodnih plasteh, na deželi in v mestu je razpaU'a neznane strasti in mrzlično nebrzdano hlepenje po novih ciljih. Velika nesreča je bila, da to močno hlepenje ni imelo jasnih ciljev. Prt takem razpoloženja je tudi razumljivo, zakaj so se mogli pojaviti voditelji posebne vrste. Ne voditelji s širokim obzorjem, strokovnim znanjem in politično preizkušnjo onih izpred vojne, marveč voditelji neugnane vihra« vosti, spolske morale ,sladke zgovornosti in neprikrite poslovnosti, 1 enirh pa so se ti voditelji vseeno odlikovali: z vsiljivo voljo po javnem vodstva. Kakršni voditelji, takšra masa! Demagogija se je burno razcvetela. Vedno predpostavi a dva, tistega, m katerem se uganja in onega, ki jo zavestno Ut» rablja. Oboje je bilo po vojni podano. Mase in voditelji so bili zreli za pojav demagogizma. Doba po vojni nudi družboslovju brezštevilne pojave naravnost kliničnih skrajnosti demagoškega javnega življenja. Nočemo se spuščati v načelno stran komunizma in radičevstva. Recimo^ da sta teoretično oba prava. Toda način, kako sta se pri nas razširila, kako s» je uveljavila komunistična in radičevska stranka, je bil brezobzirno demagoško zavajalen. V isto vrsto spada tudi pojav, ko se je skušalo maskirati reakcio* nami in gospodarsko popolnoma nesposobni režim in ustavno politiko s fraze* logljo o narodnem in državnem edinstvu. Tudi tukaj demokratska stranka, č» milo sodijo o njej, ni brez velikih, smrtnih grehov. Sprimo strahotne oblaeti, ki si jo je pridobila demagoška politika v naših narodnih masah, se je šele pojavil problem inteligence, torej osebno vprašanj« razmerja inteligence do naroda, do politike. Frei smo rekli, da nam manjkajo kulturne naloge, socialni cilji, prosvetni smotri. Poštene inteligence je bilo do*' volj. Dorcs nam primanjkuje inteligence same. Problem je torej s te strani vzett pomanjkarjo poštenih, kulturno naobraženih, značajnih javnih delavcev. Razumljivo je tudi, da je tista peščica inteligence, ki je preživela svetovno, vojno, z bolestjo v srcu gledala razmah demagoške politike, ako na ta način kratko izrazimo vso gnilobo povojnega javnega življenja, in se ji izognila tet ostala v mirnem zavičaju svojih znanstvenih raziskovanj, To je nastanek in razlog sedanje inteligenčne krize ali današnjega nepo-voljnega razmerja med iv*cligenco in javnim življenjem. Z drugimi besedami med inteligenco in politiko. Nastaja novo vprašanje: kako izlečiti to bolesU Vsekakor bi se zmotili oni, ki bi hoteli, da se ostanki zdrave inteligence vržejo. v strankarske bojne vrste in da tamkaj nadomestijo današnje voditelje. Slaba strankarsko ozračje okuži namreč prejalislej tudi zdrave ljudi. Enostavno je reči, naj se izpremeni duševno stanje naroda, naj se narodne mase iztreznijo in naj se voditelji nadomeste z resnično inteligenco, ki bo dražila smotreno, znanstveno utemeljeno javno delo z vestjo in poštenostjo. V tej smeri bo gotovo šel lečilri proces našega političnega življenja. Ttfda praktična, takorekeč prva stopinja navedenega ozdravljenja leži drugod. Inteligenca bo morala najti drug dostop do politike, do vodstva državnš in duševne usode svojega naroda. K politiki bo morala stopiti ne od zgoral, marveč od spodaj. In sicer mislimo tu na široke prosvetne akcije, na socialnem polju se bo morala udejstvovati s praktičnimi socialnimi tečaji, vse kulturni, probleme bo morala postavljati podrobno, takorekoč manjšinsko. Vprašani9. razmerja inteligence do politike je danes vprašanje podrobnega, manjšinsko-kulturnega dela. iz naroda za narod, ali recimo boljše iz kulture za kulturo, naj je danes novo geslo. Inteligenca mora začeti znova delati, javno delati. Toda ne s politikot marveč predvsem v narodu, na narodni kulturi, s prosveto, s socialnim podrob° nim delom, z manjšinskim načinom kulturnega udejstvovanja. Melika železniška nesreča v Srbiji. TRČENJE VOJAŠKEGA VLAKA. 60 ŽRTEV. ZLOČINSKA MALOMARNOST KRETNIKA. MINISTER STANlC VODI PREISKAVO. rešlne akeje. Ko so ruševine razbitih vagonov nekoliko odstranili, se je ugotovilo, da je 10 oseb mrtvih, 20 težkjp in približno 30 lahko ranjenih. Od teh 20 težko ranjenih oseb sta na transportu umrla še dva vojaka. Doslej se še ni moglo ugotoviti, kaj je bilo vzrok tej strašni nesreči. Domneva se pa, da je kretnik pozabil uravnati kretnico pred prihodom vlaka na kolodvor. Danes se je odpeljal na kraj nesreče s posebnim vlakom prometni minister Stanič s pomočnikom ravnateljstva beograjske sekcije. Minister za promet Stanič je izrazil željo, da bi osebno prisostvoval pri preiskavi o vzrokih katastrofe, ker gre že za tretjo železniško nesrečo v kratkem času. Beograd, 2. oktobra. (Izv.) Včeraj okrog 6. popoldne se je pripetila na postaji Pečenjevci velika železniška nesreča, ki je zahtevala okrog 60 žrtev. Tudi materjalna škoda je zelo velika. Pred poslopjem skladišča je stala skupina vagonov polnih tovora. S kolodvora je na skladiščni tir privozil z vso silo vojaški vlak štev. 141, ki je zavozil orožniški odred iz Skoplja v Niš. Sunek je bil tako močan, da so bili stroj in štirje osebni vozovi popolnoma razbiti. Potnikov se je polastila silna panika, tako da so bili vojaki prvi hip popolnoma zbegani in si niso znali pomagati in se rešiti. Z vseh strani so se slišali bolestni klici in ječanje izpod ruševin. Iz vasi je priteklo prebivalstvo na pomoč, ki se je pridno udeleževalo ZBLIŽAN JE MED POLJSKO IN RUSIJO. Varšava, 2. okt. (Izv.) Ruski komisar za zunanje stvari Čičerin je dospel pred kratkim semkaj in Je konferiral z zunanj. ministrom Narutowiczem in mi-razgovoru s predsednikom Nowakom. V razgovoru s predsedniokm vlade je Čičerin razpravljal o poglobitvi gospodarskih odnošajev med Rusijo in Poljsko. Pri tej priliki je Nowak opozoril Čiče-rina na dejstvo, da se poljsko-ruska mirovna pogodba ne izvaja pravilno, posebno kar se tiče vračila lastnine poljskih državljanov v Rusiji. Vzpostavitev rednih odnošajev med obema drža- vama je po njegovem mnenju odvisno od pravilne rešitve tega vprašanja. Čičerin je sporočil, da je vprašanje vrnitve poljske lastnine zelo komplicirano, da pa upa, da se bodo vse težkoče pre* magale. Oba državnika se strinjata v tem, da zahteva sedanji položaj, da si* ohrani in ojači mir v Evropi, posebno pa med Rusijo in Poljsko. TURKI ZASEDAJO GRŠKE OTOKE Pariz, 2. oktobra. (Izv.) »Daiiy: Mail« poroča uradno iz Smirne, da so turške čete zasedle otoke Kios, Samos in Mitilene. .star* j— ■■ m«.. .JUGOSLAVIJA* 3. oktobra 1922. gfcv. 227.^ Narodni poslanec A. Brandner: Kakšna ne sme biti naša narodna politika 1 Odločno moramo obsoditi ono politiko, ki strankarskih koristi noče podrejati splošnim narodnim interesom. Ko 80 lansko jesen demokrati, podprti od samostojnih kmetov zahtevali in izvedli spremembo volilnega reda za Slovenijo, so imeli v vidu samo Ljubljano, katero so hoteli za vsako ceno dobiti zopet nazaj, ker je to zahteval prestiž demokratske stranke. Pri tem po so pustili popolnoma v nemar ostala naša avtonomna mesta na Štajerskem. Kako velika je bila ta pogreška, bodo pokazale prihodnje občinske volitve v Ptuju in Mariboru. Nemci, ki so v nedeljo ustanovili svoje politično in gospodarsko društvo za Slovenijo, se že pridno piipravljajo za naskok. V kako težaven položaj pridemo Slovenci z ozirom na novi volilni red, je razvidno iz sledečih številk: Pri zadnjih občinskih volitvah v Ptuju je bilo oddanih skupno 580 glasov, medtem ko je novi volilni Imenik izkazoval do nedelje, 1. oktobra 1100 volilcev. Pri tem pa nove reklamacije od strani Nemcev še vedno prihajajo. Ker je s sigurnostjo računati, da bo tudi del dosedanjih socijalno-demokratskih nemčurskih glasov odpadel na nemško listo, je gotovo, da bodo Izšli Nemci in nemčurji iz volilne borbe kot najmočnejša stranka, kateri bo po zaslugi novega volilnega reda pripadalo kar 18 mandatov, dočim jih bo za Slovence skupno s socijalnimi demokrati ostalo komaj 6. Kako brezpomembna bi bila tako opozicija, četudi bi socijalno-de-mokratski občinski svetovalci ne šli z Nemci, si lahko mislimo. Res je, da bi se dalo taki neprijetni situaciji odpo-ffioči bodisi z razpustom občinskega sveta, bodisi z odvzetjem občinske avtonomije. Toda v obeh slučajih bi to ne napravilo dobrega vtisa, ker bi Nem- ci znali tako postopanje naše vlade spretno izrabljati in predstavljati na-pram zunanjemu svetu kot zatiranje nemških narodnih manjšin. Sicer pa bi glavni uspeh Nemcev ne glede na poznejšo usodo občinskega sveta obstojal v tem, da bi mogli vsemu svetu s številkami dokazovati moč Nemštva v naših obmejnih mestih. Toliko pretkani in tudi zlobni so pač Nemci, da bi v svojih poročilih ne samo ne peli hvale volilnemu redu, ki jim je omogočil tako številno zastopstvo, ampak bi kazali samo številke in sicer ne volilcev marveč številke občinskih svetovalcev, to je 18 proti 6, kar ni malenkost. Poleg tega pa bi Nemci podkrepljevali svoje trditve o izključno nemškem značaju Ptuja, oziroma Maribora tudi s tem, da bi na-glašali, da so zmagali kljub velikemu terorju od strani jugoslov. oblasti in kljub nepravičnemu volilnemu redu. — Število občinskih odbornikov bi bilo za nje najdragocenejši dokument v podkrepitev njihovih zahtev pred Interna-cijonalnim forumom v slučaju kake mejne korekture, za čemer gre neprestano nemško delovanje. Naše dokazovanje o njim prijaznem volilnem redu bi nihče ne vzel resno, tudi nemčurjev bi nihče ne hotel poznati, ker take vrste ljudi ni nikjer na svetu. Nedvomno pomeni naš novi občinski volilni red jako nespametno in nepremišljeno politično potezo, ker daje Nemcem več mandatov ko jim jih gre po faktičnem stanju njihovih volilcev. Novi volilni red daje torej Nemcem prav po nepotrebnem jako važno orožje v roke. Tisti, ki so zanj odgovorni, so ponovno dokazali, da jim je prvo stranka, šele potem narod in država. Taka ne sme biti naša narodna politika, ker je nečastna in škodljiva. Mariborski ohžinsks svet. Nerazumljivo je, da v času največje bede in socialnih krivic mariborski občinski svet ne deluje, župan Grčar misli, da mora brezpogojno posnemati ministrskega predsednika Pašiča. Toda človek bi nič ne rekel, ko bi se mož zganil vsaj takrat, ko se je povrnil iz dopusta. Ko Je bila v Ljubljani poteptana ljudska volja in postavljen komisar, se je nad tem nedemokratskim činom zgražala tudi Grčarjeva stranka. Toda kdor je proti komisarjem, ta mora svoje stališče podpreti z delom, kakor je bil to slučaj pri ljubljanskih občinskih svetnikih, ki jim nihče ne more odrekati delavnosti. V koliko pa smo sedaj v Mariboru na boljšem od Ljubljane, ako naš občinski svet ne deluje? Poleg draginje, proti kateri bi se morale boriti tudi občine, je pri nas eno Izmed najvažnejših stanovanjsko vprašanje. Občina ne sme dremati, ampak mora nastopati inicijativno, da trpeče naše ljudstvo vidi, da se za to postavljeni faktorji res brigajo za njegovo usodo. Vsaj dobro voljo mora pokazati. Oode se velike krivice posebno pri stanovanjskem uradu. Danes smo zopet dognali kričeč slučaj, ki mora odpreti oči zadnjemu zaslepljencu. Da socialni demokrati, računajoč s tem, da bo s pomočjo Nemcev tudi bodoči mariborski župan njihov, delajo protislovensko politiko, o tem ni nobenega dvoma. Da pa bodo v svojem postopanju delali očitne krivice, toliko neprevidnosti pa jim le nismo pripisovali. Ne farno, da so se uprli pravičnemu redlo-gu narodno-socialističnih občin, sveto-' valcev, da morajo biti obč. nameščenci zmožni slovenskega jezika, ampak da- jejo tudi v stanovanjskih vprašanjih prednost Nemcem in to celo tujim državljanom. Višji žel. nadrevtdent /v. Malgaj ni dobil stanovanja, dasi se je zanj prvi in pravilno priglasil, pač pa je bilo stanovanje nakazano nemško-avstrijskemn državljanu Vormacherju pl. Lllienfeld z motivacijo, da mu je uradnik dotično stanovanje obljubil že pred dveml leti. Torej tujemu državljanu se je dala prednost pred jugosl. drž. uradnikom in to celo nepravilnim potom. Takih krivic je vse polno in o njih bi bilo treba lzpregovoriti javno v obč. svetu, da bi bili krivci razkrinkani pred javnostjo. Skrajni čas Je bil, da so narodni socialisti Izvajali posledice in zavzeli Iru-go stališče. Sedaj se mora takoj 'klicati seja obč. sveta in iti na delo, ki ga Je vse polno. Upam, da to željo delijo tudi demokrati in da ni povoda domnevati, da oni uspavajo g. župana — menda zato, da bi se s tem prikrila razlika med mariborskim in ljubljanskim občinskim svetom. Ce bi se v Mariboru delalo, bi namreč komisar na ljubljanskem rotovžu preveč v oči bodel, kar bi demokratom tik pred volitvami ne moglo biti prijetno, B. ASI ste že član Jugoslovanske Matke? Pouk neobveznih predmetov na sredniih šolah. Pri izrednem občnem zboru Fodod-bora profesorskega društva v Mariboru dne 28. sept. 1922 je bila soglasno sklenjena sledeča resolucija: »Takozvani neobvezni predmeti (stenografija, moderni jeziki, petje, risanje, opisna geometrija, prirodoznanstvene vaje i. dr.) tvorijo na srednjih šolih prvovrstno izpopolnilo naučne šolske izobrazbe; za vstop v življenje so neprecenljive važnosti, v razrednem pouku donašajo korist ogromnemu številu udeležnikov, so najboljše in najbolj učinkovito sredstvo, da zaposlijo na koristen način dijaštvo v prostih urah ter ga odvračajo postopanju in tratenju časa; stanejo pa s svojima povprečno dvema tedenskima urama za tečaj, ki se učitelju plačujeta kot url z 10 do 20 Din, le neznatne svote. V teh tečajih se naučijo dijaki brezplačno in brez izgube časa pri poklicanih učiteljih v redni šolski upravi do dovršenosti dandanes i v šoli v življenju in službi prepotrebne stenografije, se izvežbajo v risanju na zavodih, 'tjer ta predmet ni obvezan, se izurijo v petju in glasbeni teoriji, si brez težkoč pridobijo temeljno, često popolno vnanje modernih jezikov, francoščine, italijanščine, ruščine, češčine itd., in "e s prirodoznanstvenimi vajami spoznajo s prirodo i. dr. Ta pouk je pri nas uveden in organi-zovan v redoviti obliki že več ko pol stoletja in Izdatki zanj spadajo .ned redno neukinljive. Teden dni po začetku tekočega šolskega leta pa je s svojim odlokom z dne 3. sept. 19?, št. 12.341, višji šolski svet v Ljubljani, kakor pravi »spričo znatno skrčenih postavk za učiteljske nagrade v budžetu za leto 1922/23« z eno potezo zaukazal ukinitev pouka teh predmetov, češ da ga vsaj začasno ne more nagrajati; storil je to brez ozira na važnost teh predmetov in brez pomisleka na neznatnost budžetnega učinka te ukinitve. Ta ukrep izvira iz njegove lastne odločitve in je on zanj odgovoren. Zbrano srednješolsko učiteljstvo pa, kojega sveta dolžnost je, da ščiti narod in mladino pred kulturnim in intelektualnim nazadovanjem, protestira proti takemu sredstvu, s katerim hoče viSji šolski svet ugoditi skrčenju postavk v budžetu. Z vsemi sredstvi se mora zahtevati in doseči, da se postavke za take redne, neobhodne izdatke ne črtajo in da se iznova vstavijo, ako so bile edino po številčni presoji izostale. Spričo tega svojega stališča zbrano srednješolsko učiteljstvo vpraša: 1. ali se višji šolski svet kot duševni, nravni, pravni in upravni voditelj učiteljstva ž njim sklada v naziranju, da je kratenje takih udomačenih kultu rnovzgoi'‘'i dobrin v ravni oj-.okI z vzgojnimi dolžnostmi državljana in dc-mol juba; 2. a1:o da, ali je pripravljen, da se navedeni odlok takoj prekliče in neobvezni predmeti v obsegu lanskega leta nemudoma zopet uvedejo? 3. ako ne, ali se zaveda, da nosi rn in v zvezi z njim višja instanca, ki morda ni bi’a pravočasno in dovolj poučena, vso odgovornost za zadevni, prosvetno kvarni črn in za vse njegove škodljive posledice?« Politična vesti Grš' o turška vo na. Z okupacijo Smirne po turški vojski in z Izgonom Grkov Iz Male Arije grško-turške vojne še ne utegne biti' konec. To zavisi od tega, ali bo Turčija sprejela memorandum, ki so ga ji poslale zapadne velesile 23. septembra. V tem slučaju bi znala dobiti obečane teritorije, v prvi vrsti Traki jo in Carigrad. Iz Grčije pa prihajajo vesti o mrzličnih pripravah za sestavo nove armade, ki naj zasede in utrdi grške postojanke v Trakiji. Ako se bo Turčija obotavljala in ako bo zavlačevala mirovna pogajanja, se lahko zgodi, da Grčija postavi v Trakifo močno armado. V tem slučaju bodo postale ob'jube zapadnih velesil zelo sporne. Vprašanje bo, ali bo Turčija v Trakiji imela isto srečo kot na anatolski fronti. Na vsak način bi prišlo na ta način do zopetnega izbruha vojnih sovražnosti med Grčijo in Turčijo. Lahko se reče, da zavisi mir na bližnjem vzhodu samo od pospešenih ali zavlačevanih mirovnih pogajanj, torej od dneva sklicanja orijentske konference. Naši na orilentskl konferenci. Lepo Je bilo od Anglije, da Je prva razglasila, da se naj tudi naša država pritegne k orijentski konferenci. Pričakovala Je, da bo Jugoslavija kot največja balkanska sila z veseljem pograbila ponudeno priliko zunanjepolitičnega uveljavljenja. Naši pa so to razumeli, kot poziv na vojaško sodelovanje pri dardanelskih operacijah. Vsled tega je g. Ninčič strahopetno obmolknil ter iznašel formulo, da se ne bomo borili niti za Turke niti proti njim, marveč predvsem za lastne interese, kar pomeni toliko, da Jugoslavija v sedanjem treno'tku nima zunanjemu svetu ničesar reči. Zanimivo Je radi tega vprašanje, kaj bo pravzaprav naša delegacija zagovarjala na orijc:.^!.! kon- ferenci? Da ne bi bil prazen nič ter mučna stafa’a, je nanizal Stojan Protič v svojem »Radikalu« nekaj misli, ki naj jih naša država brani na orijentski konferenci. In sicer so to interesi, ki so zvezani z našim izhodom na Egejsko in Sredozemsko morje. Solun je sicer določen kot naše pomorsko izhodišče, toda naše pravice osobito v trgovinsko-političnem in carinsko-prometnem oziru so zelo omejene in nejasne. Naša država naj z ozirom na zaščito navedenih interesov zahteva internacionali-ziranje Soluna,! ali pa razglasitev tega mesta kot proste luke. Šele na ta način bomo mogli Izkoristiti solunsko pristanišče, kakor zahtevajo gospodarski interesi naših južnih pokrajin. Na orijentski konferenci pa bi mogla Jugoslavija tudi enkrat rahlo načeti vprašanje svobode Jadranskega morja, ki je ne samo v govoru mare Italiano, marveč tudi v realnosti. Otrantska ožina je v krepkih italijanskih krempljih. Italija jo čuva z otokom Saseno in številnim vojnim brodovjem. Interesi svobode Jadranskega morja pa so enaki tbtim, ki se bodo ščitili na orijentski konferenci: namreč svoboden prehod preko morskih ožin. Gospodarstvo Narodna banka In država. Finančno ministrstvo Je povodom zahtevka države novih kreditov od Narodne banke priobčila sledeče pojasnilo. Narodna banka je pooblaščena staviti na razpolago poedinim ministrstvom obrtni kapital v mejah in na podlagi budžetskih kreditov za nabavo sredstev za ljudsko in živalsko hrano, lsto-tako je pooblaščen finančni minister otvoriti prometnemu ministru pri Narodni banki tekoči račun v znesku 200 milijonov dinarjev za nabavo potrebnega materijala. Poleg tega je ministrski svet odločil, da garantira država Narodni banki za one kredite, ki bi Jih ona v smislu pravil otvorila za prehrano pasivnih krajev. O tem se je razpravljalo dne 27. t. m. na seji upravnega odbora Narodne banke in pri tem i# bilo konstatirano, da kontingent bankovcev s katerimi razpolaga Narodna banka ni zadosten da bi ona mogla^a* dovoljiti vse zahteve privatnih pridobitnih slojev in obenem dati potrebne vsote na razpolago vojnemu in pro* metnemu ministrstvu. Nadalje se je u* gotovilo, da stoji ministrski svet in Na* rodna banka na stališču, da ni treba povečati števila bankovcev in da je Narodna banka zlasti sedaj v izvozni sezoni dolžna na prvem mestu poma* gati potrebam narodnega pridobitka. V pogledu organizacije prehrane pasivnih krajev bo omogočila Narodna banka v meji svojih pravil in uporabljajoča izključno obstoječi kontingent bankovcev organizacijam in javnim ustanovam, ki se bodo bavile z aprovizacijo, da dobijo potrebne svote z eskompte® menic najsibo direktno ali pa preko denarnih zavodov. + 25 milijonov In pol zlatih kron. Prejšnji teden so javili časopisi, da ja naša država prejela od avstro - ogrske banke ostanek nam pripadajočega zlatega zaklada v višini 14 in pol milijonov zlatih kron. Pred 8 meseci smo že namreč prejeli prvi obrok 10 milijonov. Nastane vprašanje komu pripada denar in kam je izginil. Znano je, da je naša država izvršila izmeno kronskih novča* nic za to izmeno je pred dvema letoma izdala kot protivrednost 1,3 milijard dinarjev. 25,5 milijonov zlatih kron prestavlja odškodnino za tedaj izdane dinarske novčanice, ki jih je emitirala Narodna banka, za kar je prejela od države pravico do njenih domen. Denar, ki smo ga prejeli sedaj, je v bistvu lastnina države, toda predati se mora Narodni banki, ki je bivše avstro-ogrske novčanice izmenila ter se tako zadolžila za navedeno dinarsko svoto pri javnosti. Na ta način si bo Narodna banka povečala kovinsko podlogo, kar je bistven pogoj zdravega denarstva. 10 prej prejetih milijonov je ministrstvo financ že porabilo za svoje potrebe, ščimer je dvignilo kurs dinarja, kar vsa njena prejšnja devizna politika ni zmogla. Govori se pa tudi, da hoče sedaj Narodna banka vzeti novi obrok samo zalogo ter da ga odklanja kot svojo last. Boji se namreč, da bi utrpela škodo, ako prevzame te milijone po tržni ceni in se dinar pozneje Izboljša. Beograjski »Radikal« povdarja, da je prevzetja te svote po Narodni banki edino pravilno in da se mora zavrniti govorice o zakupu. + Naše pridobitno življenje. Konzul naše kraljevine v Berlinu je napisal v berlinski »Industrie und Handelszeltung« članek o pridobitnem življenju naše države in o naših trgovskih odnosih % Nemčijo. V članku očita nemški industriji, da teži za tem, da usmeri svoj izvoz v zemlje z močno valuto in obrača vrlo malo pažnje Jugoslaviji, Id rada kupuje nemško blago. Nadalje povdarja veliki razvoj industrije v Jugoslaviji, kar povzročajo težkoče, ki se občutijo v zunanji trgovini. Pisec u-smerja pažnjo nemške Industrije In trgovine na veliki pridobitni napredek naše države na razvijanje industrije mest, poljedelstva ln Ji priporoča, d* skuša pridobiti za sebe ta delovni U napredni narod. + Dobava sena ta slame. V inten-danturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu se sklenejo dne 7. okt, t. L ob 10. uri dopoldne direktne pogodbe za dobavo sena in slame za razne garnizije. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske i® obrtniške zbornice v Ljubljani tatere* sentom na vpogled. Zikovd v tuiini. Po izredno lepih debujlh Zikovega kvarteta na Dunaju in v Pragi smo že v naprej pričakovali, da pojde to odlično komorno udruženje — porojeno v Ljubljani, ker smemo s ponosom pov-dariti — na turnejo še kam drugam. In res so se Zikovci, veseli laskavih kritik najstrožjih dunajskih in praških kritikov podali na koncertno turnejo po Nemčiji. Prav povsod, kjer so nastopili, so dosegli znamenite uspehe, ponekod naravnost entuzijastična odobravanja glasbeno naobraženega občinstva. Nekatera poročila je naš list priobčil, nadaljnja pa so onim, ki se za razvoj tega odličnega godalnega kvarteta zanimajo, na razpolago v glasbeni čitalnici v Glasbeni Matici. Vsa pa izzvenevajo v refren, ki pravi, da je Zikov kvartet eden najboljših, najpopolnejših, kar jih je bilo zadnje čase slišati v glasbenih centrih Nemčije. Na podlagi teh kritik je presojevalni odbor v Donaueschingenu sklenil, da povabi Zikovce na sodelovanje k drugim komorno-glasbenim tekmam' v Donaueschingenu. Častni odborniki in razsodniki so bili Hausegger, JVL v. Pauer, R. Srauss, F. Busonl in Fr. Schreker, torej sami slavni, svetovno priznani glasbeniki. Zikov kvartet je moral prevzeti v izvajanje komorne kvartete skladateljev ZSllnerja, Petyreka in But-tinga. Z njimi je tekmoval Amari-Hin-demith kvartet, ki bo moral nastopiti s Kfenekovo »simfonično glasbo za devet solo 'godal (godalni kvintet, flavta, obva, klarinet in fagot.) Štiri dni pred koncertom Je skladbo za izvajane odklonil in se obrnil do Zikovcev s prošnjo, da delo prevzemo v izvajanje. Prošnji so ugodili, akceptirali delo, ki je skladba Izrednih tehničnih težkoč, ki se kar se stavbe tiče, popolnoma svobodno razvija, skladba v celoti skoraj izven normalnega muzikalnega sistema, skrajno moderna, polna občutja in sta zlasti Adagio In prvi stavek nasičena temperamenta in živih ritmov. Na tekmi precizno in z globokim muzikalnim znanjem podana je dosegla najvlšje priznanje kritike. Na drugo priznano mesto je pa postavila kritika Petyrckov seskstet (s klavirjem in klarinetom). Badische Presse (Karlsruhe) Je pisala med drugim: »Den Hauptanteil hatte das ausgezeichnete Zika Ouartett, wel-ches seit selnem ersten Auftrctten ln Karlsruhe in ehrenvoller Errinnerung blieb und sich in Donaueschingen noch-mals als eine hervorragende Ouartett-vemigung auswies.« Zmaga Zikovcev v tej tekmi je bila popolna. Po končani turneji so vrli kvartetaši odpotovali na Češko, kjer so gostje mecena Thum-Taxisa, velikega ljubitelja glasbe, ki Je tudi »Češki kvartet« ob njegovem rojstvu podpiral in mu omogočil zmago-nosno pot v svetovno glasbeno areno. Na gradu Loučen pri Nimburku so Zikovci na odpočitku. Toda ne počivajo: vadijo in študirajo ter se izpopolnjujejo. Prirejajo koncerte po večjih čeških mestih. Dne 12. septembra t. 1. so koncer-trirali v Nimburku, prihodnji koncert bo v Mladi Boleslavi itd. Na koncert v Nimburku so Iz Prage prispeli kritiki Kfička, dr. Pečlrka, dr. L6wenbach in dr. Cibulka, ki so med pavzami prišli Zikovcem čestitat na njihovih vzornih izvajanjih. Aplavza in odobravanja občinstva ni hotelo biti konec. Dne 5. nov. t. l. prispe Zikovci v Ljubljano ln prlrede tu V. komorni večer. Igrali bodo Brahmsa, Borodina ln Škerjanca. Mnogo truda in težkih žrtev je zahtevala ustanovitev tega — danes že lahko rečemo — odličnega in tudi od kritike v tujini priznanega komornega udruženja. V prijateljski slogi med seboj se v igri izpopolnjevale so se Zikovci od dne do dne bližali uresničenju svojih načrtov. Ostrašile Jih pri njihovem stremljenju niso niti prazne dvorane, niti slovenska zavist in še manj osebno izražena nepovoljna mnenja o njihovi igri. Češka, dunajska in nemška kritika je govorila v sramoto vsem, ki so mislili, da je Zikov kvartet tak, da bi delal sramoto višini nivoja slovenske glasbe. S ponosom gledajo danes Zikovci na svoj trud in na uspehe tega truda. Toda vemo, da ne bodo mirovali. Slavni »Češki kvartet« pojde v pokoj in najuglednejši češki glasbeniki so mnenja, da bo Zikov kvartet njegov vreden naslednik. S tem korakom prevzame ogromno nalogo. Še par besedi o kvartetovem naslovu. Ustanovil se je v Ljubljani in nosil ime po obeh bratih Zikih. Trije člani so Čehi in eden Slovenec. Očitalo se je kvartetu že od vsega početka, da ni ■— slovenski. Menda bi vsi glasboljubeči Slovenci radi videli, da se je osnoval iz naših domačih moči komorni kvartet, česar smo zamanj pričakovali. Tembolj smo hvaležni tem štirim Idealnim umetnikom za njihovo brezprimerno vztrajnost — da niso našli mecenov, ne bi bilo mogU vztrajati Pripominjamo* da med temi meceni ni bilo ljubljansk® bankirjev in bogatašev. Kvartet si J® naslov izpremeniL Kjer je koncertrlr*** so agenture dobro vedele, da so triJ® člani Čehi in eden Slovenec ter so krt* tike pisale o njem n. pr. takole: BQhmen« in neuer Auflage. So konnte man die junge Verelnigung nennen, hler zum erstenmale auftritt Itd. In lja čeških glasbenih krogov Je bila» “* se kvartet imenuje »Čehoslovaški kvartet«, da se ohrani tradicija po slavne® češkem kvartetu. Vrhtega je pa tn*“ vzorni primarij kvarteta Rihard ZIK ■ hotel, da se izpremeni kvartetov našlo* v mnenju, da nista samo oba brata £ . ka pripomogla k dosedanjim «spen»®J marveč tudi člana Černy in San^ Naslov »Čehoslovaški kvartet« Zuc® ci obdrže in veseli moramo biti, se našla v taki panogi glasbe v o ski zvezi češki in slovenski narod. Zasledovali smo razvoj Zikove** kvarteta od njegovega rojstva P ^ prvih nastopov do turnej po tuji trdimo, da je Ljubljana lahko ponos nanj. Naj io kmalu obišče* «ev. 227 * JUGOSLAVIJA" 3. oktobra 1922 Stran s. Dnevne vesti. stani ^)0rovanIe Proti desolatnemu sklic • prome^a- Zveza industrijcev darsk? iV sporazumu z ostalimi gospo-tnl r Ir ^rporacijaml ni organizacija-tovr.3 nevzdrznih razmer v železniško do nlnern Prometu, ki pretijo dovesti ^ Popolnega zastoja tega prometa ve-manifestacijsko zborovanje, ki se DreiV dne 6. oktobra 1.1. ob 10-/5 lIntnP0 v vel'kl dvorani hotela ta.-1?. T Ljubljani. Po dosedanjih dis-feftt P veliki nevarni meri razširja ti-n • Bati se je, da se ta epidemija raz-Po državi. Ij Dedščina brez dediča. Generalni at 7 ^ew Torku javlja, da je (b , v Ritmanu, Ohio, Gjuro Borch H. n ^orč) baje vdovec iz Zagre-Umenjeni je zapustil veliko premo-Ja in naj se vsi eventualni upraviči takoj javijo izseljeniškemu odse-H v Zagrebu, Kamenita ulica 15 ustno ali pismeno. IWiT 0geni T hiši posestnika Janeza ItihK v Podsmreki so se dne 26. sep-^ ora vnele vžigalice, ki so se naha-Ie na močno zakurjeni peči. Vsled te-Je začela goreti v bližini viseča ob-V0 .j.150 nIei Je prešel ogenj na opra-,s’ ki jo je precej poškodoval. Vendar da mu skoro vsako noč na ne-li$tl.Sn!en način izgine iz trgovine več tj >a *n denarja. Skril se je v trgovino Z*ak ie sredo‘ Takoj prvo noč raj a UI» knko se odpirajo vrata in sko-^to stopi v trgovino njegov sosed Čeplak je predrznega vlomilca it® zgrabil ter ga izročil sodišču. ®°satl tatovL V Subotici je bilo K ,*nib v Poslednjih mesecih več ne- tatvin dragocenosti za preko tflpdinarjev. Končno se je posre-1» ijLPoiiciJi nesnažne individue poloviti spraviti na varno. Jj ^ Mliijardna tatvina. Prošli teden Dunaju ukradla Ana Mayer rav-1» avtomobilne tovarne, kjer ^®Iova’ 23 preko eno rnilrJardo kron liti ^ Smola verižnlkov. Josip Hado-Hrastnika je kupoval vtihotap-J^arin in z njim verižil. To pa je Sh, na ušesa orožnikom v Zidanem ftreO ki so Hudolina aretirali in tako ečili njegov nadaljni »kšeft«. VlTBltka med tatovi fn kmetL V ob-'»bof.^^ing v Nemčiji je vdrla močno ^ bi a tolpa sest°ječa iz 50 oseb, ^Deh Ropali sadni pridelek. Seboj so 16 n laIi tudi voz. Med njimi in kmeti ta]a huda bitka, v kateri sta bili „®ebl lahko in šest težko ranjenih. Jhio D5r*ev ameriškega dvoboja. Kakor s.e kratkim poročali se je v svo-j. anovanju ustrelil v Petrovaraž-j j6 vfi begunec dr. Viktor Juljanski, ^ sed - ,3ecie‘ ^akor Pa smo I2V®- t’°vsem i’ bU vzr°k njegove smrti V Žej,n drug. Juljanski se je zaljubil na kar je iz-^6tii]a e.n,0ra njUu eden iz sveta. Do-l*Ijari»vi. se za ameriški dvoboj in l?Janski se za nmeriški dvoboj in rt?ed če Potegnil črno krogljico, 1 zve^r Se moral ustreliti V ne-*T so ga še videli v družbi w OtVsko r —--- - —------ k Strehi ^ njegove žene’ Ponoči pa Jariznfl!!re^onos"a modna bolezen. V ^X' dasirl umrli dve deklici vsled gla-HlnP nista živeIi v slabih raz* d teVa n • sta biti moderni. Ker pa li^e* da a.in°veiša moda od elegantne le,kakor »deska« z oglatimi »kH sta rtP.t?Šča te oblike spredaj in ti! 1 okiv, d®klici iz strahu, da ne bi po-tak iedIi vedno manj, dokler nslabeli, da sta umrli. Kaj d« 2" V«u3a ne stori’ da ie moderna! bede v snI^t• Edlingu kem se je vrgla 30 letna Hei- den, mati štirih otrok pod tovorni vlak, ki ji je odtrgal noge nad kolenom. Vzrok samomora je beda. — Kdor se povišuje bo ponižan.... Zidarski pomočnik Dragotin Rogan je pred nekaj dnevi razbil v Dječjem domu v Zagrebu vrata in zlezel na streho odkoder je metal opeko. Hudemu zidarju je naenkrat zmanjkalo tal in telebnil je na vrt, kjer se je samo lahko poškodoval. Malo huje pa ga bo najbrž poškodovala policija, ki ga je spravila na varno, da se ta nerodnež res ne ubije. — Raca »Berllner Tagblatta«. »Ber-liner Tagblatt« poroča brzojavno iz Beograda, da je poklican princ Jurij za kralja in da se vrše v Beogradu krvavi boji. Nemci seveda tej raci sveto verujejo. Ovojni umor no Starem trgu. Včeraj v zgodnjih urah se je odigrala v prvem nadstropju hiše št. 24 na Starem trgu v Ljubljani težka rodbinska žaloigra, ki je povzročila vse mogoče govorice po Ljubljani. Naš poročevalec se je o drami informiral na licu mesta in na drugih pristojnih krajih in je ugotovil sledeče: V prvem nadstropju omenjene hiše je stanoval Ivan Leskovic, bivši deželni dacar v Mengšu, sedaj finančni preglednik v pokoju. Mož je bil star 63 let in je večkrat pogledal pregloboko v kozarec, vsled česar so se vršile med njim in njegovo ženo, hčerko in sinom, ki so stanovali pri njemu, veliki prepiri. Včeraj je slišala v noči žena nekega tTgovca, ki stanuje v sosedni hiši, strel, vendar temu ni pripisovala nikake važnosti Isto-tako je čula stranka, ki stanuje pod Le-skovičevimi, ponoči padec na tla. Okrog 7. ure se je vrnil Leskovičev sin Ernest iz nočne službe domov in se je zelo začudil, ker so bila vrata zaprta. Posrečilo se mu je ista šiloma odpreti. Ko je vstopil, se mu je nudila grozna slika. Mati je ležala z dvakrat prestreljeno glavo na tleh, poleg nje pa re je borila s smrtjo sestra Irena z prestreljenimi prsi in pljuči. Rešilna postaja, ki je bila takoj obveščena, je prepeljala smrtno ranjeno v bolnico. Njeno stanje je zelo nevarno. Mater so prepeljali v mrtvašnico. Ugotovljeno je, da je bila najprej udarjena s svečnikom po glavi in potem ustreljena. Kako se je vsa drama odigrala, nimamo natančnejših poročil. Leskovic je bil že svoječasno na opazovalnem oddelku javne bolnice. Pokojna žena je baje tedaj prosila, naj ga ne izpuste iz bolnice, ker ni normalen in je ona vedno v nevarnosti za svoje življenje, vsled česar jo je Leskovic še bolj sovražil. Včeraj ponoči je prišel Leskovic najbrže vinjen domov, kjer se je začel prepirati in je potem mogoče v hipni razburjenosti storil grozni zločin. Po dejanju je pobegnil, toda okrog 5. ure se je, kakor trdijo sosedje, zopet vrnil v svoje stanovanje, ki ga je pa zopet hitro zapustil in odšel v Rožno dolino, kjer je obiskal nekega prijatelja, kateremu je tudi povedal, da je ustrelil ženo in hčerko. Okrog 9. ure dopoldne je Leskovica opazil na Viču stražnik Zajc, ki ga je hotel prijeti. Ta pa je nameril na stražnika samokres in v trenotku pobegnil. Popoldne okrog 2. ure pa se je posrečilo morilca izslediti na Brdu pri Olincah v trenotku, ko se je hotel ustreliti, samokres pa se ni izprožil. Nato je stražnik brez truda odvedel morilca v zapor. Uubllana. = Znanstvena produkcija telepata Svengalija. Za produkcijo telepata Svengalija, ki so v Ljubljani vzbujale pravo senzacijo, so se začeli zanimati tudi naši zdravniki-strokovnjaki. V soboto zvečer je priredil Svengali v ožjem krogu zanimivo produkcijo, da znanstveno utemelji svoje eksperimente na polju sugestije in telepatije. Prireditvi so prisostvovali naši odlični znanstveniki psihologi, umetniki in je izvrševalo strogo kontrolo več ljubljanskih zdravnikov. Izvajanja, izmed katerih so nekatera tudi med zdravniki vzbudila veliko začudenje, je potrdila psi-hološko-fiziološka kontrola v celem obsegu za strokovnjaška. S tem je odpravljen vsak sum kake goljufije. Gospod Svengali priredi, kahor smo že poročali danes v torek ob pol 9. zvečer predstavo v korist kola jugoslovanskih sester v veliki dvorani Narodnega doma. Predprodaja vstopnic od 3. ure popoldne dalje v Narodnem domu. Prvi del večera izpolni g. Svengali s čita-njem misli, nato slede popolnoma nove točke, med drugim poskusi s čarobno palico. Drugi del predstave tvori že znana sugestija v budnem stanju, katere eksaktnost občinstvo naravnost fascinira in vzbuja vsesplošno veselo razpoloženje. Predstavo, ki se vrši kakor že omenjeno v korist »Kola«, najtopleje priporočamo. = Novo gasilno društvo. Na Barju pri Ljubljani so v nedeljo 1. oktobra ustanovili gasilno društvo. = Izgubil se Je zavitek s srajco, delano z ažurjem, vredno 500 K. Ker je najditelj dobro znan, se naproša, da ga vrne takoj na policijo. = Cirkus Henry. Uprava cirkusa odpotuje v Berlin po nove atrakcije, kakršnih v Ljubljani še ni bilo videti. O resničnosti se publika lahko prepriča. Program se naknadno objavi! Največje senzacije v Evropi! = Vinski duhovi povzročajo »korajžo«. O tem se je v nedeljo prepričal strojnik Anton Kremžar, ki je po »ob-senčenju« teh duhov zadobil tak pogum, da je v neki gostilni v Dalmatino- vi ulici napovedal dvoboj vsem mizam in stolom. Ker pa gostilničar tega dvoboja ni hotel priznati, se je bojeviti Kremžar kmalu znašel pod kapom. Tam mu očividno ni bilo všeč, kajti nanovo jo je udrl v gostilno in se zopet lotil neke mize. V tem pa je bil že obveščen »mož javnega miru«, ki je vročekrvneža peljal na hladno. = Ker je kradel Jabolka. Policija je aretirala v Sp. Šiški na Gasilski cesti 23 let starega Franceta Srebrnjaka, ker je na Galletovem vrtu v Šiški kradel jabolka. Na policiji se je zagovarjal s tem, »da bi se bilo vejevje od jablane prav gotovo polomilo, ako bi ji on ne bi bil odvzel nekaj teže.« Ta zagovor je bil seveda precej jalov in Srebrnjak je vkljub temu moral v luknjo. — Tatvina obleke. Iz predsobe lekarnarja Vinko Prohazka na Jurčičevem trgu je bila dne 25. septembra ukradena kompletna obleka v vrednosti 6000 kron. = Policijske vesti Gostilničarju Josipu Kimelju v Grobelnem se je vtihotapil neznan tat v stanovanje in pokradel iz zaklenjene omare 1 zlato uro z dvema pokrovoma, 1 zlato ovratno verižico z zlatim srčkom, 1 zlat prstan z modrim kamnom in eno zlato bolj tanko verižico. Skupna vrednost ukradenih stvari znaša 14-700 kron. — Antonu Ceranju je bila včeraj v sombor-skem vlaku ukradena listnica, v kateri so bili 4 bankovci a 1000 dinarjev, 4 a 100 dinarjev in ček ljubljanske kmetske hranilnice za 150.000 kron. Ljudsko vseučilišče v Celju. Kakor smo že javili, se bodo letos na našem Ljudskem vseučilišču vršili razen rednih predavanj tudi razni dvomesečni tečaji. Prvi tečaj bo iz srbohrvaščine pod vodstvom strokovnjaka učitelja g. Adolf Radiča. Prva ura iz tega predmeta bo dne 10. oktobra ob pol 8. uii zvečer v risalnici deške meščanske šole. Poučevalo se ko srbohrvaščino skozi meseca oktober in november, tedensko po 2 uri, torej vsega skupaj 16 ur. Kdor želi ta tečaj obiskovati, naj pride 10. oktobra ob pol 8. uri zvečer v risalnico meščanske šole. Za tečaj bo plačati mesečno 8 Din. — Zaprosilo se bo mestni magistrat, da da za predavanja in tečaje brezplačno razsvetljavo na razpolago. Ptuj. Ptujski demokrati so se jeli v »Taboru« zaganjati v »Novo Pravdo«. Pri tem nastopajo s šibo v roki, kakor da bi se jih še kak resen človek bal. Z grožnjami gospoda ne bo dosti opravila. Vsi pač ne pripadamo onemu delu uradništva, ki tudi v času največje bede kaže rešpekt pred demokratskimi plačanci. Kar pa se pozitivnega dela tiče se isto vidi zlasti ob mejah na vsak korak. Odgovorni so za Žalostno stanje edino demokrati, zato bodo pri prihodnjih volitvah tudi pokoro dajali za svoja protinarodna dejanja. O demokratskem poštenju pa se je itak že dosti pisalo, da bi bilo odveč izgubljati besedi Kjer demokrati nos zraven vtaknejo, povsod tam zginja denar, celo pri narodnih fondih. Stanovanja in službe so tudi samo za njihove plačance na razpolago, za katere je dr. Kumanudi otvo-ril posebni špecijalni fond. Shod narodno socijalistlčne stranke v Ptuju, ki se je vršil v nedeljo dopoldne v društvenem domu, Je lepo uspel Otvoril ga je podžupan g. Blažek, nakar je kot prvi razlagal program narodno socijalistične stranke g. Benede-tič. Za njim je podal poslanec Brandner poročilo o sedanjem političnem položaju. Pečal se je predvsem s kongresom javnih delavcev v Zagrebu, ki se ga je udeležila tudi narodno socialistična stranka in je naglašal da če ne že to jesen pride najkasneje pri prih. volit/ah do zmage na osnovi zagrebške resolucije, ker si bodeta takrat stali nasproti samo dve fronti za ozir. proti reviziji ustave Zmagalo bo jugoslovanstvo proti centralistom na znotraj in separatistom na zunaj. Kar se tiče oblasti v Sloveniji je govornik obsodil demagogijo dr. Kukovca, ki utemeljuje potrebo mariborske oblasti s tem, da hujska proti pokrajinski upravi v Ljubljani tudi v vprašanjih, za katera odgovarja njegova stranka. Iz vida pa se nikakor ne sme izpustiti, da bi bilo mnogo drugače tudi za obmejne kraje, ako bi obstojal v Ljubljani pokrajinski zbor ozir. oblastna skupščina. Da je še danes ni, na tem nosijo krivdo oni, ki so se šele v četrtem letu po ujedinjenju jeli pečati z ustavnim vprašanjem. G Mikuletič je nato prečital resolucijo, ki zar vzema stališče tudi napram vo.ni nevarnosti v Orijentu, nakar je predsednik shod zaključil. Pokrajina. Čudno uradovanje davkarije v Laškem. Pišejo nam: Za malo hišico s štirimi stanovanjskimi prostoii; od katerih ima 2 neki podnajemnik brezplačno do smrti vknjiženo za stanovanje, moram plačati 2072 K lelneg-t davka. Meja soseda ima skoro enako hišico, dobi večjo mesečno najemnino kakor jaz in plača samo 34 kron letno- Vprašala sem jiri davkariji, zakaj ta razlika, odgovorilo se mi je, da je pomotoma vkr.jiženih v moji hiši 8 ali 19 stanovanjskih prostorov več. Zato sem zaprosila, da se mojo hišico na novo to-pografično opiše, ker je iz načrta razvidno, da je napačno opisana. Prošnjo so mi zavrnili, češ, če ste pomotoma plačevali dosedaj toliko davka, pa ga plačujte še naprej. Pač pa so mi svetovali naj poderem zunanji zid in ga na novo postavim, ali pa naj hišico prodam. Samo v tem primeru je mogoče, da se hišico na novo topografično opiše. Mi se samo vprašujemo, kako je mogoče tako zanikamo postopanje v moderni državi leta 1922 po Gospodu. Sokolstvo. Jezdni odsek ielov. društva Sokol Ljubljana javlja bratom, ki se žele učiti jahanja oziroma izpopolniti da se vrši prva vaja v sredo dne 4. t. m. Zbirališče bratov točno ob 5.45 v maneži Nu-šakove vojašnice (Trnovo). Oprema škornje ali gamaše, brez palic in ostrog. Zdravo 1 Kolo jahačev sokolskega draštva v Mariboru priredi v nedeljo dne 8. oktobra svoj prvi jahaški nastop v ljudskem vrtu v Mariboru s sledečim sporedom: jahalna šola, skakanje čez zapreke, vaje s sabljami »redovne vaje v vodu in četvorka. Pred nastopom je povorka iz art. vojašnice v ljudski vrt. Zvečer na čast zunanjim udeležencem veselica v Narodnem domu. Pri tej in nastopu v ljudskem vrtu sodeluje godba železničarskega glasbenega društva »Drava«. Vstopnina v ljudski vrt znaša 5 Din, k veselici pa 3 Din. Svojo udeležbo so obljubili jezdni odseki iz Ljubljane, Celja in Zagreba. Bratje izven mariborskih sokolskih društev, ki se nameravajo udeležiti te priredbe, naj potom svojih društev oziroma odsekov prijavijo svojo udeležbo pravočasno, da se jim morejo poslati legitimacije za polovično vožnjo. Bratje, ki sodelujejo pri povorki, naj prineso seboj predpisano ogrtačo za konja. Prijave sprejema načelstvo Kola jahačev sok. društva v Mariboru, Narodni dom. Želeti je, da se ta dan zbere v Mariboru lepo število Sokolov-jahačev iz vseh krajev Jugoslavije. Šport in turlstlka. S. K. Primorje prvak Slovenije 1922 v ženski lahki atletiki V nedeljo so se vršila na igrišču S. K. Ilirije ženska lahkoatletična tekmovanja za prvenstvo Slovenije 1922. Razpoloženje, ki je vladalo med številnimi tekmovalkami klubov S. K. Jadrana, Ilirije in Primorja, je bilo še bolj vedro in dvignjeno ,kakor pri ravnokar minolih možkih tekmovanjih. Splošen vtis je ta, da je ženska lahka atletika pri nas znatno napredovala. Pri posameznih tekmovalkah se je opazil dober trening, deloma Stil, bile pa so tudi panoge, ki so kazale začetniško formo. Zlasti velja prvo za različne teke, skoke in deloma za met diska, met kroglje in kopja je bil rudimentaren. Lahko-atletke Bloudek, Vidmar, Santel, Zupančič, Cimperman, Širca, Erbežnik obetajo veliko več, kakor so letos pokazale. Tek Šantlove se odlikuje z naravnost moškim elanom, lep štll pri metih diska in kopja ima Cimpermano-va, za njima ne zaostajata Vidmarjeva in Bloudkova. Glavni znak tega dne Je bil navdušen tekmovalni duh in lepi napredek v izidih. Gdč. Cimpermanova je postavila nov jugoslovanski rekord v metu diska. Izidi so nastopni: Tek 60 m: 1. Šantel 8” (Primorje), 2. Zupančič (Ilirija), 3. Širca (Primorje). 11 tekmovalk. Tek 100 m: 1. Vidmar 14,6” (Ja.), 2. Petrič (II.), 3. Škof (Ja.). 7 tekmovalk. Tek 200 m: 1. Vidmar (Ja.), 2. Zupančič (II.), 3. Škof (Ja.). 9 tekmovalk. Štafetni tek 460 m: 1. Primorje I, 2. Ilirija II, 3. Primorje II. 5 štafet. Skok v daljavo z zal: 1. Šantel 452 cm (Pr.), 2. Cimperman (Pr.), 3. Bambič (H-). Skok v višino z zal.: 1. Cimperman 17,5 cm (Pr.), 2. Šantel (Pr.), 3. Bloudek (II.), Met kroglje: 1. Erbežnik 663 cm (Ja.), 2. Cimperman (Pr.), 3. Zupančič (II.). Met diska: 1. Cimperman 20,47 m (Pr.), 2. Bloudek (II), 3. Petrič (II.). Met kopja: 1. Cimperman 20,81 m (Pr.), 2. Zadnikar (PrJ, 3. Erbežnik (Ja.). Splošna kvalifikacija: 1. Primorje 51 točk, 2. Ilirija 22 točk, 31 Jadran 17 točk. — Opomba: Za prihodnje leto bi kazalo, da lahkoatletski savez določi po tekmovanjih po en dan, ki naj se uporabi za rekordne poizkuse, kakor to delajo pri drugih narodih. Prepričani smo, da bi naši lahki atleti In atletke imele marsikateri Jugoslovanski in slovenski rekord, s čimer bi se splošen ugled slov. športa znatno dvignil. Otuopitev dramskega gledišča (Iv Cankar: »Hlapci«.) Razprodana hiša, polno navdušenega občinstva. V vseh teh blestečih očeh resnična želja po tihih besedah umetnosti. Izza kulis v nevidnih kretnjah v slednji sceni premišljen in vedno bdeč vodi režijo Osip Šest. V prvem delanju skupna igra še za spoznanje nekako hladna, se razžari proti koncu bolj in bolj Večina vlog v naših rokah: brezdvom-no v veliko korist celoti Predvsem Kralj. Spočetka ko se v njem vzbuni slovenski junak: silen razmah, a sebe samega razjedajoč plamen, tedaj se mi je zdel njegov Jerman skoro preplah. Pozneje, ko se linija zniža in ko govori samo še naše mehko srce iz zlatega Cankarjevega jezika, tedaj je KjralJ — posebno v scenah slovesa — ves zablestel. Posebno njegov glas zna potihniti v skrajne pianissime: izreden dar mladega, simpatičnega igralca. Nova moč je gdč. Zbofikova. Je bila v okvirju stvari vendar bi jo želel videti še drugje. Morda je še ovira jezik, da ni zajela globje. Diskretno, našemu čustvovanju nekoliko tuje se je očividno potrudila izoblikovati svojo vlogo. Pred dvemi leti je župnika igral Pregare. Letos Rogoz. Podal je čisto svoj lik umerjeno in prepričal. Minka ge. Juvanove — kljub kratki vlogi .izborna. Par potez a izdelanih. Hvastja g. Železnika je bil izmed dobrih njegovih kreacij brezdvomno med najboljšimi. Vsestransko uporaben igralec. Dobra v maski sta bila Plut in Smrkol, nemogoče pa so bile kmetice v gostilniški sceni Ostali so dobro izpopolnili okvir drame. V mladem igralskem naraščaju je mnogo ambicijoznih in talentiranih ljudi in potreba bo — če hočemo graditi v naprej da se jim da prilika, da se skopljejo na vrh. Ce bo gledališko vodstvo sraotreno zasledovalo cilj nuditi tekom sezije predvsem izbor jugoslovanskih del in s tem podati nam samim možnost pre-tehtovanja naše ustvarjajoče moči in vzpodbude za bodočnost, tedaj bi se % harmoničnm delovanjem ensembla pričeli bližati našemu Idealu: narodnemu gledališču v bistvu besede.. Nesebična ljubezen do naših stvari brez plahega dvoma in visokega zmajevanja nad de- li katera niso prebrodila deset svetovnih gledališč in dočakala lavorastih blestečih kritik, nam zna biti znamenje, da smo se zbrali okoli svojega umetnostnega svetišča. Z živo vero in s čistimi dušami Vsi Vodstvo, igralci in kritika. In v tem znamenju se je pričela sezona. Upamo, da se bo tako nadaljevala. Prvi znaki so dobri... —u— Društvene vesti. Važna seja »Udruženja kor. Slovm* cev« v zadevi 10. oktobra se vrši v torek dne 3. t. m. ob 8. uri zvečer pri Vosperniku. Odborniki udeležba dolžnosti »Bratstvo«. Danes v torek ob 8. url zvečer važna odborova seja v klubovi sobici Narodne kavarne.V četrtek dna 5. t. m. ob 8. uri zvečer v salonu gostilne pri Lozarju na Sv. Jakoba trgu reden mesečni sestanek, ki Je za vse člane obvezen. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 4. oktobra t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta 12, pritlično, desno. SVILA. modni nakit, vse potrebščine za šivilje in krojače najceneje pri: i). iinhovio »»> K. Soss, Ljubljana, Mestnltrg št. 10. e Sloviti zgodovin?':! roman M. ZEVACA !,, KRALJEVI VITEZ”! & je izšel in se dobi v »Zvezni knjigarni", Ljubljana, Mar. trg 8 v U :-: :< :-: dveh delih. Cena broš. za vsak del din. 15.— :-: :-: Stran 4. E. GABORIAU: Zločin v Orcivalu. (Dalje.) Toda poklon se mu je prilegel. Povzel je: * Davi ob treh smo izkopali truplo ubogega Sau-vresyja. Lehko si mislite, da obžalujem strašne okolnosti, v katerih je umrl ta vrli in blagi mož; a z druge strani se vendar ne morem ubraniti veselja nad edinstveno, sijajno priliko, da preizkusim nezmotljivost svojih kemičnih papirjev v resnem, konkretnem slučaju.,.« »Preklicani učenjaki!« je ogorčeno vzkliknil oče Plan tat. »Pa naj rece kdo, da niso vedno enaki!« »Zakaj? Doktorjevo čustvo je vendar povsem naravno. Ali 86 nt ne/? ’m’ kadar naletim na ,lep zločin’?« čl tanje- so^n^°vega odgovora je detektiv nadaljeval t.»Poizkus je bil tem odločUnejši, ker je akonitin izmed tistih alkaloidov, ki se najbolj trdovratno odtezajo ugotovitvi. Veste 11, kako ravnam ? Najprej zalijem sumljivo snov z dvakratno utežno količino alkohola, nato jo krepko se-gTejem in nazadnje odtočim tekočino v plitko posodo, katere dno je obloženo z mojim kemičnim papirjem. Ta papir, v katerem sem ustalil svoje reagencije, mi zdaj pove resnico. Ako ohrani prvotno barvo, ni strupa. Ako jo izpremeni, je strup dognan. V tem primeru je bil papir svetlorumen; ako je bila naša domneva pravdna, se je moral pokriti z rjavimi lisami. Vse to sem že naprej pojasnil preiskovalnemu sodniku in veščakom, ki so bili navzoči. In zdaj, prijatelj, premislite moj uspeh! 2e pri prvih kapljicah alkohola se je pokril ves papir z najlepšo temno-rjavo barvo. S tem je dokazana popolna resničnost vašega pripovedovanja. Mrliške snovi, ki so bile predmet mojega poizkusa, so bile doslovno nasičene z akonitinom. Niti v svojem laboratoriju, kjer operiram vendar z vso udobnostjo, še nisem dosegel izrazitejšega rezultata. Pripravljen sem sicer, da bo pri obravnavi kdo oporekal zanesljivosti moje metode; a tega re ne bojim, ker razpolagam s tako nezmotljivimi preizkusnimi sredstvi, da bo lehkota pobiti vse strokovnjaške ugovore. Nadejam se, dragi prijatelj, da razumete upravičeno zadoščenje, ki me navdaja...« Potrpežljivost očeta Plantata je bila pri kraju. »To je nezaslišano,« je vzkliknil, »da, neverjetno! Ce človek pomisli, da je bil strup, ki ga išče v Sauvresyjevem truplu, Ukraden iž njegovega lastnega laboratorija! In kaj mu je zdaj to truplo? ,Mrliška snov’! Raduje se ga in se v duhu občuduje, kako razlaga porotnikom vrline svojega kemičnega papirja..« Gospod Lecoq se nikakor ni pridruževal srdu mirovnega sodnika. »Ako se grdoba Trčmorel predrzne tajiti Sauvresyjevo za-strupljenje, se smemo nadejati pri razpravi sijajnih, veledra-matičnih nastopov!« je rekel povsem mirnodušno. Beseda .razprava’ je mahoma zdramila očeta Plantata iž njegove neodločnosti. »Ne!« je vzkliknil. »Razprave ne sme biti!« Ta neverjetna strastnost očeta Plantata, ki se je drugače tako obvladal, je vidno elektrizirala detektiva. »Aha!« je pomislil, »zdaj zvemo vse.« Oče Plantat je bil blede.iši od svojega ovratnika: nervo-len trepet ga je stresal od glave do nog in glas mu je zvenel hripavo in pretrgano, kakor bi ga davilo ihtenje. Povzel je: »Vse svoje imetje bi dal, da preprečim razpravo. Da, vse Imetje in še življenje povrhu, dasi ni dosti vredno. Toda kako naj obvarujem lopova Tremorela javne sodbe? Kje je pomoč? Samo vi, gospod Lecoq, vi edini mi morete svetovati v tej strašni stiski; vi edini mi lehko ponudite svojo roko v pomoč. Ako je na svetu kako sredstvo, najdite ga in rešite me!...« raž* »Ali... gospod ------.« je začel policist. »Za Boga, poslušajte me; potem me boste razumeli. Govoriti hočem naravnost, odkritosrčno kakor s samim seboj. Pojasnim vam svojo neodločnost, svoje molčanje v najvažnejših trenutkih — z eno besedo, vse svoje včerajšnje vedenje.« »Poslušam vas, gospod sodnik.« »Moja zgodba je žalostna. Dosegel sem tista leta, ko pravijo, da je človekova usoda zaključena; in baš tedaj mi je ugrabila smrt ženo in dvoje sinov, vso mojo radost in nado na tem svetu. Ostal sem sam, zapuščenejši od brodolomnika sredi morja, brez rešilnega bruna, ki bi se ga mogel okleniti. Telo brez duše sem bil, ko je storilo naključje, da sem se naselil v Orcivalu. In v Orcivalu sem videl Laurence. Bilo ji je petnajst let. Nikoli še ni živa božja stvarca družila v sebi toliko umnosti, milobe, nedolžnosti in lepote. Courtois je bil moj prijatelj in ona — kakor da mi je rodna hči! Ni dvoma, da sem jo ljubil že takrat, le da si nisem priznal, ker še nisem razumel samega sebe. Bila je tako mlada, jaz pa sem imel že sive lase. Rad sem si dopovedoval, da je moja ljubezen očetovska, in tydi ona je zrla name kakor na drugega očeta. Oh, kdo popiše prelestne ure, ko sem poslušal njeno ljubko kramljanje in njene nedolžne izpovedi! Kadar sem jo gledal, kako teka po mojem vrtu in pleni rože, ki sem gojil radi nje, ter pustoši moje rastlinjake, sem bil ves srečen; zavedal sem se, da je življenje neprecenljiv dar božji. Sanjaril sem, kako jo hočem spremljati do konca svojega življenja; rad sem si jo predstavljal ženo poštenjaka, ki bi jo umel osrečiti, in snoval načrte, kako ostanem tudi potem še njen prijatelj in zaupnik. Za svoje imetje, ki ni neznatno, sem skrbel zato, ker sem mislil na njene otroke; zanje sem ga kopičil, zanje sem varčeval. Uboga, uboga Laurence!« Gospod Lecoq menda ni prav udobno sedel v svojem naslanjaču; premikal se je, pokašljeval in šaril z rutico okrog obraza, tako da je spravljal vso svojo krinko v nevarnost. Zgodba očeta Plantata mu je segala globlje do srca, nego je želel pokazati! »Nekega dne,« je povzel mirovni sodnik, »mi je omenil prijatelj Courtois možnost hčerine možitve z grofom Tržmo-relskim. Tisti dan sem izkusil vso neizmernost svoje ljubezni. Prešinila me je tako kruta bol. da je ne morem popisati. Moje čuvstvo je nalikovalo ognju, ki je dolgo tlel in ga nihče ni opazil, ko pa odpreš okno, bruhne zdajci iz svojega kota in pogoltne vse ... Biti starec in ljubiti otroka! Mislil sem, da zblaznim^ Hotel sem se izpametovati, iztrezniti, osmešiti se pred samim seboj; zaman! Kaj moreta pamet in posmeh, kadar se borita s strastjo! ,Sram te bodi, zaljubljeni sivec!’ sem se ošteval v mislih. In molčal sem in trpel. V nameček me je izbrala Laurence za svojega zaupnika; kolikšna muka! Prihajala je k meni, da je mogla z menoj govoriti o Hektorju. Občudovala ga je; v njenih očeh je nadkriljeval vse druge ljudi tako visoko, da se ni mogel nihče primerjati ž njim. Divila se je njegovemu smelemu držanju na konju in vsaka njegova najmanjša beseda je bila zanjo vzvišena. Jaz sem bil norec, to priznam; a tudi ona je bila blazna!« »Ste li takrat vedeli, gospod sodnik, da Je Trčmorel tako podla duša?« »Takrat še nisem vedel ničesar, gorje mi, da ne! Kaj sem se menil za tujca, ki je živel v Valfeuilluju! A tisti dan, ko sem zvedel, da mi hoče ugrabiti moj najdražji zaklad in mu mislijo dati Laurence, sem ga sklenil opazovati in spoznati. Približal sem se mu, kakor se vi, gospod Lecoq, približate osumljencu, ki ste mu za petami. Kolikokrat sem potoval v Pariz, da sem dognal njegovo predzgodovino! Opravljal sem takorekoč vaše delo; Izpraševal sem vse, ki sp ga kdaj poznali, in bolj ko sem ga spoznaval, bolj sem ga zaničeval. Tako sem odkril tudi njegove sestanke z miss Fancy in njegovo razmerje z Berto.« »Zakaj niste posvarili moža?« »Cast mi je velevala molčati. Ali sem smel osramotiti prijatelja, upropastiti njegovo srečo in pogubiti njegovo življenje zaradi svoje smešne in breznadejne ljubezni? Molčdl sem in se zadovoljil s tem, da sem omenil Fancy Courtoisu, ki pa se je le prizanesljivo smejal takim Jjubavnim istorijam’. Zaradi štev. niti ne desetih besed, ki sem jih nekoč Izpregovoril Hektorja, je Laurence malone prestala zahajati k men:i.« »Hudimana!« je vzkliknil detektiv, »jaz na vasem m ne bi bil niti tako velikodušen niti tako potrpežljiv.« ^ »Vidi se, gospod Lecoq, da še ne veste, kaj je.staro:st. * kako nepopisno sem mrzil Tremorela! Ko sem videl tri ^ različne ženske do brezumnosti zaverovane vanj, sem vprašal; ,Kaj ima ta človek, da ga tako ljubijo?’« »Da,« je zamrmral gospod Lecoq, kakor bi od£°vajL svoji lastni misli, »ženske se pogosto varajo; one ne so moških tako, kakor jih sodimo mi.« »Kolikokrat,« je povzel mirovni sodnik, »kolikokrat s mislil na to, da bi izzval lopova na dvoboj in ga ub‘l-, J, a' Laurence me v takem slučaju ne bi hotela več pogledati, vendar^ bi bil morda izpregovoril, da ni Sauvresy °^° n0. umrl. Vedel sem, da je zaprisegel ženo in prijatelja, da se P ročita; vedel sem, da visi nad njima nekaj strašnega in Ju « izpolniti prisego. Menil sem, da je Laurence oteta. A bilo je D . narobe: bila je izgubljena! Nekega večera, ko sem stop« županovi hiši, sem videl moškega, ki je splezal preko zidu n vrt. Razločno sem spoznal Trčmorela. Popadla me je ®lV). jeza; zaklel sem se, da ga počakam in ubijem. Čakal sem-ni ga bilo na izpregied. Do belega jutra ne!« . Oče Plantat si je zakril obraz z rokami. Srce se mu j. krčilo ob spominu na strašno noč, ki'jo je prečakal v zase^ da bi ubil človeka. Gospod Lecoq je trepetal od ogorčenja. »Bogme,« je vzkliknil, »ta Tremorel je lopov vseh loPjv. vov! Njegove, podlosti in zločini se pač ne dado opravičiti-vi, gospod sodnik, bi ga radi obvarovali ječe, porote ifl rišča!« Mirovni sodnik mu dolgo ni odgovoril. Besede so se mu zdele premalo silne, da bi mogel l izraziti svoja čuvstva. Rad bi bil povedal vse namah in ° tako, kakor je čutil v svojem srcu. ^ j. »Kaj meni do Trčmorela!« je izpregovoril naposled. živi ali pogine, naj pobegne ali umre prekrasnega jutra P krvnikovo sekiro — meni nič mar!« »Cernu se tedaj bojite razprave?« »Zato, ker « »Ste li prijatelj njegove rodbine in se vam smili slavo® ime, ki bo s tem obrezčaščeno?« »Ne. gospod Lecoq; skrbi me edino uboga Laurence, neprenehoma mislim nanjo.« »Saj vendar ni sokriva! Ona ne ve ničesar — to je po vsem, kar smo dognali; ni ji znano, da je njen ljubime umoril svojo ženo.« »Gotovo da,« je povzel oče Plantat, »Laurence je nedol** na; ubožica je le žrtev brezvestnega zločinca. In vendar J res, da bo kaznovana okrutneje od njega samega. Ako vijo Tremorela pred poroto, bo stala pokraj njega, če ne K® obtoženka pa vsaj kot priča. In kdo ve, ali ne bodo res su1** ničili njene nedolžnosti? Vpraševali se bodo, ali ni morda v t dela za zločin ter podpihovala storilca. Berta je bila njena s° ljubnica, morala jo je sovražiti. Da sem jaz preiskovalni s0° nik, bi brez obotavljanja raztegnil obtožbo tudi nanjo!« . »Z vašo in mojo pomočjo, gospod Lecoq, ji bo pač dokazati, da ni vedela ničesar in je bila le žrtev podle prevare- »Recimo da! Bo li zato manj obrezčaščena In manj P®*; gubljena? Ne bo li morala vzlic temu stopiti pred javno por°!j" odgovarjati na predsednikova vprašanja in pripovedovati činstvu svojo sramoto in gorje? Ne bo li treba, da pove, kdaj in kako je grešila; da ponovi zapeljivčeve besede in n^ šteje svoje sestanke ž njim, vse do zadnjega? Razumete « zakaj je privolila v to, da je napovedala svoj samomor in sty' mogiavila vse domače v brezdno obupa? Kaj ne, da ne? M rala bo pojasniti, kakšnim grožnjam in obljubam se je uklon1«" da je sprejela to strašno misel, ki se gotovo ni porodila v nj® glavi. In končno, kar je najhujše, priznati bo morala, da je « bila Trčmorela!« v (Dalje prih-!.. HALI PRODAJA: VODNO MOČ za 8 konjakih sil, 3 m padca ali Se Več, ker Je v tem kraju mnogo lesa je pripravna za kako veliko žago ali tovarno. Nahaja se pri državni cest', 15 minut od železniške postaje; kar se bo potrebovalo prostora za stavbo In podjetje se lahko potem odmeri na željo kupca. Naslov pri upravi lista. 573 Dobro ohranjen pletilni STROJ. Naslov v upravi lista. 597 COUPE VOZ, lep. dobro ohranjen. Dopisi pod »Cou-pe voz« na upravo lista. 594 ENODRUŽINSKO H IS O, stanovanje prosto. Rožna dolina 222. A. Ceh. 591 HISO Z GOSTILNO na zelo prometnem kraju z vsem inventarjem In dvema lepima vrtoma. Ferdinand Dečman. Celje. 589 2 TRGOVSKI HIŠI, ena enonadstropna, cena 900.000 kron; druga 300.000 kron v Senovem pri Rajhenburgu. Poizve se pri Franc Cuješ, mesar v Senovem pri Rai-henburgu. 588 SLUŽBE: SPREJMEM DELAVCE s primerno predlzobrazbo, da jih priučim papirni strokL I. Bonač sin, kartonažna tovarna v Ljubljani, Čopova cesta. 592 KUPI: DOBRO OHRANJENO ŽELEZNO PEC. Naslov pri upravi lista. . 59<' VEČJO BARAKO, dobro ohranjeno. Ponudbe na: Iv. Ogrin, Laverca pri Ljubljani. 593 POSLOVODJA ali SKLADIŠČNIK išče mesta k večjemu podjetju, popolnoma vešč v manufakturni špecerijski in Železninski stroki, zmožen slov. in nemške korespondence, sedaj usluž-ben v večji trgovini mešane stroke kot poslovodja. Ponudbe pod »vljuden In zanesljiv«. poštno ležeče, Litija. 590 2ELE2NINAR, spretna, izurjena mlajša moč, se išče za takojšen nastop v Ljubljani. Reflektanti z dobrimi referencami naj stavijo svoje ponudbe z 2ahtevo plače pod »Merkur«, na upravo lista. 578 RAZNO: SUHE SLIVE, bosanske in srbske v vrečah in zabojih, več vagonov prešanega sena v balah samo na cele vagone nudi Ivan Kušič, Brod na SavL 572 DR. TIČAR 2opet redno or-dinira od 2. do 4. popoldne, Igriška ulica 6. 595 POSOJILA 200.000.— kron prosim na prvo vknjižbo posestva. Naslov v upravi lista. •» 587 DRA2BEN1 OKLIC. Prostovoljna sodna dražba glede zemljišča vi. štev. 2019 d. o. Trnovsko predmestje se vrši v nedeljo 8. oktobra 1922 ob petnajsti url v gostilni v Kolezlji v Ljubljani. Proda se hiša blizu Kole-zije. Hiša je vila. letos zidana. Prodajalčevo stanovanje ali vsaj eno je v dveh po dražbi prosto, cena 1,400.000 K, mesecih Izklicna vadi j 10 %. Dražbene pogoje se lahko vpogleda pri notarju M. Hafnerju v Ljubljani, Miklošičeva c. 6. Ljubljana, 28. sept 1922. Mate Hafner, notar kot sodni komisar. 585 BOLJŠA ŠIVILJA tšc-> sobo s posebnim vhodom, meblo-vano ali nemeblovano. Plača postranska st'i r. Ponudbe pod »Šivilja«, na upravo lista. 59S Lesni isnipniani želi premestiti mesto pri kakem večjem podjetju. Ponudbe pod Zanesljiv' na anončno družbo ,,Ulema AUTO Bencin. — Pneumatika Olje. — Vsa popravila. :-: Mast — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi 3uso-Auto d. z o. z. v Ljubljani. •••••• ••••••• Novosti! za damske plašče v veliki Izbiri. Mestni trs 10. m II 0 vratni sta tUK kakor drnge pral-iis obleltE, pere in sseilolitotovarna IReiGhjsSfe Sprejemališče: Šelenburgova ul. 5. Podružnice: Maribor, Zagreb, Kočevje, Novo mesto. BJ ,!IČA‘. M 1 kisline. Vsaka potrata ljjJJJ potratili S. KORN« j WlenXIXWein*lnfr* - s Za vsa pleskarska dela, lakiranje avtomobilov in lakiranje voznih koles v ognju se priporoča TONE MALGAJ stavbeni in pohištveni pleskar in ličar «== Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6. Ilce se loba! primeren za kako trgovino, na razmeroma prometnem kraju. Ponudbe pod „lokal“ na upravo lista. '’"w,»""""»)'»iWK'm,|n..* ■ '‘IMVnrHIll militi •žaE»iM»aB«sagsia;ai«CT»aBBKasMaBi "raMillii »!■■■—' Najstarejša špcdicijska tvrdka v SloveuiU g. ranzingerm i Uu^ljansi piicijska pisarna Jesejj1^ Podjetje za prevažanje blag-a južne železnica Brzovozni in tovorni nabirs^jj^a, met iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje P Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi: Ranzinger. I Interurban mili 'l^i iTIliflflmiufitmTn*'1 s Damske kostume, plašče, francoske toalete. Obleke za gospode po nainovejših krojih izvršuje po naročilu in po | meri v najhitreišem času F. Potočnik krojačnica za dame in gospode Ljubljana, Selenburgova 6/1. Sprejemajo se tudi naročila iz dežele po znižanih cenah. ____________ jii.iuiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiaiiiiiiiiiiMiiiiiimiiMmiuiiiiiiiiiiiuiumuMiuiiiiiiL 1 Proda se poceni | SE I | za spalno in jedilno sobo, f staro-nemško. 1 Ogleda se pri špediterju „Pelle“, Celje. | ^Hi:iii>iii!iHiHiitiiiiiHiiiiiitmr iMinronmnjmmimmim tnnmmnmiuuiin# Staro, lito železo Thomas Hoit LIDS kupuieio *** TRST, Piazza linilž ns o-e Strojne tovarne in livarne, d. d. Direktni izvoz svinjske mas«, s«an‘ne in loja iz Združenih držav- v Ljubljani. Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. izdaja »Jugoslov, no vinsko a