Glasnik S.K.I). 38/3.4 1998, stran 101
ocena razstave OBZORJA STROKE

Irena Keršič
POHIŠTVO NA HRVAŠKEM
Etnološki pogled na notranjo ureditev doma. Razstava Etnografskega muzeja v Zagrebu.
V Etnografskem muzeju v Zagrebu je bila od 10, septembra do 26. oktobra 1598 na ogled odmevna razstava Pohištvo na Hrvaškem - Etnološki pogled na notranjo areditev doma avtorice Zvjezdane Antoš. Bivanjska kultura pozna določene zakonitosti, ki so veljale nekdaj in veljajo še danes. Čovek je od nekdaj v stanovanju zadovoljeval svoje osnovne potrebe. Vsakdo, od starih do mladih, od llzičnih delavcev do univerzitetnih učiteljevima do bivanjske kulture določen odnos in vsakdo jo doživlja po svoje. Zato obiskovalec razstave s tovrstno vsebino njeno sporočilnost lahko podoživlja s spoznanji o medsebojni pogojenosti med Predmeti in ljudmi, saj lahko razume pomen Posameznih predmetov v življenja njihovih uporabnikov. Posebej je to možno, če je razstava zasnovana tako, kot je bila razstava etnologinje Zvjezdane Antoš. ki je z različnimi metodološkimi prijemi vzpostavila kar najbolj neposreden stik z občinstvom.
Gorica se je v prvem delu razstave odločila za trojno vzporedno predstavitev: za prikaz REKONSTRUKCIJE INTERIEROV z jadranskega, dinarskega ter območja severne Hrvaške, ki sta mu sledila prikaz posameznih zbirk pOlllŠTVA ter M ULTI MEDIJSKI prikaz stanovanjske kulture kmečkega prebivalstva, '^konstrukcije interierov so bile postavljene na tlorisih posameznih prostorov, s čimer so Obiskovalci lahko podoživeli iluzijo prostora. K |emu so pripomogle tudi predstavljene fotografije interierov, ki so večinoma nastale ob avtoričinem raziskovanju med letoma 1996 in 1998, Prikaz Posameznih hrvaških regijskih območij, ki se l{'c'ilo med seboj po kulturnih, zgodovinskih in ekonomskih razmerah, pa tudi po notranji ureditvi doma, je bil zelo domiselno dopolnjen še z inuUimedijsko predstavitvijo. Tako je bila presežena statičnost postavitve, saj je bila stanovanjska kultura predstavljena tudi v širšem kontekstu. Obiskovalci so lahko pohištvo videli v zanj avtentičnem okolju, v realnem Pmstoru v različnih socialnih in časovnih kontekstih. Animiran prikaz je Povezovala subtilno izbrana ambientalna glasba z zvočnimi efekti iz narave ,v«er. burja..,}, posebej izbrana in prilagojena za to razstavo, ki je skušala obiskovalca tudi z zvokom prestaviti v drugačno kulturno območje. Ustvarjati so namenili posebno Pozornost tudi sliki, vonjavam (jabolka na omari, travarica na mizi.,.), osvetlitvi ter drugim efektom, s katerimi so razstavo dodatno obogatili, uporabili pa so tudi video zapis. Na lerenu so posneli etnografski film z naslovom "Priča o kalrigi", ki so ga Predvajali ob razstavljenemu stolu -ka'ngi in s tem obiskovalcem Posredovali sporočilo: tradicija se nadaljuje, živi naprej. ri Predstavitvi zbirk pohištva je avtorica iz muzejskega gradiva izbrala Predmete, ki so estetsko bogati in ki hkrati v sebi
		■
•		
		♦ i \
POKUČSTVO		■ t
■ VI pj?	u	
HRVATS1 P v"	iOJ	
1		
r		
' ijiAritiiii^iiiuuwnii^ifrttTileiiiHi		
nosijo tudi pričcvalriost
posamezne kulturne skupnosti, v kateri so nastali v določenem časovnem obdobju.
S širšo obdelavo stanovanjske kulture in njenim prikazom kol imaginacije prihodnosti je nastal tudi drugi del razstave, v okviru katerega je avtorica razstavila sodobno dizajnersko pohištvo, izdelano iz ekološkega materiala, lepenke, in kot prikaz umetniškega navdiha skulpture stolov akademske slikarke Dore Kovačevi č.
Tretji del razstave, imenovan "Ustvarja I nosi za otroke" in "Pogled iz otroškega sveta", je bil pedagoškodidaktični. Zasnovan je bil tako. da so bile najprej razstavljene otroške igrače, ki so jih starši izdelovali svojim otrokom, V začetku 20. stoletja so nastala središča {Vidovec, okolica Zagreba in Laz), v katerih so izdelovali otioške igrače. Med raznoliko ponudbo je bilo predstavljeno tudi miniaturno pohištvo, izdelano po vzoru tradicionalnega pohištva, s katerim so ljudje opremljali svoje dotnove. V tem delu je nastajala tudi razstava v razstavi: predstavljene so bile risbe pohištva, ki so ga risali predšolski otroci, in pohištvo, izdelano iz kartona, ki so ga po predlogah arhitektov oblikovalcev ustvarjali osnovnošolci. V času razstave so namreč potekale tudi delavnice za otroke in odrasle. Arhitektka oblikovalka Ksenija Jurinec je za odrasle predavala o lepenki kot materialu in pokazala, kako l njo izdelati svetilo ali npr. stol. Pomembno pri teh projektih je, da so se udeleženci z lastnim raziskovanjem in ustvarjanjem seznanili z delom kulturne dediščine. Predavanja so obiskovali predvsem vzgojitelji in učitelji iz zagrebških vrtcev in osnovnih šol. Avtorica razstave Zvjezdana Antoš pa je imela v času razstave tudi posamezna tematska predavanja, namenjena študentom etnologije, muzeologije in lesarstva, učencem lesarkih šol, oblikovalcem pohištva ipd.
Ne glede na razdeljenost uporabljenih razstavnih dvoran v pritličja, prvem in drugem nadstropju je oblikovalcem in avtorici razstave uspelo široko razstavno zgodbo povezati v razgibano celoto. Mlada kustodinja Zvjezdana Antoš je s svojo prvo razstavo v Etnografskem muzeju v Zagrebu dokazala, da zna razmišljali o tem. kakšne so možnosti in meje pri prezentaciji pohištva in stanovanjske kulture. Z domišljeno muzejsko zgodbo je na eni strani predstavila tradicionalno kulturo, na drugi pa rcminiscenco na to kulturo v današnjem času v urbanem okolju. Domišljeno je na razstavi izvedla tudi pedagoškodidaktični projekt in s tem opozorila tudi na vzgojno vlogo, ki jo ima muzej pri svojem poslanstvu.
Ob razstavi je v hrvaškem, angleškem in nemškem jeziku izšel tudi CD-ROM s splošnimi podatki o muzeju in o razstavi, izšel pa je tudi katalog v hrvaškem in angleškem jeziku s povzetki v nemščini, italijanščini in francoščini. Informacije o razstavi so bile dostopne širšemu krogu [judi ludi po internclu. Posebej vetja poudarili, da je razstava z uporabo novodobnih medijev (CD-
ROM, internet, multimedija) pritegnila tudi mlajše občinslvo, ki so mu ti mediji veliko bližji, s tem pa mu je približala dediščino. S široko zastavljenim konceptom je razstava opozorila ludi sodobne oblikovalce, da lahko iščejo navdih za svoja ustvarjanja tudi v tradicionalni kulturi, ki jo hranijo etnografski muzeji.
Avtorica Zvjezdana Antoš je v katalogu zapisala, daje razstava zamišljena kot zgodba brez konca in da si želi, da hi obiskovalce spodbudila k razmi-šlanju in ohranjanju kulturne dediščine, ki nas obdaja. Pridružujemo se njeni želji.