Štev. 7.	Cena edne številke dinar	Poštnina v gotovčini plačana.	18. februara 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v
Črensovcih, Prekmurje“.

Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Skažlivci.
Ar smo krščanska stranka, smo odkriti. To žele Kristušova vera, štero držimo ne v jeziki, nego v djani. Z autonomijov smo šli zadnjič v volilni boj i smo vse moči, vse sile zastavili za njo, a odstopili od programa nej smo. Obečali smo, ka mo se borili za pravice kmeta, delavca, obrtnika i včinoli smo. Čeravno smo v opoziciji bili to je proti vladi, smo svojo dužnost spunili, vsikdar krepko glas zdignoli proti krivici i vnogo pomogli zatiranim. — Drüge stranke so skažljive. Majo dvojno lice, gda mi samo edno krščansko kažemo. Glejte Küharove demokrate. Na vso moč kričijo, ka so oni domača stranka i zdaj je objavila demokratska stranka ta najhüjša sovražnica vere i najvekša zatiralka kmeta i delavca, botra odirajočih nas bank, pravimo ta stranka je razglasila svoje kandidate. I ne zosagajte se! Što nosi listo te stranke? Dr. Kukovec, liberalec, pod njegovim imenom  pa   je   Kühar Štefan   z   Markišavec napisan. Kmete lovijo v svoj, tabor z programom, šteroga liberalna stranka nemre i
nešče spuniti, ar či bi ga šteta, te ne bi živela. Banke bi jo zapüstile. I ta liberalna stranka li guči — a verjejo to samo nespametni — ka je domača stranka. — Njena hči je Hartnerova samostojna. Pritepla se je tüdi radikalna stranka k nam. Zove nas v svojem programi za brate Slovence. Ešče Madjare i Nemce lovi. I ka je to za stranke? Velesrbska. Srb naj bo gospod, Sloven i vsaki drügi pa hlapec, to je njeni program. Ves penez naj ide v Belgrad, srbski jezik naj bo glavni, pravoslavna vera naj ma največ pravic, vsi višji uradniki naj bodo Srbi itd. mi naj smo samo dojna krava. Sram naj bo Slovenca, ki podpira stranko, štera vmoriti šče naš slovenski rod. Küharva demokratska, Samostojna i radikalna ščeta vse posrbiti. To mata v programi, gučita pa nači. Skažljive sta. Ki šče postati Srb i bogatiti Srbijo, na nikoj pa spraviti naš jezik i našega siromaka vrednost, naj glasa za te stranki. Mi pošteni Slovenci ostanemo pri krščanskoj našoj Kmečkoj Zvezi.
„Mőrska Krajina.“
Da je tou cajtinga poiitični štreberov. tou za ednok pistimo pri miri; toga tűdi ne bomo svedočiti, da te cajtinge nemajo v svojoj vsebini nikšega programa, da poprek nema nikše vsebine. Reči, reči, reči! Prazna siama! Vsakša vrstlca teh cajting kaže, da tisti, što je piše, nema niti pojma od žumalistike. Ža pisanje cajting je potrebno, da prinese tou znanost človek že pri svojem rojstvi na svet, ali pa, da v svojem živlenji dosta proba i se dosta vči. Pa odpüstimo njim i edno i drügo! Liki da nikak, što edne cajtinge piše, ne Vej tistoga jezika, v šterom piše, tou je pa že več kak zadosta! Gospodje pri tej cajtingaj nemajo niti pojma, ka je siovenščina bote povedano ka je prekmurščina. Mislijo, ka je vse dobro, kajšteč i kakšteč napišejo. Te pa na zadnje sami ne vejo, ka so pisali, mi drűgi pa ešče bole na vejmo. Kda Človik dobi v roke .Mőrsko Krajino" je tou ravno tak, da bi dobo v roke asirske ali pa egiptovske hieroglife, štere samo s posebnov znanostjov razmijo posebno vučeni lüdje. Hierog-ilfe bar nikáki razmijo, iiki jaz bi rad vido tistoga modriaša, šteri „Mőrsko Krajino" razmi!
Kda tejm gospodom sfalijo Slovenske reči, te se razkoračijo i na vogrsko kopito napravijo edno novo „staro-s!ovensko-prekmursko" rejč z vogrskimi „piskami" (!) i naš lejpi „starosloven-ski-preknturski gyezik" je _ vöni iz vode i ešče kak vöni! Človek bi se razjokan, kda vidi naš lejpi jezik tak nesmilene križani! Pa besednl red! Ali postimo tou pri miri!
Gospodje do gvüšno pravih, ka je iz nevoščenosti ogrizavamo, pravili do, ka nam je Žao, da mi nemremo delati pri toj novoj lejpoj hiši .nove, staro-slovenske prekmurske" kulture. Siročeki i Uboge sirote !
Grdo je, jako grdo, či što koga ogrizavle. Mi pa ne ogrizavlemo. Mi pravimo, ka „Mőrska Krajina“ ne vej slovenski. Vzemimo njeno tretjo številko od 5. novembra. „prava’ zd’ zanja, obstankano, z tonejejšov, priglihen,(!), Vejm, potni opaznik, vjakšoj stavi, napovazsdzsanje, pred-
pravke, naprejprevidnost, vérstveni nastaj nebi vegno, delavnosti nagibnoszt, obladnoszt, gseft znásati, oranjeni, szlihsnost, ni’ zati, povisenje, preküpcsa, v-edne, se cejne ponizsajo previdenje, Litak“ itd. Kakši „gyezik“ je tou?! Lidje boži, koga ste čüli tak gučati?! V Prekmurji, ali po Vašem, v „Prekmörgyi?“ Ka je tou? So tou slovenske, prekmurske, staroslovenske reči?! Tou je „Smarn,“ „Dürrgemüse.“ Znate ka je „Dürrgemüse“? Tou je bio med bojnov eden „cušpejz“ šteroga so soldacje na fronti dobili; nišče nej znao, ka tisto je, samo to smo vidili, ka je zeleno. Vaš „gyezik“ je takši „Dürrgemüse.“
Pa besedni réd (szórend), tou vam je ešče nekaj lejpoga! Toga vam pa nej mogoče povedati, gd so te falinge, zato ka je vse, Od konca do kraja vse naopak. Naj nikak vzeme ,,Mőrszko Krajino" v roke in naj samo proba s Prekmur-cami v takšo formo gučati. Či ga ne poznajo, te do misiili, ka je Nemec, či ga pa poznajo, te do ga pa meti* za pijanoga aii pa noroga.
Mogoče pa vogrski dei cajting bogše pisani? Nekelko bogše kak slovenski že, ali dostakrat se zato vidi, ka je pisec čianka .čista madiar emberek." Tou je žalostno, ali istinsko! Občüdüjemo koražo Markišavčar, da vüpa s tak siabimi znanosti^ stopiti pred narod, pred kui-turne forume; po madjarskom se tomi pravi ,,szemteien bátorság." čüjte, Markišavčar, Vi znate iepo orati, sejati, vino odavati, se z biciklin pelati, imenitno demonstreratl i agitirali pri razmejitve tou vse dobre razmite, pa izda po vsej sili ščete pisali cajtinge, ka ne razmite. Trbej Vam lovorov venec (babér keli)? Ite ráj k Ascherl i si za pet krajcarov küpite, vörte mi, ka Vam v politiki i v žurnalistiki nanč teikó ne zrasté! Pa brez zamere! Mürska Soboto A.-Š. (Tak sod! naš prosti čiovek i po vsoj pravici. Teliko zato dopüstimo, ka po novom leti se je pisava za edno stopnjo pobolšala, 99 je pa ešče slabih. Vr.)
Kak se ljüdstvo na Slovenskom (Štajarsko — kranjsko) pripravlja na volitve.
Celi slovenski narod se z velikov gorečnostjov pripravlja noč ino den na volitve, štere bodo v nedeljo, dne 18. marca. Po vseh farah ino vesnicah, kje so l. 1920 volili za Kukovčove demokrate aii Pucljove samostojneže, so se ljüdje poboljšati, se kak izgubljen! sini vrnili k našoj krščanskoj Ljüdskoj stranki. Vse ljüdstvo je spoznalo, da je edina rešitev, da pri teh volitvah dá svoj glas samo kandidatni Slovenske ljüdske stranske, (kmečke zveze) a Ida liberalce, samostojneže, Radičevce, srbske radikale in socialne demokrate nažene iz naše hiše
Demokratska (liberalna) stranka, štero vodi liberalni advokat dr. Kukovec pri nas na Štajerskom ne bo dobila od drügih glasove, nego od par desetin brezvercov, šteri molijo samo zlato tele kak svojega Boga, nadalje od visokih uradnikov pa učiteljev Sokoličov. Pri nas vsaki kmet in delavec sploh srednji ino siromaški ljüdje vün plünejo, kda slišijo kaj o demokratskoj Kukovčevi stranki. Zakaj? Ar je ta stranka po svojih poslancih in ministrih nas Slovence odala srbskemi centralizmi ino zavolotoga nismo dobili svoje samostojnosti ali avtonomije. Kukovec je v Beogradi podpisovao nove dače ino je sokriv, da se naši slovenski kraji popolnoma zanemarjajo. Ar pa Kukovec pri nas na Štajerskom prav nikaj ne valja več, zato se je spravo nad vas Prekmürce ino je sküpno z g Küharom iz Markišavec prekiso svojo nikajvredno liberalno stranko v „vjedinjeno Mőrsko stranko.“ To je samo pesek v oči. Kühar Istvan je samo Kukovčev hlapec ino korteš. Nesta Kühar ino Kovač vaša prava kandidata nego mariborski advokat ino vodja liberalne stranke dr, Kukovec. Na Štajerskom ga nihče ne mara, zato pa hoče preslepiti tebe dobro ljüdstvo, da bi v Prekmurji vlovio toliko glasov, da bi pali poslanec postal ino potem kot minister pali Srbom pomagao, kak je delao zdaj celi dve leti. Prijatelje iz celoga Prekmurja! Naženite Kukovčeve ino Küharove lažnjive korteše ino ostanite 18. marca verni našoj krščanskoj ljüdskoj stranki, štera bo imela na volilni kišti trobarvni križ.
Pri nas tüdi za nikajvredno Samostojno stranko nihče več ne mara. To je stranka krivih prorokov ino zapeljivcov. Cele fare ino občine s sto-tlnami volilcov odstopajo od te Pucljeve stranke ino se vračajo v našo Koroščovo Ljüdsko stranko. Samostojni zapeljivei Mermolja, Drofenik ino drügi niti ne smejo več med ljüdi, ar je ljüdstvo na nje silno ogorčeno. Samostojneži so v Beogradi glasüvali za Srbsko centralistično ustavo proti nam Slovencom. Sami so obogateli, a ijüdstvi so pomagati nalagati težke davke. Samostojna bo dobila nájveč samo dva poslanca. Zato pa sije nalela korteše v Prekmurji, da bi vas preslepi^
Kaj pa Radičeva stranka? Pri nas na Štajerskom ma ta stranka nekaj pristašov ob Sodi, ovak pa nikje ne. Naše ljüdstvo je dobro zdrüženo v Ljüdskoj stranki, Kmetskoj zvezi ino mu je znano, da Radičeva poiitika nikaj ne vala. Radič obečava Hrvatom samostojnost ino republiko že okoii 4 leta, a namesto, da bi še! v Beograd, pa doma za pečjov sedi, Srbi pa z Slovenci in Hrvati delajo, kaj ščejo. Radič bi mogo iti sküpno z nami, a ne da šče moč slovenskoga ljüdstva še bolje oslabiti s tem, da lovi tű giasove. Radič še Hrvatom ne pridobo ne republike ino ne spuno niednoga obečanja, nam Slovencom bo pa še menje. Prekmurci, ne hodite za Radičom!
Slišimo, da vas Prekmurce lovi zadnje čase srbska radikalna stranka. Jaz samo to povem: Slovenci ostanimo v najjačjoj slovenskoj stranki, to je našo Ljüdska stranka. Srbski radikali pa si naj iščejo votume v Srbiji. Srbska radikalna stranka vas pozna samo zdaj pred volitvami, kda bo
2
NOVINE
18. februara 1923
dobila naše glasove, pa se bo vas toliko brigala kak za lanski sneg. Radikalno stranko vodi znani Pašič, ki je nasprotnik našega programa, da bi se slovenski kraji osamosvojili. Tiste, ki bodo 18. marca lüčali votume v kišto radikalne stranke, naj bo Slovenec, Madžar ali Nemec, bodo še jako dlane,. bolele, a Žalüvanje bo prepozno.
Tüdi socialistom pri nas na Štajerskom pšenica prav nikaj več ne cvete. Njihovi voditelji, Kristan!, so se Odali vladi ino postali milijonarji, Kisovar je obečava! brezplačno zemljo, a je ljüdi samo za nos vleko, ubogo ljüdstvo je, bilo od rdečih voditelov zapeljano ino je preklinja.
Vaša kmečko zveza ali Slovenska ljüdska stranka bo pri 'nas sijajno zmagalo. To je brez dvojnosti.Veselo je biti pri zmagovalci!],a žalostno ino kišto se drži tisti, ki prepadne. Vrlo ino dobro' prekmursko ljüdstvo, vabim te, da se z ogromnov večinov pridrüžiš našoj zmagovitoj ino edino poštenoj stranki evangeličanci i katoličanci. Na svetek sv. Jožefa bo cela Slovenija slavila den, naše zmage. Zato pa delajte na to vse dni do 18. marca, da bodo prekmürski votumi spadali samo v kišto Ljüdske stranke, kmečko ljüdstvo, za Srečno zmago pri nas na Štajerskom četüdi ni bogato, darüje od hiše do hiše, od gostüvanja do krsta, od veselite do pogüba, veliko penez za volilne priprave. Za naše Štajerske krščanske novine, ki se zovejo »Slovenski gospodar", se je po novem leti Zglasilo okoli 7000 novih naročnikov, četüdi se je cena dvignila od 48 na 100 kron. Želim, da bi tüdi Vaše »Novine", Štere so najcenejši (najbole fal) list na Slovenskom, dobili na stotine novih naročnikov.
Naprosili ste me naj vam napišem, kak se na Štajetakem, ki je zdaj s Prekmurjem zdrüženo, pripravljamo za vplitve, sem to jako rad včino. Če želete drügokrat pali kaj naših novic, bom jih z veseljom napisao:.
Vsem prijateljom v Prekmurji Pošiljam Iskrene pozdrave!
, FRANJO ŽEBOT, 'narodni poslanec v Mariboru.
NEDELA.
1. Postna. Evang. sv. Mataja IV. Jezuša sküšava vrag. Sküšavao ga je na gizdost, skopost i nemertüčlivost. Jezuš ga popolnoma obladao, ar se je posto i molo. Ki se v sküšnjavah zatajüje i moli ne bo nikdar premagan. 

Trpljenje Gospodovo.
Ka je mogo čütiti, gda je mislo na pokoro telikih püščavnikov, na žalost telikih žalüjočih, na stiske telikih sirot j na grozovitosti, štere so se vernikom preide od strani kri vö vernikov? Ka je mogo čütiti,, če se je pred oči postavo preganjanja, štera so hüdobni pobožnim pripravljali? Če je mislo na moke, štere milijon i milijon dűš bo moglo v pekli pred ašati, düše, za Štere je ravnotak viso na križi i krv za nje prelejao, kak za te zvoljene? Lehko zato njegovo bolečino za takšo imenüjemo, štera nema pára: Ne bolečine, štera bi Kritašóvoj1 Spodobna bila; ár je on ne samo svoje lastné, nego i vseh ljüdi žalosti prenášao, štera so zanjega zavolo njegove vsmi-iene ljübezni ne menje bile boleče kak lastne njegove. „Zaistino! naše slabosti je nasebi vzeo z naše bolečine je noso“ (Is. 53. 4.)
Pa mi zamučimo to bole skrito njegovo trpljenje, štero je v celom svojem življenji prenašao i se obrnimo odsehmao bole k odkritomi,
štero je denešnji den prestao. Tühi vas jaz rad pitao: ste ví gda sveta najšli človeka, proti komi bi se teliko razredov ljüdi zakunolo, ljüdi, ki so se ravnotak ločili po čini (rangi) kak edni bili v grozovitosti? Večkrat se je že pripetilo, da so koga dühovnik! toti preganjali a svecki so ga pa zagovarjali, te drügi je nasprotno od sveckih bio preganjao od dühovništva pa zagovoro. Proti tomi se je oborožilo ljüdstvo, ohrano ga je pa Vladar; proti onomi so se poreberili njegovi vojaki f- inozemci se ga obranili. Med ljüdmi je navadno tak veliki razloček pri briganji ali nagnenje za proti gučanje, da ne nesrečnoga, ki ne bi bar ednoga zagovornika najšo ravno zato, ka ga drügi preganja. Eliaš, koga je besen Achab preganjao,' je v tom časi najšo dovico, štera ga na stan prijela i hranila. David, koga je lastni njegov krao šteo od Življenja spraviti, je najšeo tüjega kralá, ki ga je sprejeo. Od svojih bratov pregnani Jefte je najšeo par cestnih razbojnikov, ki so se kre njega gorvzeli. Jeremiaš, s kem so se lastni vojaki slabo djali, ja dobo nekoga Etljopca, ki ga je podpirao. Od dva ogrjzavajočiva starca toiena Žužanna je najšla ednoga pametnoga mladenca, ki jo je ohrano. Spodobni reči bi vnogo mogli pripovedati. A za Kristuša ta regula ne valála, ár so pri njegovom preganjanji Poganje i Židovje, rimljani i barbari, prosti i plemeniti, duhovniki i svecki, soda* i vojaki, stari i mladi,, jalni i preprosti, vučitelje i nevedni v čüdnoj slogi vküpdržali, to je tisto, ka je on sam v podobi od sebe proroküvao, gda je pravo, da so se psi i bikovje i čeravno se tei medsebov sovražijo, zdrüžili, da bi ga preganjali: ,, Vnogo psov me ob' dajo" (Ps. 21. 17.) »Debeli bikovje so se okoli mene spraviti< (Ps. 21,13.) Kakšo bolečino je moglo to njemi delati, gda je vido, da ga vsi ednoglasno sovražijo, da med sebőv razdeljenoga ljüdstva je jedina-žela njegova smrt?! Če bi samo ednoga Človeka najšli na sveti, ki bi Kristuša odürjavo, bi pravili, ka je to grda podivjanost; da što bi ga pač mogo odbiti, če ravno bi ga šteo ? „Pa r što bi se štrltao z menov 7 Stopimo vküp napr.$j/ Što je moj protivnik?Naj pride bliže/ (Is. 50. 8.) So mogoče vladarje njegovi sovražniki? Ne mogoče; ve se je pa najbole pošteno oponašao do njih, ar je ljüdstvo opominao, naj je poštüje, ar je odobravao pobiranje dače, ar je narodi na srce Vezao skröm-nost, složnost, mir, i vse drüge državljanske dužnosti, od-šterih Je‘javna blaženost odvisna! Ali so lehko dühovnik! njegovi protivnik!? Ne mogoče; ve je pa on .visiko t zdigno njihovo oblast čast! So njemi 'mogoče farizejce' sovražni ? Ne mogoče; ve je pa i resno predgao, da ljüdsvo njuve zapovedi more, bogati! Ali Iehko máute-brači? Ne mogoče,: ve je pa vsem znano kak je té ešče. na kvár svojega ugleda j za volo njih celo cone prenašajo odlikovao!
Glasi.
Slovenska Krajina.
Delavcom na znanje! Čüje se več nezadovoljstva med delavcami posebno pa proti voditelom delavcov? ar so nej dobili mesta za delo na Državnom Imanji »Belje", ar se je mesto ali potrebno število: le hitro napunilo. Za volo toga se daje vsem delavcom na znanje, ka se naj níšče ne vznemirja kajti Borza Dela več dela ne bila mogoča dobiti za toga volo so tüdi tisti, ki so se nej popašči, nej dobili mesta. Pa-lerov se potrebüje samo 8, a Zglasilo se jih je več kak 300, šteri so mogli oditi brezi uspeha ar so za delavca nej šteli iti. Dalje se daje vsakšemi človeki na prosto, kama šče, ta naj
ide ali v .Slavonijo potom privatnih palerov ali pa na Vogrsko, za to zadnje pride v prihodnji številki pojasnilo kak se majo ravnati delavci, ki do šli na Vogrsko in tüdi palere, ki imajo tam .prevzelo delo. Na znanje se da tüdi, ka je začnjena gradnja (nasipovanje) železnice od M. Sobote—Ljutomer—Ormož, Što šče iti na to delo, naj se. zglasi pri Državnoj. Borzi Dela v M. Soboti.
Za deset litrov vina so se dali nešterni Mačkovčarje na Goričkom zapelati i pristopili k liberalnoj brezverskoj demokratskoj Küharovoj stranki z Markišavec. Sramüjejo se vsi sosedje nad tov odajov.
Küharje v Prosečkoj Vesi i Kovačavci so bili tak sijajno sprejeti, ka niti edne reči neso mogli spregovoriti. Vsi so za našo kmečko zvezo.
Pešadija de 24. februara rukivala notri svojemi kadri. Ovi kesnej.
Črensovci. V nedelo i v tork je naša šolska mladina predavala tri lepe igre „Metülčke,“ „divjega ščipka“ i „Pepelka.“ Zaistino lepe igrice. Deca je lepo, koražno nastopila. Lepa hvala našemi g. nadvučiteli i vsem njihovim pomagačom za trüd, šteroga so meli pri včenjej igre.
Naša škrinjica bo drüga. Že je potrjena. Na njej bo ime g. Klekla v Lendavskom okraji i g. Šiftara v Sobočkom okraji.
„O tempora i moreš“ so inda pravili latini, če se je kaj posebnoga zgodilo. Ka sta sobočki Benko i lakoški Kiralj za velesrbsko stranko gor stopila, šteriva sta za veliko. Madjarsko bila vsikdar, je tüdi takša reč, ka moremo skričati: O tempora, o moreš. »Vogri" se začnejo postiti, a mi Slovenci z Madjari se ne bomo.
Vse en pes. Liberalne stranke kandidat Kühar se páči nad tém, ka je Benko vüpao na Srbsko stranko gorstopiti, štera šče ,,VelAo Srbijo“ i za Srbsko vero i jezik, ne pa za naše pravice. — Nikaj se naj ne čemeri g. demokrat Kühar. Demokratska njegovo stranka je ešče pred Benkom glasüvala proti našoj autpnomiji i Srbe spravila na konje, trla dol našo vero, nas davila z dačami — i srbski gučala pa se izjavila 1 delala za to, ka naj mi postanemo Srbi, ka se naš jezik v Srbskoga premine, zakaj se-pa te zdaj čemeri na Benko. Mi tak pravimo po našem: Vse en pes, radikalska ali demokratska stranka.
Kmečka Zveza se je nastavila v Kobilji. Predsednik Horvat Štefan, podpredsednik Miholič Franc, tajnik .Šabjan Franc, blagajnik Trajbar Franc, odborniki: Berden Peter, Berden Ferenc, Gašparič Ferenc. Štefan Ferencek, Trajbar Jožef, Horvat Peter, Černela Franc, Ferèncek Peter, Šabjan Jožef, Krčmar Jožef, Požonec Štefan, Vegi Štefan, Bakovec Peter.
Peneze vzemite če vam je što ponüja, obrnite je v dober namen, glasajte pa na našo krščansko stranko. Penez, je sad vaših žülov i trüdov. Ki pa odbije ponüdbo penez, je nad vse hvale vreden junak.
Povrno se je od Radičove stranke na radikalno g. Cvetko, pisač dr. Šömena.
Polštiri kile bank — se guči — je prinešeno k Benki za agitacijo na radikalno stranko. Kandidat srbske stranke je Benko velemesar iz M. Sobote.
    Beltinci. Na veselici pri Cigüti 4. febr. so se tak sposvadili, ka je cela bojna nastala te doma po njej. Veselje je tak veliko bilo, ka je edna zakonska žena z nekim dečkom 12 jezero koron zapravila. — Naše kokoši so tüdi jako tečne, na vse kraje je kradnejo, ešče z občinske hiže so odnešene.
Melinci. Zgorela je po nesreči hiša Maučecova.
Fabijola ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
Prišla je deklica, ešče skoro v detinsko letaj, v čistoj beli obleki, brez vsakšij lepotij; itak je bila že jako pametna. Nedužnost njoj sija iz vedrij oči, včasi zdigne jsvoje oči gor proti reči, štera njoj je ljüba i draga, za štero pa drügi ne vejo i čista, živa ljübezen leti te iz njenoga srca proti Vsemogočnomi Bogi.
Visiko i vedro je bilo njeno čelo, pravi prostor njene düšne čistosti, i ljübezni i prijazen Smej se je igrao na njenom obrazi. Što jo je poznao, jé trdo, da je njeno srce nikdar ne samo, nego, da je zdrüženo z nekšov drügov nevidnov stvarjov. Bila je vsikdar z vsemi vljüdna.
Sira malo postoji pred deklicov, štera je kak angeljček stala pred zagrinjalom; deklica jo prime za roko, jo küšne i zašepeče: Vse sem vidila. Čakaj me v sobici pri velkij dveraj!
Fabijola je rdeča postala, gda je zagledala deklico; bojala se je, Či bi deklica vidila njeni
nevredni grobjansk? čin. Namigne robinjama i tej dvej zapüstila sobo. Zdaj lepo pozdravi svojo rojakinjo —- ar je bila lepa deklica z njov v rodi. Povedali smo že, da je bila Fabijola gizdava, čemerna, i da je samo z dvema o s c b a m a bila dobra.
Edna tej oseb je bila Evrozina, njena dojka i robinja, i drüga — ta mala deklica, štera je ravno zdaj prišla notri, vsikdar jo je rada meIa, vsikdar je iskala njene drüžbe, vsikdar jo je ljübila.
„0, to je pa resan jako lepo, draga Agneška*' pravi Fabijola, „da si poslühnola mojo prošnjo i si prišla k nam v goste. Gledaj, moj oča so pozvali dnes našternoga gosta i jako rada vidim, či mam koga pri sebi, s šterim si lehko pogučavala, zato sem to dala tak hitro pozvati. Na ednoga tej gostov pa ešče posebi rada mislim; zovejo ga za Fulvija i pravijo, da je jako vljüden i bogat, itak pa níšče ne ve, što! Odked je."
»Ljüba Fabijola, vej znaš, da sem vsikdar srečna, či te morem poiskati i to mi tüdi vsikdar radi dopüstijo mojlpremili starišje."
„Pa si pá prišla k meni v tak beloj obleki kak Sneg", pravi Fabijola, i jo poboža polici, „brez dragoga kamenja, brez vsakšega kinča,
kak či bi bila snehe vsakši den. AH ka je to ? Si se mogoče gde vdarila? Ali sine zapazila to na pravoj strani obleke velko rdeče pečat? — Kak či bi bila krv — hodi ví i preoblečevi sel‘< »Za ves svet ne Fabijola! To je Jedini Hip, jedini kinč, šteroga ščem dnes meti. Istina, krv je to, krv sirmaške robinje, ali to je v mojih Očej bolje Plemenita krv, kak tvoja 1 moja!"
Zdaj je zarazmite Fabijola: Agneška je vse vidila I Ponižano se Čüti i skoro čemerna odgovori: Ali mogoče ščeš celomi Svéti naznaniti mojo naglico, da sem malo preostro kaštigala preveč klepetasti roblnjo ?“
»Toga neščem, draga tetica, samo navuk si ščem obdržati v spomini, šteroga mi je dala ta robinja v jakosti i visikodüšnosti — v visiko-düšnosti, šteroga nam lehko pokaže le malokda šteri modrijani"
,,Kakše misli! Vse ti vö povem: Agneška, ti preveč rada maš te ljüdi. Ka pa misliš ve so to robi?"
Dale.
18. februara 1923.
NOVINE
3
Sv. Jürij. Pri nas kmečka zveza jako dobro stoji. Za liberalce je prišo korteširat Tone Lazar; tiho je prišo, a ešče bole tiho je odišo.
Ka so pisali naš milostiven püšpek v pastirskom listi od volitev? To, ka je nej dober pastir svojih ovčic tisti dühovnik, ki se ne poskrbi, ka zmaga krsčanska stranka. — Teh reči drüga stran se te etak glasi: ne dober krščenik zato, ki ne da glasa i ki ga ne dana našo krščansko stranko. Vse ove stranke, štere se zdaj ponüjajo, so v Belgradi proti pravicam naše vere pasale, samo naša kmeéka zveza je je zagovar-ala. Ta jedina je krsčanska stranka. Samo toj dejo vaše kruglice.
Je to ne nesramnost? Nišče se ne drügi brigao za naše trpeče vojake kak poslanci-kmečke zveze i posebno za naš kraj naš poslanec Klekl, Radič je sedo doma pri peči i živo brez dela dobro. I M čüjte, nesramne laži. Tak guči Radičova stranka, ka je naša stranka posebno naš poslanec kriv vojaškoga trpljenja, ka so prej tej pozvali rekrute notri, ne pa" vojni minister. — Tak nesramno lažejo. Če bi gde koga čüli,, ka bi te nesramne > laži trošo med ljüdstvom f dobroto naših poslancov za vojake z tak grdom nezahvalnostjov plačüvao: naznanite nam ga. Naj se pred sodnijov zagovarja za svojo nesramno laganje. To presega zaistino že vse mere nepoštenosti.
Pajdaš pajdašom. Novine pišejo, da je bivši minister nam znani Pucelj svojim pajdašom mlinarom — miljonara«) tüdi pa včino »malo” uslugo. Odredo je, da se mela od žita, štero je bilo uvoženo k nam, lehko Izvozi brez carine. To žito se je uvozilo k nam tüdi brez carine. Tak zdaj so mlinarje i špekulanti bili na dobrom; ne so plačali carine, kda šo si žito pripelali j ne, kda so melo vöpelali. Na naše domače žito pa je bila navržena Carina na 100 kg. 150 Din. Tak je g. Pucelj pa »pomagao" kmetom, dá so mogli falej tržiti svoje pridelke. Siromak pa tüdi zavolo špekulacije li mogo drago melo. jesti. Te kšeft vleče lejko Hartnera tüdi?
Odati so se. Samostojne voditele je dr. Žerjav znani demokrat, prigučao, da so odali tej eden del slovenskoga ljüdstva demokratom za 400 jezer koron. Vsigdar se je gučalo, da so Slabostojneži v zvezi z demokrati. To so oni jako tajili. Zdaj je pa urednik „Kmetijskoga lista“ pod prisegov izjavo, da so slabostojni voditeli dobili od Žerjava 400 jezer K. — Ali je ne zdaj kaj takšega pri našoj „Mőrszkoj Krajini.“? Vse pride na den.
Ka žele Benkova radikalna stranka? Pašičov radikalni list je objavo program radikalne (Benkove) stranke. Te je: 1 Država se naj imenüje: »Kraljevina Srbija.” 2. Državni jezik je srbski z cirilicőv. 3. Upravna razdelitev zemlje naj bo kak najbole centralistična. 4. Trebe prepovedati vse organizacije, Štere so ne za centralizem. Tak, Polovica nas je Slovencov i Hrvatov pa naj bi postanoli Srbi? Vzeti ščejo naš jèzik, naše pismo i nam vsiliti srbščino. Naj nam oni ravnajo s vsako? najmenšov rečjov iz Belgrada ? Tak delajo srbski centralisti, štere so pomagali i jim davali rógle slovenski demokratje 1 samostojneži. Zato slovensko ljüdstvo vniči politike vseh centralistöv. Ne smejo priti več Oni do moči. To pa najleži dosegnemo, če velimo vsi »Kmečko Zvezo," štera se bojüje proti centralizmi za autonomijo Slovenije. Benko ma že bogati žep od vas, bole ga ne napunja-vajte.
V živo smo zadeli demokrate, gda smo njim popisali, ka se zdaj s tistimi drüžijo, štere so prle kak Madjarone zapirali, preganjali. Inda če Se je što samo nači Skašlao, kak slovenski, so ga meli za protidržavnoga, zdaj pa ár so volitve tű i trbe Kukovci kruglice so elče tisti dobri, ki ešče svoje pošteno ime »Sloven* zamenjajo z ,,Vendušom" i to zato, ár prek na Vogrskom je to naše ime, i ár ,,Domovina" v Pešti ne spozna-.Slovana", nego »Ven-duša" pa tüdi ar so g. Mikola profesor na podlogi toga, kasino mi ne Slovenje, nego VenduŠje zahtevali v Parizi, naj se ne pridrüžimo bratom Slovencom v Jugoslaviji. To so Zgodovinska dejstva, štera se ne dajo tajiti i ne vidi jih samo zaslepljenost liberalcov, ki odájo vse pravice, ves narod, celo državo tüdi, naj samo so na vlasti i majo dobičke. To za odgovor 5 št. M. Krajine, v šteroj pljüje v nas. Sebé so oplüvali.
Pa dvakrat napadno našo kat. vero i dühovnike, posebno naš dragi kinč, naše vüpanje za Bogom, Dev. Marijo liberalni list markišavskoga Kühara ,,M. Krajina" v 5. št. Pa more katoličanec podpirati to stranko, štera blati njegov kinč? I morejo podpirati evangeličanci, štera dela svajo med nami? Jeli da ne.
Javni shod naše stranke bo 4. marca po velikoj meši v Murski Soboti. Pride sam dr. Korošec predsednik, minister na razpoloženji,
Krog. Ustanovili smo Izobraževalno drüštvo, šteroga pravila je pokrajinska uprava potrdila.
Ne smejte se! M. Krajina s svojim urednikom i celim uredniškim štabom vred se v prsi bije kak lepo oni pišejo slovenski i ka smo mi greh včinoli, gda smo njihovo slovensko pisavo grdo imenüvali. Naj nam ne zamerijo to gospodje liberalci. Mi smo to v njuvom listi, v »Tabori" čteli, ka v slaboj prekmürščini se piše M. Krajina. Vsaki svoje pa znamkar pozna. Pa naj sodi tüdi drügi. En Članek smo že pri zibeli „M. Krajine” dobili, šteri pove, ka misli naš človek od Kühanoga gyezika. Mi smo te spis že dugo dobili, a ne šibo ga šteli objaviti, ár bi nam v oči metali kak nam i mečejo, da smo nevoščeni. A zdaj gda še hvalijo s svojov pisavov, njim ga više pokažemo naj v gledali našega slovenski gučečega (ne venduški) domačina vidijo lepoto svojega gjezika. Ki slovenskoga jezika ne prebrodjavo, zvün, če stem ka ga je tro doli i nadomeščavao z tüjim, ki se nikdar ne potrüdo poglednoti malo v slovensko gramatiko, nego po vogrskoj kovao „venduške" reči i delao samo zato ka se te jezik v bole kulturnom v topi — tisti nema niti juša od slovenskoga jezika gučati, tem menje se pa hvaliti kak lepo zna slovenski. Gospodje gramatiko naprej, ne pa nakvalo j te mo se razmeli. To tak na kratci za odgovor.
G. Lendava. Moški pevski zbor se je nastavo pri nas pod voditelstvom g. kaplana Lejka. Pesmarov je 36. Sami domači. Lepo napredüje. Čestitamo. Lepše, čistejša zabave nej, kak je lepo popevanje. Te bi jedini bio v našoj Slov. Krajini.
V Moravcih, Tešanovcih i Vučoj Gomili so Küharovi agitatorje smolo meli. Šiftari živio kričijo.
Prava žena. Mož si premišlava kama de volo v občini G. Žena njemi odgovori: Samo za krščansko stranko smeš. Če ne boš šo, vzemen jaz kruglico i jo vržem mesto tebe notri. — Istinska zgodba. Edno je samo nevola, ka so liberalci, samostojni z radikali i Radičom to pravico vzeli ženskam. 
Poverjeništvo organizacije vojnih invalidov vdov in sirot v Murski Soboti obdrži I. redni občni zbor dne 25. februarja 1923 ob 9. uri v prostorih gostilne' pri kolodvoru" s sledečim dnevnim redom: T. Poročilo predsednika. II. Poročilo tajnika In? blagajnika. 111. Poročilo delegata iz Ljubljane. IV. Volitev novega odbora. y. Slučajnosti. Vsi Vojni invalidi, vdove in sirote se pozivljajo, da Št trga občnega zbora gotovo udeležijo.
Gde bomo ešče volili? Volišča bodo ešče po najnovejšoj odredbi v Hodoši, v Bratoncih, v Gomilicah i v M. Polani.
Na gostüvanji hvala našim dobrim ljüdem, v večih mestah neso se spozabili z M. Lista. nego so veseli gostje dali na njega podporo. Že naprej se zahvalimo vsem darovnikom, dokeč ne objavimo imena v M. Listi.
Shode naše stranke so meli naš poslanec Klekl 10. v Gomilicaj za to i Lipljanskó občino, 13. pa v Türnišči za Türnišče, Renkovec i Nedelico. Punoštevilno obiskani shod je odobravao delo i razloženi program naše stranke.
Dačo na kolesljine ino kočije je na svet spravila l. 1921 liberalnosamostojna vlada. Tisti zakon sta podpisala minister liberalec dr. Kukovec ino minister mesar samostojnež Pucelj. Dala sta svoje podpise za to krivično dačo. Što to nešče vervati, naj vzeme v roke Uradni list št. 100 z leta 1921, pa bo tam vido pod tem zakonom celo tiskani podpis teh dveh ministrov. Ino ' Prekmurci bi Še naj zdaj Kukovčovoj stranki votume dajal! ali Pucljevojl Što hoče biti kaštigan s krivičnimi dačami na kola ino drüge potrebne reči, tak naj Ie da votum demokratom, samostojnim in srbskim radikalom 1
Najstarejši človek v D. Lendavi. Dneva 12. februara je obslüžavao med svojimi domačimi in priatelji J. Schwarcz svoj rojstni den. Rojen je bio 1830. leta, tak je zdaj star 93 let. Starček se še prav črstvo drži in ga večkrat vidimo še na vulici.
D. Lendava legidősebb embere. F. hó 12. ünnepelte id. Schwarcz J. kellemes rokoni és baráti körben születésének 93. évfordulóját. Érdekes, hogy az öreg bácsika 93 év terheivel a vállán még mindig megőrizte testi és szellemi üdeségét és frisseségét. Gyakran látható még az utcán, amint a napi sétáját végzi. — Jelenleg ő Lendava szeniorja.
V Čentibi je edna svinja raztrgala 13 let staro deklico.
Čüdno drevo. V Dolini pri D. Lendavi je dobila eflno dovica z občinske šume en precej debeli gaber. Debeloča meri približno 50—oO em. Čüdnoga je pa to, ka da so doma drevo razžagali i en priglin na dvoje razkálali, so na sredi najšli notri zrezane kak či bi bile notri zažgane te reči: I. V, L 1818. Litere so kakši 10 em. visoke in pol em. široke. Čüdno je, kak se moglo to na sredi stebla razvijati.
Država.
Zbor zavüpnikov naše Kmečke Zveze v Ljubljani. Vršo se je 5. februara. Na njem so stalno določeni kandidati za našo stranko. Za Prekmurje sta določeniva, kak smo že pisali g. Šiftar Geza i Klekl Jožef. Z vihérom veseljom so pozdravili prvoga evangeličanskoga kandidata naše stranke g. Š.ftara v Ljubljani. Na Nemškom je to že dugo, ka se vküp borijo Evangeličanci i Katoličanci, v Sloveniji zdaj prvič, prle z» to ne bilo prilike. Hvala dobromi Bogi za to zmago. Dr. Korošec, minister na razpoloženji je razvio naš program : šteri se na kratci glasi samostojnost slovenskoga naroda, autonomija vseh narodov v Sloveniji; zakone ščemo doma sklenjavati, ščemo si krščanske šole, krščansko matercerkev a tüdi žepe čuvati, posrbiti se neščemo i se ne bomo; naš človek naj doma slüži, naš vojak naj bo v domačih kasarnaj, naš kmet naj se proti kügi, toči povodni brani od države, naš mali obrtnik i delavec naj dobi po zakoni pomoč, ka ga vöne scécajo fabrike i de lejko živo; uradnik naj bo pošteno Plačam, vse vere naj vživajo svojo sloboščino, mir s sosednimi državami, vojaštvo naj se odpravi i nadomesti z milicov (gda de trbclo te mo branili domovino vsi), dokeč se pa ne odpravi vojska, naj se zniža, ustava naj se popravi, ki nemajo zemlje, naj pravično jo dobijo, dače naj se zednačijo, invalidi naj dobijo vednako podporo, so slüžili v srbskoj ali austrovogrskoj vojski, ar so vsi svojo dužnost spunjavali.
Kak delajo demokrati? V Bosanskoj i Horvackoj Kostajnici so srbski demokratje katoličanske hiže razrüšili, dve vési horvackih upos-tošili, da preprečijo shod drüge stranke. Srbski pop je vodo razbojnike. V Osijeki so bombe vrgli na tiskarno .Horvackoga Lista," meli so strojnico (mašin pükšo); revolve sebov, v Cerkvenim* so pa strelali na ljüdstvo i osem jih teško ranili. — V to bando šče stopiti Kühar. Te šli za njim? Z tov bandov so prijatelj) bili radikali i samostojni, stranka Hartnera i Benka. Zaslüžka vaše vüpanje, Sodite?!
Radič i njegovi. Lani v zimi, kda so rekrutje rukivali, ide eden mladi radičevec — regrut v Zagreb k Radiči pitat ga, jeli bi rukivao ali ne!,Radič pogledne izpod klobüka pa ga pita: ,,Ka bi rad!“ On lepo kak se spodobl ponovi svoje pitanje. Jeli bi šo v vojsko ali nej. Radič njemi odgovori, ka naj včini po dragoj voli. Dečko pravi ta je za toga volo prišeo, ar nevej ka bi včino. Na to veli Radič, ka najhiede. Vrli dečko si poguči, .ka bo, či do me Orožniki iskali:" Radič se ešče itak ne da pregovori!!, ' zato njemi veli, ka drüge tüdi preganjajo pa bijejo. Dečko ga na to prosi, naj njemi da pismo, ka de meo pokazati oblasti, či do ga iskali. Predsednik mirotvorne republike g. Radič se ha to tak razkači, ka ga začne prav po zagor-skom psüvati, na slednje ga pa vrže vö. Dečko ga samo gleda debelo, potom odide; rukivo, obslüži vojsko, pa je ves vesel pokazao hrbet g. Radiči j njegovoj mirotvornoj bratji.
V pijanosti zadavo lastno hčer. V Vojvodini se je zgodilo, da je nekši prostovolec prišeo domo jako pijan. Začno je biti ženo, štera njemi je pa vujšla. Nato je zadavo 17 let staro hčer, ki je ležala betežna na posteli i ga kregala, zakaj bije mater.
Svet.
Potres. Na Sendviških otokih je bio potres, šteri je vničo dva varaša.
V Bulgariji se je vršilo ljüdsko glasovanja ali se naj obsodijo ministri, ki so Bolgare spravili v bojno, ali ne. Ljüdstvo se izreklo vsepovsod za obsodbo. — Orjunaši, to je, jugoslovanski fašisti so razbili od sobote na nedelo v noči Cirilovo tiskarno v Maribori. Škode je do 400 jezér koron. To je demokratska organizacija i markišavski Kühar na listi teh razbojnikov kandidera. — Turčija mobilizera. V Smirni so pod orožje pozvani vsi moški od 18 do 42 leta.
Gospodarstvo.
Cene silja v Dolnji Lendavi: pšenica 	1800	 K.
žito	1500	 „
kukorica	1300	 „
ječmen	1400	 „
oves	1400	 „
proso	1450	 „
hajdina	1350	 „
Cene mesa: Govedine kg. stane 52 K. teletine 60 K. svinjsko meso 80 K, mast kg. 170 K, slanine 156 K.
Vrednost penez. 1. dolar stane 404—412 kron, 1 talijanska lira 19—20 kron, 1 češka krona naših 12 kron, za 1 dinar se dobi 25—30 vogrskih i 770—780 austrijskih kron. V Cürihi naš dinar notira 5.15, to je, da za 100 dinarov dobimo 5.15 švicarski frankov.
4
NOVINE
18. februara 1923.
MEDJIMURJE.
Širenje Hrvatske Pučke Stranke po Medjimurju. Na (Horvackom se naša kmečka zveza zove „Pučka Stranka“.)
V nedelju 4. o. mj. održao je mediciner J. Rebok po sv. meši pouzdani sastanek HPS u Selnici, na koji je došlo mnogo ljudi večinom svesnih pučkaša. V malo dugšemu govoru pri-kazal nam je prögrame drugih strank, a osobito se zadržal pri Radičevi stranki, za koju je na očivesten način pokazal, kuliko nam je naškodila s tem, kaj je ostala doma v zapečku, a nas prepüstila na milost i nemilost srpskih ministrov i stranki. Dok jeonvZagrebu zidal (za siromaške moške peneze) vilo sebi, mi smo morali plačati krote dače, koje su se skoro sve potratile v Beogradu, i Srbiji. Radič pak je samo znal v žepu figu kazati Beogradu, a za to su mu naši iz-rabljivači jako zahvalni. Zatlm nam je prikazal Radiča i v verskom svetle Iznesel je pojedine njegve reči i pisanja iz rjjegvoga »Slobodnoga Doma", gde taj bezvernik sa svojim šegrtima tak besramno napada svetu našu katoličku vera i Cirkvu, kak se javno narugal molenju čisla (krunice), i kak piše, da je katolička Cerkva gnjila — morti za to, kaj ne če njega za papu 1
Prisótni su poslüšali celi govor i razlaganje vrlo pažljivo i na koncu su se Čüdili, kak morebit išče i jeden človek samo, koji veruje Radičevim lažnim obečanjima i sramotnom zavarala naroda, koje bi nas moglo Čisto upröpastiti.
Posle polne dneva održao je vlč. g. Lich-tenberger s mediclnerom J. Rebokom pouzdani sastahek Pučke Stranke u Sv. Martina na osobito želju ovdešnjih pristašov. Ulepomu govoru podučiö nas je vlč. g. P. Lichtenberger o de-nešnjim političnim grupami i to je sve potkrepil vrlo lepim primerima take, da ga je svaki mogel razmeti. Pokazal je, kakoje pogibeljen put, kojim ide Radič svojim obečanjima, troja se nigda ne budu ispunila. Nasuprot nam je jasno bilo, da nas je Pučka Stranka po svojim marljivim Ž vrednom zastupnikima očuvaía od mnogoga i mnogoga zla, koje su nam spermali demokrati i radikali, a Radič ih pomagal svojim, držanjem.
Istaknal je i ono, kaj nas nesme ostajti hladne: Pučka stranka fe jedina katoličanska i krščanska stranka v Jugoslaviji i da je ona jedina branüa našu vem, dok su sve druge sküp s Radičem podupirale protukrščanske naredbe bezboževo na ministarskim stoücami.
Iza njega uzco je .reč J. Rebok, mediciner —koji je prisutnima predočio, kako neje važno za nás, da li imamo kraljevinu ili republiku, nego kakve ljude imamo kao ablegate v saboru (parlamentu), jer oni stvarjaju zakone a ne krali ili prezident. Mi se dakíe ne borimo niti za kraljevsko niti za republiko, nego svi idemo za tom, da sé preko svojih ablegatov što bolje ure-dimo svoje životni kulturne i verske prilike i da si pobolšamo gospodarsko stanje. To pak se ne postizava borbom za republikom, nego borbom za vrednim, poštenim i krščanskim zakonima. 1 Austrija je republika, pa si nitko od nas ne bi požeíio njenoga bednoga i siromašnoga bo-kčarenja. U Francuskoj pak republiki bi več opet šteli nazaj kraljevsko.
Svi su prisutni bili zadovoljni tim razlaga-njem a mnogi se neso mogli suzdržati pak su viknuli: Živila krsčanska Pučka Stranka".
I tak se pomali po našim medjimurskim selima krepko - diže stranka, pred kojom hüde deneš zütra Radičeva nestalauprah i zabere.včenje.
Pošta. 
Kodila Marija. Tropovci. Ne smo vam stavili Novin. Dobite je kak lani i letos brezplačno. Se zglasite pri širiteli. Dajte nam glas, ka napravite. Mekiš J. Nuskova. Račun dober. Samo zakaj si poštnine ne odračunate? To vseli včinite, ne smeti gor plačati, zadosta vaš trüd. Novine razdelite. Košič. Pertoča. Tistima siromakoma dajte M. Liste, kak prosita. H. Martjanci. V Marijinom Listi. Pošlji imena. Za M. List prosimo še agitacijo. Šinko Ana. Domajinci. Lejko plačate kak prosite.
AUTOMOBILNA PROMETNA D. D. v Ljubljani
naznanja cenj. občinstvu, da poviša z dnem 11. februarja vozne cene na progi Murska Sobota—Dolnja Lendava za 25% dosedanjega cenika.
Pravi amerikanski
Singer-mašini za šivanje
se dobijo za Prekmurje
samo v trgovini
BRATA BRUMEN
MURSKA SOBOTA Cerkvena ulica 192. (poleg birovije),
v Dolnjoj Lendavi pri
BEDIČ IN KAC Dobijo se tüdi Singer igle, olje, konci, nadomestilni deli itd. (Šivalni stroji za sabole, šujstre i za familije). Odavle se na rate (24 mesecov). Singer Šivalni stroji BOURNE & Co. New-York.
Na prodaj!
Proda se posestvo 2 novim poslopjem in celim inzentarjem; 3 orale njiv, 1 oral kavnika, 1 oral sadovnika in mlin na Muri; mlin je ¼ ure od hiše; Proda se skupaj ali posebe; Cena se izve pri lastniki mlina in posestva ALOIZ KEGL, mlinar HRASTJE-MOTA 58, pošta Slatina-Radinci.
Najbolše, kovačje vogelje se dobi keliko ga što šče meti pri tvrdki
I. LOVRENČIČ i DRUG, trgovina z mešanim blagom pri cerkvi v Križevcih pri Ljutomeru.
K odaji je
pri OSKO JOŽEFI na PERTOČI št. 109. p. Rogačovci, Prekmurje eden mlatilni stroj (mašin za mlatiti), mlatec pa motor i eden mlin za šrot. Cena fal. Zglasite se na gornji naslov.
SIROVE KOŽE:
Lisice, — küne — vidre — krtice — veverice čarne, zavce divje i domače - domače mačke - kondrave pésje kože — ovce in janjce — kakor ves ostale vrste kož z dugov i mehkov diakov, küpüje i plača po najbolših cenah
Tovarna usnja (ledra) MARTINUŠIČ in DRUG
v Ljutomeru [Lotmerki]

i
Podrüžnica v Cankovi.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava