LETO XXI. — številka y* Ustanovne! ji: občinske konference Jesenice. Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELO KRANJ, sreda, 25. 12. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev V N E G A LJUDSTVA ZA GORENJSKO List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotab ^ petek popoldne je predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar sprejel delavce Uprave javne varnosti in oddelka za splošno-upravne zadeve. Zahvalil se jim je za dvajset-to večletno delo v teh službah in jim izročil spominska darila. — Foto: F. Perdan Pred dnevom JLA, v soboto dopoldne, so vojake v garniziji Stane Žagar obiskali tudi dijaki to. dijakinje kranjske gimnazije. Z nageljčki so jim simbolično čestitali k njihovem prazniku. _ Foto: F. Perdan I garniz njimi je ^kateri ijl Stane Žagar so v soboto dopoldne vojaki-novinci slovesno zaprisegli. Vsakdo med zaprisego tudi podpisal. Ob tej priliki so bili v okviru praznika JLA odlikovani tudi najprlzadevnejši pripadniki JLA. — Foto: P. Perdan •¥• NOVOLETNO DARILO KOKRE SVOJIM KUPCEM! KRAINJ 500 ženskih in moških ur. Vsak nakup prek 40,00 ND, v dneh od 1. 12. — 31. 12. 1968 pride v poštev za žrebanje, ki bo 6. 1. 1968 v Blagovnici Kranj. Rezultati žrebanja bodo objavljeni v časopisu Glas dne 8. 1. 1969, Dolenjski list in Kmečki glas, dne 9. 1. 1969 ter v vseh naših prodajalnah. Obisk dedka Mraza v Blagovnici — Kranj bo vsak dan od 27. — 30. 12. 1968 v času od 17. 30 — 18. 30. Starši, pripeljite svoje otroke! Prireditev v Prešernovem gledališču z igrico Žogica nogica in obdarovanje otrok bo 30. 12. 1968 ob 17. uri. Vstopnice dobite v Blagovnici Kranj, kjer lahko izročite darila za obdarovanje. Srečno Novo leto 1969 vam želi KOKRA — KRANJ V današnji številki: 2. stran Kdo in kako bo v bodoče delal na kmetijah? 3. stran Vprašanje Komunalnemu podjetju in prometni milici 4. stran KS Grad: 3374 prostovoljnih delovnih ur 5. stran Kranjčan, Cankarjev osebni znanec S ALPSKA MODNA INDUSTRIJA RADOVLJICA Industrijska prodajalna ALIMIRA Radovljica NUDI POTROŠNIKOM VELIKA IZBIRA OTROŠKIH, ŽENSKIH IN MOŠKIH PLETENIN NOVOLETNEGA POPUSTA Izkoristite ugodno priložnost in obiščite prodajalnb na Linhartovem trgu v Radovljici Krvodajalci v Trbižu V nedeljo, 22. decembra, je bilo v Trbižu na več krajih videti jugoslovanske, avstrijske in italijanske zastave. Mesto so v tako svečano podobo pripravili organizatorji prvega srečanja organizatorjev in prostovoljnih krvodajalcev obmejnih krajev Avstrije. Italije in Jugoslavije. To prvo srečanje v Trbižu je organizirala italijanska organizacija za zbiranje prostovoljnih krvodajalcev FIDAS z namenom, da se na takih srečanjih izmenjajo izkušnje o organizaciji in zbiranju prostovoljnih krvodajalcev vseh treh dežel. Taka srečanja bodo verjetno postala sedaj tradicionalna in bodo verjetno izmenično v Italiji, Jugoslaviji in Avstriji. Tega pomembnega srečanja se je z jugoslovanske strani udeležilo 15 organizatorjev Rdečega križa in prostovoljnega krvodajalstva. Delegacijo sta vodila Pavel Jeriha, član GO RK Slovenije, in Majda GORŠE, predsednica komisije za prostovoljno krvodajalstvo pri GO RK Slovenije. V delegaciji pa je bilo tudi kar 7 Kranjčanov, nato zastopniki iz Radovljice, z Jesenic in iz Ljubljane. Od Jugoslovanov je ob tem srečanju dalo kri 11 prostovoljnih krvodajalcev, ki so za to dobili tudi lepe italijanske krvodajalske značke. Slavnostni del pa je bil v prostorih občine v Trbižu, kjer jih je sprejel tudi župan Trbiža dr. Mario GALLO, nadalje podpredsednik federacije FIDAS za Italijo Giovanni Faleschini in drugi številni predstavniki pokrajine Furlanije — Julijske krajine in drugi. Zaključna slovesnost pa je bila v hotelu NEVADA v Trbižu. Srečanje je bilo nadvse prisrčno, zlasti je bilo razveseljivo dejstvo, da so organizatorji za kulturni del programa poskrbeli, da so ga izvajali v italijanskem, slovenskem in nemškem jeziku. R. čarman Proslavili so dan JLA Jesenice: V počastitev dneva JLA je bilo letos na Jesenicah več prireditev kot dosedanja leta. V petek je organiziral občinski odbor ZZB NOV Jesenice v gornjih prostorih Kazine podelitev spominskih značk udeležencem množičnih pohodov na Stol v spomin na borbo partizanov z Nemci 20. februarja 1942. Značke so podelili udeležencem pohodov na Stol v letih 1962, 1967 in 1968. Podelitvi značk je sledila v čufarjevem gledališču osrednja proslava v počastitev dneva JLA s podelitvijo nagrad trem dijakom jeseniške gimnazije za najboljše spise na temo o JLA, najboljšim trem strelcem z vojaško puško in odlikovanj oficirjem in podoficirjem, ki jih je odlikoval predsednik Tito. V soboto je bib v dvorani TVD Partizan tradicionalna akademija, v nedeljo pa koncert, ki so ga izvajali pevski zbor Zveze kulturno-prosvetnih organizacij občine Jesenice in jeseniški srednješolski zbor. Pa ne samo na Jesenicah. Tudi na Javorniku in v drugih krajih jeseniške občine je bilo v počastitev dneva JLA več prireditev. — P. V. KamniK: Dijaki kamniške gimnazije vsako leto proslavijo dan JLA f pohodom v odročnejše partizanske kraje. Letos so obiskali Komendsko Dobravo, in sicer kraj, kjer so okupatorji napadli In uničili partizansko bolnišnico. Takrat je padel tudi priljubljeni zdravnik dr. Tine Zaje iz Mengša. Dijaki so pod vodstvom profesorja krenili čez Tunjice do spomenika na Komendski Dobravi, pred katerega so položili venec. S spominskim govorom in zbornimi recitacijami so počastili spomin padlih borcev. — I. Z. Radovljica: V radovljiški občini so tudi letos slovesno proslavili dan JLA. V dneh pred praznikom so bila številna medsebojna tekmovanja in obiski. Vojaki so bili gostje v vseh večjih delovnih organizacijah. Na Bledu so tekmovali v šahu, streljanju in kegljanju. Po osnovnih šolah v radovljiški občini pa so rezervni oficirji, nekdanji borci, pripovedovali svoje doživljaje iz NOB in govorili o vlogi JLA v vsesplošn ljudski obrambi. V vojašnici na Bohinjski Beli in garniziji v Radovljici so bile svečanosti, ki so se jih udeležili predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Vojaki so na ta dan položili svečano zaobljubo. Osrednja slovesnost je bila navečer praznika v festivalni dvorani na Bledu. V vseh krajevnih organizacijah ZROP pa so prirejali tudi skupna to-variška srečanja pripadnikov JLA in združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev. J. R. Krajevne konference SZDL januarja in februarja V vodstvih manjka sposobnih mladih ljudi V četrtek popoldne je bilo v Kranju posvetovanje predsednikov krajevnih organizacij socialistične zveze in članov izvršnega odbora občinske konference SZDL Kranj. Na posvetu so ocenili delo in pregledali sklepe, ki so si jih zadali na začetku tega leta. Poudarili so, da bi krajavne organizacije SZDL v prihodnje pri sestavljanju programov morale izhajati iz konkretnih problemov. Le takšni programi so namreč lahko kvalitetni, njihovo uresničevanje pa uspešno. Seveda pa takšno delo terja tudi sposobne ljudi. Ugotovili so, da v krajevnih organizacijah socialistične zveze v kranjski občini primanjkuje predvsem mladih sposobnih ljudi. Posebej so na posvetu podčrtali, da bi morala biti tudi v prihodnje takšna povezava med krajevnimi organizacijami in občinsko konferenco SZDL kot doslej. Ko pa so govorili o oblikah dela krajevnih organizacij, so menili, da bi bilo treba tudi v prihodnje nadaljevati z javnimi tribunami o posameznih občinskih družbenih vprašanjih in o mednarodnih degodkih. Na posvetu so tudi sklenili, da bodo v prihodnjih dveh mesecih v vseh krajevnih organizacijah SZDL pripravili konference krajevnih organizacij, na katerih bodo razpravljali o dosedanjem dela in o akcijskih programih v prihodnje. Prav tako so se dogovorili, da bedo krajevne organizaeje prihodnje leto skupaj z delavsko univerza pripravile vrsto različnih predavanj. Ko so govorili o konkretnem predloženem programu izobraževanja, pa so menili, da bi vanj morali zajeti tudi splošno in strokovno izobraževanje kmeiev. V okviru priprav na skupščinske volitve bo občinska konferenca SZDL prihodnji mesec pripravila seminar za vodstva krajevnih organizacij SZDL. Na tem seminarju bodo med drugim govorili tudi o nalogah socialistične zveze v vseljudski obrambi, organizacijskih in vsebinskih vprašanjih organizacij itd. Nazadnje pa so sklenili, da bodo od 6. do 15. januarja v šestih krajevnih centrih javne razprave o programu razvoja kmetov v občini. A. ž. Bogat delovni program Osnovna misel nedeljskega zbora občanov na Beli, katerega je dobro pripravila krajevna organizacija SZDL, je bila, da so letošnji delavni uspehi dovolj velika pobuda za še uspešnejše delo v prihodnjem letu. Udeleženci so menili, da je poleg vidnih uspehov na področju komunalne d&javno:ti zaživelo tudi delo družbenopolitičnih organizacij. Edina izjema je aktiv zveze mladine, katerega letos skoraj ni bilo čutiti. Prav zaito se je organizacija SZDL odločila, da v letu 1969 njeno delo poživi in ji da še večjo materialno in moralmo oporo. Program za naslednje leto je razdeljen na več področij: komunalna dejavnost, orga-nicija volitev in družbeno-ekonomsiko izobraževanje. Že na samem zboru smo lahko opazili, da bo teža dejavnosti na področju komunalnih zadev. Popravila cest in mostov, podaljšanje vodovoda v Bašlju in javna razsvetljava na Srednji Beli. Dokončno bo asfaltirana cesta Bobovek-Zgornja Bela, vendar le od- sek, dolg 2,7 kilometra. Na zboru smo slišaji mnenje, da je vas Srednja Bela zapostavljena. Vaščani so menili* da bi morali najprej asfaltirati cesto skozi Srednjo Belo, šele nato pa skozi Zgornjo Belo. Sklenili so, da bodo opozorili Komunalni servis v Kranju, da v prihodnje bolje skrbi za cesto skozi Srednjo Belo, če že drugega ne, naj vsaj preskrbi cestarja, ki bo sproti krpal lulknje, katere so iz dneva v dan večje. Občani Bele so se odločili, da bodo v letu 1969 organizirali več predavan) o vseljudski obrambi. Novost pa bodo razgovori o kmetijstvu na tem področju, saj je večina VvQ" bivalstva še vedno kmečkega. Za Belo je dokaj pomemben tudi razvoji turizma. Sklenili so, da preučijo možnosti razvoja turizma. Če bo potrebno, bodo osnovali lastno turistično društvo. Doslej je namreč za turistični napredek Bele skrbelo turistično društvo Preddvor. J. Košnje* Razmišljanje ob skupščinski debati Kdo in kako bo v bodoče delal na kmetijah? Beg iz vasi v mesta po; Zdi se ml, da je bilo julija letos. Sedel sem v avtobusu in nehote prisluškoval po-menku dveh kmetov na sedežu pred menoj. Zelo glasno sta govorila in po burnih, skoraj jeznih besedah, ki so polnile notranjost vozila, se je dalo razbrati, da možakarja nekaj hudo muči. »Pomisli,« sem slišal, »Franci hoče naprej v šole, na srednjo strojno! Ne vem, kje je pobral to idejo, ampak meni ni všeč. Lahko bi delal pereč problem — Izobraževanje je osnovni *oj za večjo produktivnost doma, dovolj je že star. Razen tega pa — kakšne koristi bo imel od strojništva? Tako ali tako mu nameravam kasneje prepustiti kmetijo. Ne verjamem, da mu bo tisto znanje v našem poslu kaj prida služilo«. »Ne pusti ga!« je hlastno odvrnil sosed. »Ljubljana mu bo zmešala glavo. Poznam to, verjemi mi. Skoraj z vsemi je tako. Čez štiri leta pridejo domov čisto drugačni. Kmetija jim smrdi, vse sili v me- sto In v službo. Predstavljaj si, da se kaj takega zg°d* tebi. Komu boš prepustil Imetje? Ga boš mar predal?« Se sta tako modrovala i«1 se razburjala nad uka željnim edincem, ki bi ga šolanje utegnilo »izpriditi«. Njun6 težave pravzaprav niso bile nič izjemnega. Gre za splošen proces, ki mu dandanes Pra* vimo migracija prebivalstva iz agrarnih predelov v industrijske centre, ali enostavneje — beg iz vasi v mesto. Po* MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE! ki vam odobri na podlagi privarčevanega denarja po 2% obrestni meri. Poleg tega lahko pri ŽREBANJU zadanete lep dobitek ,1 Posvet zasebnih gostincv občine Škof ja Loka Posveta gostincev, ki je bil minuli četrtek v Škofji Loki, so se poleg privatnih gostilničarjev iz vse komune udeležili tudi predsednik občinske skupščine Zdravko Krvina, direktor banke Silvo Marguč, direktor podjetja Turist progres iz Radovljice Jože Mikež ter predstavniki občinske uprave. Razpravljali so o problemih, s katerimi se srečujejo gostinci v škofji Loki in njeni okolici. Največ pikrih je padlo na račun šušmarjev, ki odžirajo zaslužek legalnim gostinskim lokalom in za katere — kot so pojasnili uslužbenci tržne in- špekcije — zakon ne predvideva dovolj učinkovitih kazni. Nadalje zasebnikom povzroča nemalo preglavic pomanjkanje ustreznih kadrov. Zvezni zakon, ki dovoljuje privatnim gostincem zaposlovati največ tri osebe, je za Slovenijo neprimeren. S tem se strinjajo tudi pristojni republiški organi. Predloge sprememb so že posredovali zvezi. Prisotni na sestanku so enoglasno pohvalili obračunavanje prometnega davka po novem načinu, to je po litru, ne glede na kakovost vina. Sprememba je zelo šti- tit Vprašanje Komunalnemu podjetju in prometni milici Sneg je gotovo ovira prometu, posebno, če ga južno vreme spremeni v brozgo. Z večjo ali manjšo naglico poskrbi Komunalno podjetje Za pluženje cestišč. Za vozila, Za avtomobile je torej po-skrbljeno. Kaj pa skrb za pešce, ki jih je za zdaj še kar precej na cestah posebno ob določenih urah. Da, na cestah, kajti za očiščenje pločnikov ni nikomur nič mar (glej npr. Oldhamsko cesto, Cesto Staneta Žagarja in druge). Otroci in matere Z vozički morajo hoditi po cestišču in se izpostavljati nevarnosti ter obrizganju od blata. Kaj ko bi kak delo- vodja Komunalnega podjetja peš obšel vse kranjske ceste in ulice? Posebno pereča pa je nadloga na kratkem, a silno ozkem odseku Gregorčičeve ceste med tovarno Savo in trgovino te tovarne, le itak ozko cestišče, ki ga uporabljajo avtobusi in vsa druga vozila, je ob straneh obsuio s poledenelim snegom. Kam naj se pešec umakne vozi-loni? Prosim delovodjo kranjske komunale, naj si ogleda to prometno grlo. Prometna milica pa naj vsem vozilom, razen onim od mestnega lokalnega prometa, prepove uporabo tega dela cestišča. C. Z. mulativna, saj sili gostince k prodaji čim kvalitetnejših pijač. Negodovali so le nad sistemom pobiranja prometnega davka, ki ga je treba odplačevati vnaprej. Obeta se sprememba v predpisih o knjiženju izkupička. Kaže, da odslej ne bo nujno registrirati vsako vsoto posebej, ampak le ve ja količine denarja in se\ t da dnevni izkupiček. Ukrep utegne zelo poenostaviti poslovanje, gostince pa r:šiti zamudnega dela. Predsednik Krvina je potem r.a kratko pojajnil stališče občinske skupščine do razvoja gostinstva v komu u. Številni manjši bifeji in točilnica so odveč, treba bo težiti k takšnim gostinskim lokalom, kjer je moč dobiii hrano in prenočišče. Posteljnih zmogljivosti v občini, ki si prizadeva razviti turistično dejavnost, močno primanjkuje. Problem nameravajo rešiti s postavitvijo novega hotela, s privatnimi sobami in kmečkim turizmom. Manjši lokah sicer prinašajo lepe dohodke, vendar so vir pijančevanja, turizmu pa bolj škodijo kot koristijo, zato je treba njih rast preprečevati. Kasneje je stekla beseda o nezaupanju med davčnimi organi in gostinci. Takšni odnosi so posredno narekovali neobičajno visoke stopnje prispevkov. Ob koncu so se gostinci in drugi pogovorili tudi o možnosti najemanja kreditov za razširitev gostinske dejavnosti. I. G. Gorenjska turistično V ponedeljek je bila v Kranju šesta seja upravnega odbora Gorenjske turistične zveze. Tako kot na prejšnji, so tudi na tej seji, ki se je je udeležil tudi predsednik turistične zveze Slovenije Danilo Dougan, govorili o razvoju turizma na Gorenjskem. Kot osnova za razpravo, so na zadnji seji sklenili, I naj bi bili v prihodnje programi razvoja in investicij posameznih občin. Tokrat je na seji o perspektivnem razvoju turizma govoril Mirko Majer, uslužbenec tržiške občine. Poudaril je, da je med drugim osnova za uresničitev tržiškega turističnega programa, ki je mimogrede povedano zelo zanimiv in tudi deloma že ekonomsko utemeljen, uspešno reševanje gorenjskih turističnih vprašanj. Gre predvsem za tisti del usklajevanja turističnih programov, ki se nanašajo na komunikacije oziroma povezavo pozameznih občin ter povezavo z ostalimi kraji — tudi v zamejstvu. Ponedeljkova razprava, ki je na upravnem odbaru Gorenjske turistične zveze še enkrat načela vprašanja turizma kot gorenjske gospodarske panoge, pa je hkrati pokazala, da naj bi v prihodnje med gorenjskimi občinami na področju turizma, oziroma programiranja, vseeno le prišlo do določenega usklajevanja. V gradivu za sejo so namreč ugotovili, da vsaka posamezna gorenjska občina že ima določen okviren ali pa tudi precej konkreten program razvoja turizma na svojem območju. Premalo pa je — enotno področje! bilo do sedaj narejenega na področju programskega razvoja te panoge za vso gorenjsko področje. In ker so v zadnjem času postale zelo živahne razprave o razvoju turizma, vlaganjih, kreditih, prednostih in neprednostih posameznih območij in komunikacij oziroma turističnih objektov, ja nedvomno spodbuden sklep, ki ga je upravni odbor Gorenjske turistične zveze sprejel na zadnji seji. Dogovorili so se najprej, da bo na dnevnem redu prihodnje seja upravnega odbora zgolj razvoj turizma na Gorenjskem. Po tej seji pa se bodo člani upravnega odbora GTZ povezali z vsemi predstavniki gorenjskih občinskih skupščin in se dogovorili za posvet o razvoju gorenjskega turiz:na kot regionalne gospodarske panoge. , Razen tega pa so se na ponedeljkovi seji tudi zavzeli za obnovitev ceste Tržič — Begunje. Poudarili so, da je to ena najbolj turistično zanimivih cest na Gorenjskem. A. 2. Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah Kranj jav ni nov, najrazličnejši strokovnjaki si že dolgo belijo glave, kako zavreti to Preseljevanje. Delež ljudi, ki t» vi jo od kmetovanja, je pri Bas sicer še precej večji kot v razvitih evropskih državah, i toda produktivnost močno i zaostaja za njihovo. Zakaj? Vzroke, vsaj glavne, pozna *no: pomanjkanje mehanizacije in nezadostna tehnično-81 rok ovna izobrazba. Ne bi »e spuščali v razglabljanje o slabi tehnični opremljenosti naših kmetovalcev. Tako ali tako je vsem jesno, da na tem področju capljamo daleč *a večino evropskih dežel, fiolj pereča, a laže rešljivi *o problemi v zvezi s strokovnim Izpopolnjevanjem poljedelcev in živinorejcev. Zasebnim kmetom, zlasti pa njihovim sinovom, ki bodo čez ; Čas prevzeli posestvo, bi bilo treba omogočiti ustrezno šolanje. Sodobni postopki zahtevajo od človeka tudi ustrezno teoretično, ne samo praktično znanje. V podkrepitev ! Moramo zopet — ne gre dru- ; gače — pogledati k napred- i "O im tujcem. Danska na j Primer ima z zakonom d»'o- | čeno, da se s kmetovanjem lahko bavi le tisti, ki je končal vsaj srednjo kmetijsko šolo. Takšen ukrep pri nas seveda ne pride v poštev, jasno pa nam mora biti, da je skrb za višjo izobrazbeno raven agrarnega prebivalstva še kako umestna. In že smo pri začetnem problemu; kmečka mladina, ki ji bodo posamezne občine omogočile izobraževanje na ustreznih šolah, utegne namreč podleči prav tistemu vplivu, ki vleče ljudi Iz podeželja v industrijska središča. Problemi okrog tega so pravzaprav že bolj sociološke kot pa ekonomske narave, saj imajo svoj izvor v različnem načinu življenja, v nasprotjih med mestom in vasjo. Prav ta dvojnost sodobne jugoslovanske, posebno pa slovenske družbe, botruje omenjenim migracijskim premikom^ Leti se sicer pojavljajo tudi drugod, a v precej milejši obliki. Razlike na relaciji mesto — vas so znotraj večine evropskih držav mnogo manjše. H gornjemu razmišljanju me je zavedla razprava med odborniki skupščino občine Skofja Loka, ki so minulo sredo obravnavali predlog programa izobraževanja kmetijskih proizvajalcev. Podrobno izdelan načrt, ki izpričuje skrb za dvig kmetijske dejavnosti, predvideva štiri osnovne oblike na kmetijskih šolah. Za slednji način pride v pošlev zlasti mladina. In prav ob njem sta dva kmeta-odbornika imela svoje pomisleke. Opozorila sta na dve stvari: na možnost, da bi bilo zanimanje za šolo pri mladih premajhno ter na nevarnost, ki grozi okrepiti proces preseljevanja z vasi. Morda so bile njune besede na mestu, morda ne — kdo ve. To bo pokazal čas. Program kot celota pa je vsekakor pomembna novost, ki utegne, če ga bodo dosledno uresničili in če bo med kmečkim življem (22 odstotkov vseh prebivalcev v občini) naletel na predviden odziv, odločilno vplivati na povečanje produktivnosti v agrarnih dejavnostih. S tem bi se zvišal tudi dohodek iz kmetijstva, ki danes predstavlja bkrog 17 odstotkov celotnega ustvarjalnega dohodka v občini. Toda nekateri govorniki so kljub temu na program krneč kega izobraževanja gledali skeptično. Slišati je bilo predloge, naj se raje že enkrat uredi problem starostnega zavarovanja zasebnikov in pa nesorazmerja okrog cen kmetijskih pridelkov. Vendar so to zadeve, ki sodijo v pristojnost republike in zveze, ne pa občine. Skupščina je osvojila predlog enega od odbornikov, ki je menil, da bi morali v sklop predavanj (le-ta bodo po vsebini zelo pestra, saj smo v dokumentaciji prebrali, da zajemajo poljudno znanstvene, potopisne, zdravstvene in vzgojne teme, gozdarstvo, poljedeljstvo, živinorejo, travnišivo, osnove kmetijskega poslovanja in statistike, kmečki turizem, zgodovino, etnične ter gospodarske značilnosti posameznih krajev in razne vrste obrti) vključiti tudi čebelarstvo. Tej dejavnosti pri nas posvečamo premalo pozornosti, čeprav ni tako nepomembna. Naj na koncu zapišem, da bo po Izračunu celotni pro- gram izobraževanja kmetijskega prebivalstva stal G milijonov 166 tisoč S din, pri čemer odpade na družbena sredstva 2 milijona 917 tisoč S din. Žepe kmetov bodo nekoliko bolj prizadeli le razni strokovni tečaji, za katero namerava skupnost odriniti samo 30 odstotkov potrebnih sredstev. I. Guzelj VELETRGOVINA MERCATOR PE PRESKRBA TR2IČ razpisuje po sklepu delavskega sveta enote javno licitacijo za odprodajo tovornega avtomobila TAM 3 tone. Licitacija bo v petek, 27. 12. 1968 v prostoru Poslovne enote Tržič, Trg svobode 27; ob 8. uri za družbeni sektor, za zasebni sektor pa 1 uro pozneje. Ogled kamiona Je mogoč 26.12. 68 od 8. do 10. ure na prostoru pred stavbo Retnje it.1t. Leto krajevnih skupnosti KS Grad: 3374 prostovoljnih delovnih ur Uredili so javno razsvetljavo v Gradu in Dvorjan ter kupili gasilsko brizgalno za Štefanjo goro Krajevna skupnost Grad leži v skrajnem vzhodnem oziroma severovzhodnem delu kranjske občine. Zanjo je značilno, da ima veliko gorskih cest, ki jih hudourniki ob neurjih vedno razdirajo. Skupnost zajema vasi Grad, Dvorje, Stisko vas, Ambrož pod Krvavcem in Stefanjo goro. V vseh vaseh danes živi 820 prebivalcev, od teh je okrog polovica kmečkih in nekaj manj kot polovica delavcev, ki so zaposleni v različnih delovnih organizacijah v kranjski občini. Andrej Zargaj (mojster na stružnici v kranjski Iskri) Je že drugo leto predsednik krajevne skupnosti Grad. S svojim fičkom tudi večkrat na mesec obišče vsa naselja v krajevni skupnosti. Pravi, da so bili člani sveta in prebivalci krajevne skupnosti letos zelo prizadevni. — Foto: F. Perdan Tako kot druge krajevne skupnosti v občini se je tudi krajevna skupnost Grad z vsemi naselji vključila v akcijo Leto krajevnih skupnosti. Ce bi ocenjevali njihovo delo, potem moramo ugotoviti, da so storili največ na področju komunalne dejavnosti. To pa je več ali manj razumljivo, saj jim takšno dejavnost narekuje lega naselij. Pri različnih delih so prebivalci krajevne skupnosti letos opravili 3374 prostovoljnih delovnih ur, kar pomeni preračunano v dinarje, da so krajevni skupnosti prihranili prek 2 milijona starih dinarjev, razen tega pa so prebivalci Stefanje gore (40 hiš) zbrali še 780 tisoč starih dinarjev prostovoljnih prispevkov za gasilsko brizgalno. Prvi večji delovni uspeh je krajevna skupnost slavila 15. avgusta (na krajevni praznik), ko je v Dvcrjah in Gradu zagorelo 25 živosrebr-nih svetlobnih teles javne razsvetljave. Drugi večji uspeh pa je krajevna skupnost zabeležila, ko so prebivalci Stefanje gore dobili novo gasilsko brizgalno. Zanjo so prispevali denar prebivalci Stefanje gore, krajevna skupnost in občinska gasilska zveza. To pa je le del uspehov. Po letošnjem neurju v začetku junija so prebivalci sami popravili vsa poškodovana pota in tako prihranili 595 tisoč starih dinarjev. Ker so lansko zimo sami plužili ceste, so prihranili 270 tisoč, razen tega pa so pri popravilu ostalih cest med letom prihranili še nadaljnjih milijon in sto tisoč starih dinarjev. In prav s tem prihranjenim denarjem so potem uredili javno razsvetljavo. Ko smo se pred kratkim pogovarjali s predsednikom krajevne skupnosti Andrejem 54 novih garaž pri kranjskem nebotičniku Pred kratkim so lastniki avtomobilov za kranjskim nebotičnikom dobili 54 garaž. Zanimivo je, da so to prvo garaže na Gorenjskem grajene v treh etažah (v kleti, pritličju in prvem nadstropju). Prvotno je bilo predvideno, da bo na tem zemljišču le 14 garaž. Ker pa so potrebe po slednjih v Kranju velike in je bilo zeniljušče za tako majhno število garaž sredi mesta predragoceno, so te na Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo odločili za ljubljanski prOjokt. S tom pa so prihranili pri izdelavi načrtov in hkrati zmanjšali pripravljalne stroške pri garaži (rušenje oziroma priprava zemljišča). I Kako potrebne so v Kranju garaže, pa pove tudi po-I datek. da so bile le-te takoj I po razpisu prodane. Garaže I je zgradilo Splošno gradbeno !' p;.d'jetje Projekt Kranj. Na Podjetju za stanovanjsko in komumrino gospodarstvo so s? skupaj s podjetjem Projekt ol'o'ili, da bodo v princ d .; • ,e grrdili tovrstne gaa-aže. Ze prihodnje leto (do 31. julija) bo v stanovanjski soseski Vodovodni stolp II zgrajenih še 1?.0 takšnih garaž. Po tem pa jih bodo zgradili •* 120. Zanimivo je, da je več ket tretjina garaž, ki bodo zgrajene do 31. julija prihodnje leto, že prodanih. A. 2. Žargajem, nam je povedal, da so uresničili vse naloge, ki so si jih zadali v letošnjem delovnem programu. Tako so popisali vse prebivalce v krajevni skupnosti in naredili analizo zaposlenih, socialno ogroženih, otrok z neurejenim varstvom itd. Med vsemi naselji so poleti priredili tudi tekmovanje o čistoči. To pa je le del letošnjih delovnih uspehov in akcij prebivalcev krajevne skupnosti Grad. Krajevna skupnost Grad ima šest komisij in vse so bile letos zelo delavne. Na zadnjem sestanku sveta in komisij kraj ovne skupnosti pa so že razpravljali o de'ov-nem programu za prihodnje leto. Dogovorili so se, da bo še pred novoletnimi prazniki dedek Mraz obiskal in obdaril vse otroke v krajevni skupnosti. Razen tega pa so sklenili, da bodo prihodnje leto obnovili električno napeljavo v Zgornjem delu vasi Grad in v spodnjem delu Dvori j, v Stiski vasi bedo uredili vodovod in požarni bazen ali hidrant, prav tako bodo uredili požarni bazen ali hidrant tudi v vasi Grad, skozi vas Dvcrje pa bi radi asfaltirali okrog 850 metrov dolgo cesto. Pravijo, da bodo nekaj denarja prispevali prebivalci sami, ostalo pa upajo, da bodo dobili cd občinske skupščine. Nazadnje pa nam je predsednik krajevne skupnosti povedal, da si že dlje časa želijo, da bi uredili cesto od Stiske vasi do Ambroža pod Krvavcem. Nekaj sredstev bi sicer lahko prispevala krajevna skupnost, vendar je lc-tch premalo. Zato upajo, da bo del denarja prispevalo tudi Gozdno gospodarstvo Kranj. A. 2. Akcija Leto krajevnih skupnosti končana V torek, 31 decembra, bo končana akcija Leto krajevnih skupnosti. Vanjo so se letos vključile vse krajevne skupnosti v kranjski občini. Teh je v občini 38 (9 na območju mesta in 29 na ostalem območju občine) in vse so si na začetku leta zadale dokaj obširne delovne programe. Čeprav smo nekatere od teh med letom obiskali, danes še ne moremo oceniti, katera je storila največ, katera je imela največ delovnih uspehov in s kakšnimi težavami so se prebivalci srečavali pri enoletnem delu. Sicer pa tudi ni naš namen, da bi ocenjevali delo vseh 38 krajevnih skupnosti. To bo v začetku januarja naredil občinski koordinacijski odbor, ki je med letom spremljal delo v vseh krajevnih skupnostih v občini. Vseeno pa bi radi zapisali, da smo med obiskom v različnih krajevnih skupnostih opazili, da so v njihovih delovnih programih prevladovali komunalni problemi. Redke med njimi so bile, ki niso storile nič pri urejanju potov. Prenekatere pa so se izkazale tudi pri urejanju kanalizacije, vodovodnega omrežja, javne razsvetljave oziroma obnavljanja električnega omrežja itd. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je bilo tudi precej takšnih, ki so se zavzele za socialno ogrožene prebivalce na svojem področju. Še bi lahko naštevali. Vendar za zdaj bodi dovolj. Sredi januarja bo o teh in drugih uspehih (pa tudi neuspehih) krajevnih skupnosti v tem letu razpravljal občinski koordinacijski odbor. Takrat bodo tudi odločili, katere krajevne skupnosti so se letos najbolj izkazale. In te bodo dobile tudi nagrade. Sicer pa ne gre le za nagrade. Pomembnejše je delo, ki so ga prebivalci opravili sami ali s sredstvi občinske skupščine. Zato ob koncu akcije Leto krajevnih skupnosti vsem krajevnim skupnostim oziroma prebivalcem, ki so zabeležili kakršne koli delovne uspehe, iskreno čestitamo, hkrati pa jim želimo, da le-ti ne bi bili samo odsev letošnje akcije, marveč da bi tudi v prihodnje s takšno zavzetostjo reševali različne družbene probleme. A. Zalar Mladina popisala upravičence samoprispevka Pred kratkim so člani mladnske organizacije v StražičeU končali s popisovanjem prebivalcev v Stražišeu. Popisali so vse tiste člane krajevne skupnosti, ki naj bi plačali samoprispevek za gradnjo pokopališča v Stražišču. Tako so stražidkl mladinci že uresničili eno od delovnih nalog, ki so si jih zadali na letošnji mladinski konferenci. Pri popisovanju je mladim pomagala tudi krajevna skupnost. Člani le-te so ugotovili, da je bila ta akcija mladinske organizacije oziroma mladincev opravljena zelo dobro. Vhod v trietažne garaže za kranjskim nebotičnikom. — Foto: F. Perdan Kranjčan, Cankarjev osebni znanec V našem uredništvu se je pred dnevi oglasil kranjski domačin Jožko Likozar. Povedal nam je, da je osebno poznal Ivana Cankarja. Ker pa še vedno teče mesec, v katerem smo se spomnili petdesetletnice pisateljeve smrti, bo gotovo prav, če pripišemo — na rob velikih vseslovenskih slovesnosti — še ta droben zapis. Zato smo Jožka Likozarja naprosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj. % Povedali ste nam, da ste bili Cankarjev osebni znanec. Kdaj in kje ste se z njim spoznali? »Bilo je to leta 1917 v Ljubljani. Takrat je še divjala prva svetovna vojna. Komaj osem naj stletnega so me poklicali k vojakom. Do odhoda na soško fronto so me zadržali v Ljiibljani. Dodeljen som bil kot pisar v vojaško bolnico, kjer se je zdravilo tudi mnogo ruskih vojnih ujetnikov. V I,'uhljaa.ski vojaški bolnici sem najraje drugoval z Zvonkom Korošcem, tudi Kranjčanom, ki pa zdaj živi v Celju. Z njim sem po končani službi hodil v mesto. Najraje, skoraj redno vsak dan, vsekakor pa večkrat na teden, sva se ustavljala v restavraciji pri »Zlati kaplji« v Šenpeterski ulici (sedaj Trubarjeva ulica). Tamkaj sva navadno tudi večerjala, ker nama kasarniška košta ni prav prijala. No, in prav v to gostilno je redno, kot midva, zahajal tudi Ivan Cankar. Zakaj je prav semkaj, z daljnega Rožnika, kjer je stanoval, prihajal, nama dolgo časa ni bilo razumljivo. Pozneje sva zvedela — pa tudi videla — da je z domačima hčerkama prav domač. Starejši je bilo ime Bela, mlajši pa Anica. Njun oče se je pisal za Tratnika. Bola naju je tudi seznanila s pisateljem. Poslej smo večkrat sedeli pri skupni mizi in se pogovarjali, le redkokdaj tudi šalili.« Q O čem pa ste govorili, ko ste tako skupaj sedeli? Gotovo se še spominjate kake podrobnosti? »Bil sem še mlad in nerazgledan pa mogoče tudi nisem prav dojel vseh misli, ki jih je Cankar v pogovorih razpredal. Le tega se pa zanesljivo spominjam, da je bila čestokrat snov pisateljevega govorjenja nova Jugoslavija, ki so jo po znani majn:ški deklaraciji, vsi pričakovali. Zatrjeval nama je, z vso vnemo, da je Avstro-ogrska zapisana razpadu in da ne bo dolgo, ko bomo imeli Jugoslovani svojo svobodno državo. To pa je bila tudi najbolj pogostokratna snov, o kateri smo govorili. Sicer pa je kdajpakdaj povedal tudi kakšno o svoji vojaščini v Judenburgu.« O Kakšen pa je bil takrat Cankar po vnanjem? Kakšen vtis je napravljal na družbo pri omizju? »Ostal mi je v spominu kot droban, bolehen mož. Med govorjenjem je nervozno segal v dolge lase, ki so mu vedno uhajali na čelo in na oči. Cigarete je živčno kadil, drugo za drugo. Oblečen je bil skromno, obleka, tako se je zdelo, mu je bila kar preveč ohlapna, prevelika. Klo- i S Obiščite Jezersko HOTEL KAZINA PLES VSAKO SOBOTO od 20. do 01. ure VEČJIM SKUPINAM DAJEMO POSEBEN POPUST. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO. t——»— —————————— buk, ki ga je nosil, je imel široke krajevoe. V gostilno je prihajal vedno sam. — Navadno je bil resen, globoko vase pogreznjen — takrat ga, tako zamišljenega, nismo hoteli motiti. S spoštljivo-stjo sva s prijateljem Korošcem gledala na očitno že bolnega in zagrenjenega moža, za katerega sva že takrat dobro vedela, kako slaven pisatelj je. Res, biti z njim kdaj v družbi, to je bila za naju velika čast. In to mislim še danes, po enainpet-desetih letih ... Še to moram povedati, da se mi je videlo, da sta domači hčerki kar preveč domači z njim, posebno Bela. Ob neki priložnosti se je pošalila z njim: »No, Cankar-ček, kdaj pa boš tudi zams napisal ronanček?« Pisatelj jo je gledal z žalostnimi očmi — če ji je tudi kaj odgovoril, se ne spominjam.« @ Do kdaj pa je traja-lo vaše znanstvo s Cankarji? »Biia je že pozna jesen 1. 1917. ko sem se moral posloviti od Ljubljane, od Tratni-kovih in od Cankarja. Poslali so me na soško fronto in tam sem dočakal tudi konec vojne. Pisatelja Ivana Cankarja nisem več videl. Bil sem že demobiliziran in spet v Kranju, ko sem zvedel za njegovo smrt. Hudo mi je, ker ne morem kaj več in kaj bolj toplega povedali o umrlem prijatelju. Da, prijatelju — kajti sam je hotel, da se tikava in tudi klical me je vedno za prijatelja Jožka. Zal mi je, da si res nisem kaj več od njegovih besed vtisnil v spomin. Bil sem še premlad za globino Cankarjevih misli pa tudi enainpetdeset let je že minilo od onih večerov pri »Zlati kaplji«. Črtomir Zoreč Kulturnost v slepi ulici? Klub kulturnih delavcev v Kranju je za svoj prvi letošnji glasbeni večer povabil iz Ljubljane ansambel za staro glasbo Schola Labacensis. Mladi umetniki, ki so se posvetili negi te raz,-meroma težke in zamotane, a silno lepe in zanimive glasbe, so se vabilu odzvali in pretekli petek zvečer koncerlirali v muzejski renesančni dvorani. Za poslušalce je bil koncert pravo in globoko doživetje, za Kranj sam pa kulturni dogodek najvišje vrednosti. A, kaj! Vstopnine ni bilo, vabil je bilo na oseb- ne naslove poslanih 142, koncert je bil najavljen v Glasu pa tudi lepaki v izložbah so vabili. Prireditelj je računal že zaradi slovesa tega ansambla in zaradi mnogih glasbenih entuziastov, ki žive v Kranju, na mnogo večjo udeležbo kot je ponavadi. Odzvalo pa se je le 53 povabljencev. — Ko pa so nedavno v Kranju koncer-tirale Bele vrane in je bila vstopnina 1500 S din — je bila velika plesna dvorana nabito polna! Kaj gre pri nas res le še za zabavo in za dvig Življenjskega standarda —-a brez potreb po kulturi? Literarni večer ob oblet niči Cankarjeve smrti Lc maloštevlni Lceani — od lčO vabljenih se je v galerijo Loškega muzeja potrudila samo tretjina — so bili v ponedeljek zvečer priča literarnemu večeru, prirejenem na čast 50. obletnice smrti pisatelja in dramatika Ivana Cankarja. Kulturni dogcd&k sta organizirala občinska konferenca SZDL in zveza kuiturno-prosvetnih organizacij obćL-ne Skorja Loka. V spretno sestavljenem programu, ki ga je zrežiral študent ljubljanske akademije za gledališče, radio, film in televizi- jo Jože Logar in v katerem je sodeloval tudi sam, so nastopili recitatorji mladinskega kultu-moumetmškega dru^ štva gimnazije Skofja Loka.' Zbranim obiskovalcem so se predstavili z odlomki iz največjih dramatikovih del, ki obravnavajo socialno problematiko. Kratek, a v vseh pogledih domiselno izdelan umetniški večer, je bil pravo malo doživetje. Pohvaliti velja tako nadarjene gimnazijce kot tudi njih mentorja prof. Vido Zupane, zlasti pa režiserja Logarja. -Ig ■iiQ3i^HiBEr«ni«iiiiifliiiBon!irricCKa«B^c^nflfaiiiBKiieiiiiiQij rj • »•••l ■ ■■•■■l •■«■■■1 ODOBRAVAMO POTROŠNIŠKI KREDIT IZKORISTITE NOVOLETNI POPUST! VSEM CENJENIM ODJEMALCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1969 ^iiiiriiutfiiHi:ii!;iiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniing I Obiščite 1 V HOTELU [ JEZERO 1 BOHINJ BAR E Igra kvartet pod vodstvom Julije I Pascu = odprt vsak dan (razen ponedeljka) j| od 21. ure dalje. I Izkoristite prijetno vožnjo po novi I cesti Bled—Bohinj TlT^lllllllllllllllII1lllllIllllllBfli«iaAB«flEllliliilfllBIKiIISli::iilBi>ftlllXilllllIlbtKlIlI»lUll51lllllUUlU ^^%+/$+$%%%+$8 78 /mm Te dni po svetu CAPE KENNEDY, 21. decembra — Američani so na pot okoli Lune izstrelili ve-Boljsko ladjo »Apollo 8« s tremi astronavti — Bormanom, Lovellom in Andersom. SAIGON, 21. decembra — Kljub policijski uri in številnim varnostnim ukrepom so nad Saigonom zaplapolale zastave narodnoosvobodilne fronte. S tem so aktivisti FNO počastili osemletnico ustanovitve južnovietnamske osvobodilne fronte. NEVV YORK, 21. decembra — V 66. letu starosti je umrl eden izmed največjih ameriških pisateljev, ki je dobil Nobelovo in Pulitzerjevo nagrado, John Steinbeck. Najbolj znana njegova dela so Ljudje in miši, Sadovi jeze In Vzhodno od raja. TRST, 2. decembra — Tu so proslavili 25-letnico izida prve številke Partizanskega dnevnika, edinega odporniškega dnevnika v takratni okupirani Evropi. KRAGUJEVAC, 22. decembra — V novi dvorani mestnega doma se je začel VIL kongres Zveze mladine Srbije. Na kongresu sodeluje okoli 800 delegatov, ki zastopajo več kot milijon članov ZM Srbije. SAIGON, 22. decembra — V Južnem Vietnamu potekajo srditi boji zlasti v delti Mekonga. Tako so partizani na področju Saigona izstrelili več kot 200 granat iz mino metalcev. BUDIMPEŠTA, 23. decem bra — Na železniški progi, okoli 30 kilometrov od Budimpešte, sta v polni hitrosti trčila tovorni in potniški vlak. Pri nesreči je bilo 43 mrtvih, medtem ko je bilo 57 ljudi huje ali lažje ranjenih. PANMUNJOM, 23. decembra — Severna Koreja je Osvobodila 82 članov posadke ameriške vohunske ladje Pueblo, natančno 11 mesecev potem, ko so jih zajeli. S tem v zvezi so ZDA podpisale opravičilo za sovražno dejavnost Puebla. VATIKAN, 23. decembra — Papež Pavel VI. je napovedal novo izjavo o problemu nadzora rojstev. Odgovoriti namerava na kritike in nesoglasja z njegovo encikhko, s kal ero je nastopil proti uporabi umetnih sredstev za nadzor rojstev. Ljudje Velike težave »male ustave« GOSI ILNA MlitEJ PO zopet odprta »S JS/©J domača hrana P> izbrano pjjnče P a t Sn prenočišča VABLJENI »Močni človek« brazilskega režima maršal Costa e Silva se je po dvoletnem omahovanju odločil za tvegan korak — proglasil je »malo ustavo« s katero je razpustil parlament in ukinil vsa bistvena ustavna zagotovila. Tako se je ta latinskoameri-ška država ponovno znašla v krogu nevarne krize, še zlasti zaradi tega, ker imajo podobne drastične poteze zmeraj svoj kontinentalni »odmev«. Seveda je Costa e Silva proglasil »malo ustavo« z namenom, da zaščiti svojo oblast in da vladni ekipi omogoči izredna pooblastila, s katerimi naj bi zaustavili tok »revolucionarne vojne in subverzije«. »Mala ustava« je razpustila nacionalni kongres za nedoločen čas in pooblastila predsednika, da vlada s svojimi dekreti, da proglaša izredno stanje, zamenjuje guvernerje, oficirje in funkcionarje, lahko pa tudi odvza- ENAK POLOŽAJ DRŽAVLJANOV Obenem z novim zakonom o narodni obrambi bo zvezna skupščina v kratkem razpravljala tudi o predlogu zakona o vojaški obveznosti. Odredbe o vojaški obveznosti jugoslovanskih državljanov je doslej vseboval Zakon o narodni obrambi iz 1. 1955. Te odredbe so bile večkrat menjane in dopolnjene, vendar je zakon ostal v bistvu isti. Zdaj se na teli temeljih pripravljajo nove spremembe, ki jim je namen izločiti nekaj zastarelih rešitev in zagotoviti enak položaj državljanov pred zakonom. Spremembe nekaterih odredb glede vojne obveznosti zahteva tudi načrt zakona o narodni obrambi, ki je bil pripravljen nekoliko prej in predložen skupščini. Med najvažnejšimi odredbami tega zakona je npr. odredba, ki prodvić :va, da obstajajo poleg enot JLA tudi enote teritorialne obrambe, ki jih oslvarjajo, opremljajo in vzdržujejo delovne organizacije in družbenopolitično skupnosti. S tam se odredbe o narodni obrambi prilago-jujejo zamislim vseljudske obrambne vojne. SPREMENI SE OBVEZNOST SLUŽENJA V REZERVNEM SESTAVU Po predlogu novega zakona o vojaški obveznosti, ki ga je te dni sprejel Zvezni izvršni svet in ga dostavil skupščini, se spremeni obveznost služenja v rezervni sestavi oboroženih sd. Ta ob- rne politične pravice državljanom, odvzema mandat poslancem, uvaja cenzuro in zaseže osebno lastnino. Vojaška hunta je prišla na oblast 1. aprila 1964, ko sta maršala Castelo Branco in Costa e Silva vrgla z oblasti predsednika Goularta. Položaj v predsedniški palači v moderni Brasiliji je najprej zasedel Cas i Jo Branco, ki je vladal z »železno roko«. Pred dvema letoma ga je zamenjal Costa e Silva, ki je ob nastopu svoje vladavine obljubljal, da bo režim »humanizira!«. Sioirau jonski brazilski na-red se je znašel brez demokratskiji pravic, vojaški vodile! ji niii tokrat niso uspešno opravili državniške preizkušnje in država je še naprej životarila v ekonomskih težavah in v trhli politični strukturi. Maršali niso mogli vzpostaviti dobrih odnosov z ljudstvom, ker so že prej obrnili demokraciji hrbet. Skozi stalne težave je nezadovoljstvo večine prebival- 1S1 veznost naj bi ne obstajala samo v dolžnostih opravljanja vojne službe v JLA-, po odsluženju vojnega roka, temveč tudi v enotah teritorialne obrambe, ki jih predvideva zakon o narodni obrambi. Ta odredba omogoča, da se enote in službe teritorialne obrambe izpopolnjujejo z vojnimi obvezniki in da se v njih vežba rezervna sestava oboroženih sil. VOJAŠKA OBVEZNOST ŽENSK Bistvene spremembe so predvidene tudi giede vojaške obveznosti žensk. Po sedanjih predpisih so b:de vojni obvezniki samo ženske-strokovnjaki in njihova obveznost je obstajala v dolžnosti služenja v rezervni sestavi JLA. Zdaj pa se predlaga prin-cipielno nova rešitev: obveznost služenja v rezervni sestavi oboroženih sil bi zajela vse ženske s.arejše od 19 let in mlajše kot 40 let. Kot vojni obvezniki bi v bodeče tudi one bile tudi v mirnem času poklicane na vaje in bile razdeljene na dolžnosti v teritorialni obrambi, neodvisno od njihove strokovnosti. Možnost vpoklica žensik v službo JLA bi bila omejena samo na čas vojne ali v primeru neposredne vojne nevarnosti. ODŠKODNINA ZA VSE DRŽAVLJANE Vežbe in priprave (obuka) v enotah teritorialne obrambe so izenačene z vežbarmi v enotah JLA. Po predlogu zakona naj postanejo onote teritorialne obrambe pomembni činitelj v vojaškem izo- stva rastlo, svoj vrhunec pa je doseglo v delavskih štraj-kih, krvavih študentskih demonstracijah, »uporih« v parlamentu. Nemir je postal sestavni del brazilske vsakdanjosti. Veliko ljudi, med njimi tudi dva bivša brazilska predsednika, je bilo aretiranih. Uvedena je bila stroga cenzura domačega tiska in novic inozemskih agencij, medtem ko so več sto politikov aretirali ali pa so zbežali pred ofenzivo »ostre smeri«. Zanimivo je tudi dejstvo, da se omenjena kriza, katere vzroki so v nasprotju med težnjami ljudstva za demokratičnim razvojem in željami miiitaristov po absolutni oblasti, ni ustavila na mejah brazilske države. Konservativna oblika militarizma na la-tinskoameriški celini ima širši pomen in zato je brazilska kriza samo del splošne krize »zelenega« kontinenta. To ugotovitev potrjujeta tudi dva primera, ko so vojaške hunte prišle na oblast v dveh latinskoameriških dr- braževanju prebivalstva, posebno omladine in oseb v rezervni sestavi. Pripravlja se tudi princi-pielno nov način odškodnine prebivalcev za izgubljeni zaslužek v času opravljanja vojaških vaj in izpolnjevanja drugih obveznosti do ljudske obrambe. Nadomestilo izgubljenega zaslužka naj bi pripadalo vsem državljanom in ne samo zaposlenim, kot je bilo doslej predpisano. S tem se zagotovi odškodnina kmetom, osebam svobodnih poklicev in drugim. Nadomestila bi izplačevale družbenopolitične skupnosti, ki organizirajo vaje ali druge oblake izpopolnjevanja vojaških obveznikov: federaci- žavah — Peruju in Panami. S tem se je mozaik režimov samo obogatil, ker so vojaški voditelji z nasilnimi sredstvi prevzeli oblast tudi v Argentini, Paragvaju in Boliviji. Tako militarizem še nadalje ostaja najbolj boleča točka Latinske Amerike. Tu gre za konservativne oficirje, ki armado uporabljajo za uresničevanje politike sile. Armade so v Latinski Ameri-ki edina močno organizirana sila, ki je zaradi tega sposobna vsiliti svojo voljo celotni družbi. Nesreča v vsem tam pa je, da se ta moč v mnogih državah nahaja v rokah desničarskih oficirjev. Usmeritev Brazilije v desno je seveda prišla prav tistim silam na »zelenem kontinenti:«, ki nevarno uporabljajo moč armade za svoje interese. Brazilija ima velik vpliv tudi s svojo ekonomsko, politično in ljudsko močjo na splošna gibanja v Latinski Ameriki. In ravno v tem je nevarnost sedanje usmeritve brazilske politike. Tanjug — vg ja, kadar gre za JLA in njene rezervne sestave, drage družbenopolitične skupnosti in delovne organizacije pa za pripadnike enot teritorialne obrambe. ENOLETNI ROK Prav tako predlog zakona zaostruje pogoje za služenje enoletnega vojaškega roka. Te možnosti bodo deležni samo hranilni-edinci in osebe z visoko in višjo šolsko izobrazbo. Ukinjene naj bi bile vse dosedanje odredbe, po katerih so služili leto dni vsi obvezniki, ki so bili usmerjeni v šole za rezervne oficirje. Novi zakon bo natančneje določil tudi položaj hranilcev. Tanjug I KOMPAS pozor! Kompas-motel Kranjska gora vam nudi v času od 6. do 20. januarja 1969 za 7 dnevno bivanje kompletni penzion, v katerega so vračunani neomejeni prevozi na vseh žičnicah. Cena penzionu 400.00 N din DOM PARTIZANA V STRAŽI šCU IGRA ANSAMBEL IGORJA JAMNIKA Pojejo sestre Potočnik iz Begunj I ilventr oranj e g REZERVACIJA v gostilni Benedik S telefon 22-883 GLAS * 8. STRAN GLAS * 9. STRAN 19 »To Je zanimivo, Miss Sel-by,« Je dejal končno. »Prej niste nikoli ničesar slišali o Mortimerju Charku, kajne?« Začudeno ga je pogledala. »Mr. Rae je šele danes po« poldne omenil to ime. To je bil tudi vzrok, da sem se tako prestrašila.« »Ah tako, seveda!« Seržant Nevvall se je ozrl po sobi. »Ali stanujete tu sami?« »Ne, s svojo materjo, toda danes je morala nemudoma odpotovati.« »Kam?« »V Richmond, k sorodnicl, ,_j !e nenadoma obolela.« Pripovedovala mu je o lističu, ki ga je bUa našla in opazila, kako jo je čudno pogledal. ./Zakaj? Ali nI kaj v redu?« »Imate brzojavko tu?« »Ne. Mama jo je najbrž vzela s seboj!« Vstala je in prinesla list papirja, ki ga je bila našla na kaminu. Pri-držal ga je nad lučjo in natančno ogledoval. »Ste prepričani, da je to njena pisava?« »Seveda, je odvrnila začudeno. »Saj menda ne mislite ...?« Newall je srdito zapihal. »Tolpa Sov je zelo temeljita, Miss Selby. Brzojav- ka morda ni ponarejena, vendar zelo dvomim. To bi bil vendarle prevelik slučaj. Ne, hoteli so spraviti mater s poti — to je bil namen, ki Je tičal za tem. Stavit grem, kar hočete!« Tudi Peter se je pridružil temu mnenju. »Ti faloti se lotijo vsega, Jane!« »Toda, kako naj bi poznali Milly VVelsh?« je vprašala presunjena. »Saj sicer nihče ne ve, da je naša sorodnica!« Seržant je preudarno majal z glavo. »Ali ste jo kdaj imenovali pred Mr. Lisgar-dom, Miss Selby? Ali ni morda kdaj slučajno povprašal, če imate v Londonu kake sorodnike — hm?« »Ne, prav gotovo ne. Nikoli ni — čakajte, no! V njenih cčeh se je naenkrat posvetilo. »Pri nastopu službe sem izpolnila kartico in tam sem morala navesti dva sorodnika v Londonu. Ker pa imam tu samo mamo, sem poleg nje navedla še teto Milly iz Richmonda.« Newall je pomenljivo dvignil obrvi. »Tako je, vidite! Pa smo skupaj! Najpreprostejša rešitev uganke na svetu!« Vstal je in dejal: »čakajte, kmalu bomo na jasnem! Dajte mi naslov tete, da lahko naročim tamkajšnji po- liciji, naj pošlje na stanovanje uradnika, ki se bo prepričal, kako je z zadevo! Kje pa je tu najbližji telefon?« Peter mu je opisal kot in zaprl za Newallom vrata. Potem je stopil k stolu, kjer je sedela Jane in je tolažeče vzel njeno roko v svojo. »Le nikar ne skrbite več,« je za-gotavljal. »Seržant Nevvall je med najbolj sposobnimi možmi v Scotland Yardu in če se on pobriga, potem je zadeva gotovo v redu, razen tega pa,« je dodal in. pogledal v bledi obraz, »bo vrša mama gotovo kmalu spet tu, do tedaj pa ostanem jaz pri vas.« Seržant Nevvall se je neverjetno naglo vrnil in je ves žarel od zadovoljstva. »Mr. Flagg se bo zadeve v Richmcndu lotil sam,« je dejal. »Jaz moram takoj zdaj stran, dal mi je nalog, naj izve dem neko racijo, od katere si mnogo obeta!« »V Petra se je takoj zganila poročevalna žilica. »Za kaj pa gre?« »Za igralski klub.« Pome-žiknil je. »Nič za vaš časopis, Mr. Rae.« Okrenil se je spet k deklici. »Mr. Flagg je naročil tudi vašemu revirju, naj pošlje stražnika, kj vas bo stražil ponoči, sicer se pa ni treba ničesar več bati, nevarnost je minula, na to se lahko zanesete!« Govoril je tako prepričljivo, da ga je Peter začudeno pogledal. »Kako pa, da ste o tem tako trdno prepričani?« »Mr. Flagg pravi tako,a je odvrnil Nevvall z glasom, ki je kazal, da o tem niti v sanjah ne dvomi, »in Mr. Flagg se v takih rečeh nikoli ne zmoti. Oho, avto se je ustavil pred hišo!« In res je bilo tako, takoj nato pa so se po peščeni poti začuli nagli koraki. Seržant Nevvall se je čudil: »Hm, nekam lahki so ti koraki za policijskega stražnika!« Jane je sama stekla k vratom, potem se je obrnila in zaklicala: »Mama je!« 10. Mary Selby je bila razumna, praktična ženska. V nekaj minutah ji je Jane povedala vso zgodbo. Izkušena žena se je hitro znašla in se takoj sprijaznila s prisotnostjo dveh dolgih moških. Čisto pametno je odredila, da je najboljše, če nadaljujejo pogovor pri skodelici močnega čaja. Ko je bila vse pripravila, je sedla h kaminu, mirno po- slušala vso zgodbo, ne da I karkoli vprašala in nato je še sama kratko in Jedrn?* poročala v svojih dogodivs* nah. Prišla je v Richmond I je našla sestrično živo a, zdravo, pač pa pre=eJ J*j deno zaradi njenega nen* nega prihoda. O kaki javki ni mela pojma, i«* ona sama si ni mogla m^J kaj naj ta skrivnostna w» javka pomeni. TaM JJ la na povratek in je v mondu ostala le prav Kra^i čas. Po poti je rrmogo ranj sijala, zdaj pa ni vec t** jala glave, le očitala si y* J je ravnala tako nepreiwS£ no. »Najprej bi morala fonirati,« je dejala. »Ne, J da brzojavka me je <*» saj nisem mogla sluti«, i kakšnim namenom Je poslana.« Seržant Nemali ji Je v*f I no pritrjeval. »Pri tem »» I bil vsakdo zmotil m ro « slutil nič hudega, Mrs. by. Tudi jaz sam bi se < pretentati in vsakdo m £ nal kot vi. Ali imate brzoj ■ ko pri sebi?« Poiskala jo je v sv0Ji^J torbici in mu jo dala-na je bila v Riclun^du <■ je takoj ugotovil. Iz zgodovine železarstva v Kamni gorici (15) COKLE Nekaj tipičnega za vas, ki pa ponovno potrjuje veliko revščino so cekle, kot edina obutev, ki so jo uporabljali mladi in stari tako za v vi-genjc, kot za v cerkev in šolo. Podplati so bili izdelani iz lesenih bukovih ali lipovih plohov, samo prednji del je bil naprej oblečen v klobu-čevino, čeznjo pa so prevlekli še svinjsko kožo. Od bohinjskih cokelj se razlikujejo v tem, da so podplati bohinjskih cokelj znotraj lepo oblikovani za nogo, kamnogori-ške in kroparske cokle pa so bile čisto ravne. Običajno so imeli po dva para cokelj, ene za delo, druge za cerkev in šelo. Starejši ljudje so jih nosili večinoma le poleti, do-čim so jih otroci vse leto. — Cokle so bile posebno veselje po zimi, ko so otroci na spodnji del cokel pribili železne žice (»šince«) po katerih so se drsali, neke vrste primitivne drsalke. Vse to še ni tako davna Zgodovina, mnogo tega, predvsem pa cokle so bxe v »modi« še nekaj let prod drugo svetovno vojno. NEKAJ POMEMBNEJŠIH MOŽ IN DRUŽIN MATEVŽ LANGUS — Na rojaka, na katerega smo prav gotovo ponosni ne samo va-ščani Kamine gorice, temveč vsi Slovenci in Jugoslovani, v svojih zapisih in spominih ne smem pozabiti. To je slikar Matevž Langus (1792— 1855). Rojen je bil v Kamni gorici in je za vas tudi veliko dobrega naredil. Njegove slike in freske po cerkvah ga uvrščajo med zelo ugledne umetnike. Pred svojo smrtjo je z oporoko prepustil okrajnemu sodišču v Radovljici večjo vsoto denarja za štipendiranje revnih in nadarjenih učencev iz Kamne gorice. Vsako leto je iz vasi odšel najboljši učenec na študij na višje ali visoke šole in mnogi izmed njih so z Languso-vo štipendijo dosegla najvišjo izobrazbo. Jože Vari st. (Naprej prihodnjič) Sodčki za žeblje Naša vabila ob objavljanju Varlovih spominov iz zgodovine železarstva v Kamni gorici, naj nam še drugi bralci o tem kaj napišejo, niso ostala brez odmeva. Te dni nam je pisal Janez Nastran z Rudnega v Selški dolini. Pravi, da z zanimanjem prebira članke iz zgodovine železarstva, ki jih objavljamo v nadaljevanjih. »Ker je bilo to nekoliko povezano s so-darstvom v Selški dolini,« pravi, »sem se namenil napisati nekaj vrstic iz mojih spominov na tisti čas, da se ne bi pozabilo.« Tako je treba. Marsikaj se bo pozabilo, če tisti, ki so danes že precej v letih, ne bodo zdaj povedali tistega, kar še vedo, česar se spominjajo iz svojih mladih let. Zato ponovno vabimo Š2 druge naše bralce, naj nam pišejo. Saj zdaj je čas, ko so dolgi večeri, poleti bo za pisanje manj časa. Vse vaše prispevke bomo objavili. Danes objavljamo v celoti kratko pismo Janeza Nastrana. Bilo je še pred prvo svetovno vojno. Moj oče je bil so-dar. Jaz sem bil takrat star 13 let in sem mu malo pomagal pri delu, zraven pa se učil. Oče je delal sode iz smrekovega lesa, večinoma iz krajnikov, ki jih je kupil na žagi. Ti so bili namreč cenejši kakor boljši les. Delal je sodove treh različnih velikosti: največji so bili po 100 litrov, srednji po 50 litrov in najmanjši po 25 litrov. Sodi so imeli lesene obroče, ki smo jih delali iz leskovih palic. Vsak sod je imel po deset obrečev. Tisti čas so žeblje še pakirali v sodove, zato je bilo povpraševanje po njih precejšnje. Na Rudnem je bilo več sodarjev, ki so delali sode za Kropo, prav tako v Dražgošah in še na Češnjici eden. Te sode so potem ženske nosile v Kropo. Na Rudnem sta bili dve taki ženski, v Dražgošah pa jih je bilo še več. Stalno, po dvakrat ali trikrat na teden, so nosile sode v Kropo. Na glavi so v ta namen imele svitek, spleten iz klobučevinastih pasov. Sodi so bili tako narejeni, da sta bila na dveh dogah vrezana po dva žlebička pod obroči; skozi ta dva žlebička se je vdela vrvica, s katero so zvezali po več sodov skupaj. Nekatere ženske so zvezale skupaj in nesle po dva sto- li trska soda, nekatere pa kar po tri. Petdesetlitrskih sodov so nesle po šest skupaj, petin-dvajsetiitrskih pa po osem. To je bila naporna poc ž Rudnega do Dražgoš v hrib, potem pa malo bolj po ravnem, toda kljub temu je bila to naporna pot, saj takrat ni bilo nobene ceste, ampak le kolovoz. Računajo, da se z Rudnega v Kropo pride peš v treh urah, seveda le, če je človek brez prtljage. Danes se gotovo nobena ženska ne bi podala na takšno pot s sodovi na glavi. Posebno pozimi, ko je zapadlo kaj več snega in ko je bila pot ledena, je bilo še bolj nevarno in naporno. Skoraj vsaka ženska je pozimi imela zato dereze, katere so jim naredili kropar-ski kovači. Sodove so v redu in sproti plačevali. Vsaka ženska, ki jih je nesla v Kropo, je prinesla nazaj že denar. Ne spominjam pa se več, po koliko so jih plačevali in koliko so ženske zaslužile, ko so jih nosile. Janez Nastran Rudno št. 37 Ni prostora za bledoSičnike Tudi ameriški Indijanci so se za obrambo svoj.ih pravic podobne organizirali kot ameriški črnci. Gre za organizacijo Rdeča sila, ki nasprotuje temu, da bi beli lovci v indijanskih rezervatih pozimi lovili jelene. Za Indijance pa je pezimi jelenje meso glavna hrana. Pri vhodu v rezervat Indijanci s pušk •oni pričakajo bele lovce in jih napode. Do sedaj se menda še nikoli ni nihče temu uprl. Morska čuda V arktičnem delu Indijskega oceana je posadka helikopterja, ki je zletel s sovjetske kitolovke, zagledala ogromne neznane morske pošasti. Dolge naj bi bile okoli 15 metrov in podobne kačam. Helikopter se je spustil na trideset metrov višine, cd koder se je lepo videl meter debel trup neznane morske živali. Od časa do časa se je telo krčevito zvilo. Poročilo očividcev so znanstveniki zavoda za oceanografijo v Moskvi komentirali. Prav lahko gre za še neznane morske pošasti, o katerih včasih pripovedujejo imornarji., a jim nihče ne verjame. Lahko je bilo vse skupaj le kup morskega rastlinja, ki se v morjih južne hemisfere nabere v neverjetnih količinah. Tretja možnost pa je, da so videli krake ogromne hobotnice, ki je pri iskanju plena prišla iz toplih ekvatorialnih voda v bližino Arktike. Najstarejša ameriška piramida Arheologi s kalifornijske univerze so odkrila najstarejšo piramido na ameriški celini. Našli so jo na otoku La Venla ob izviru rćke Tonale med mehiškima (zveznima državama Tabasco in Vera Cruz. Menijo, da je stara najmanj 2700 let. V nasprotju z vsemi drugimi do sedaj odkritimi piramidami ima tloris v obliki k'-oga in ne kv?drata. Zgtadba ima obliko stožca in meri v višino 30, v premeru pa 73 metrov. Nenavadno zdravilo Mlad peruaniski zdravnik si je sam vcepil rakave celice, ki jih je vzel iz telesa svoje obolele polsestre. Nato pa je protitelesa, ki so se v njem ustvarila, Vferiztfai v bolničin obtok. Zdravnik je namreč prepričan, da bo tako ozdravil bolnice raka na maternici, ^ri prcliKavi so res ugotovili izboljšanje. Treba pa bo r nčakat celih pet let, da bodo zdravniki lahko zatrdili, da se bolezen ne bo ponovila. J Vljudno prosimo... t \ Na Švedskem nimajo preveč prostora v zaporih. Zad- | £ nji čas pa je precej naraslo število ljudi, ki so prišli ^ I navakriž z zakonom. Vendar pa prostora zanje ni v | N zaporih. Za tesno namestitev pa Švedi niso. Tečno se J I namreč drže predpisanih toliko in toliko kubičnih me- | S trev na obsojenca. Tako sedaj dobivajo vsi, ki doma " I čakajo na svoj prostor v zaporih od časa do časa lju- k ^ beznivo pisemce kaznilniške uprave, v katerem le-ta I prosi, naj še nekaj časa potrpežljivo čakajo, dokler w se ne bo našlo kako prosto mesto . . . a Bombaž za kosilo Res bi bilo nenavadno, če bi nam za kosilo na krožniku servirali kos vate. Tudi hranljivo ne bi bilo kaj dosti. Pač pa je drugače z bombažnim semenom. Vsaj tako so trdili znanstveniki na nedavnem kongresu o proteinih. Iz bombažnega semena je namreč mogoče dobiti prav hranljivo moko. I \i Hrt v/1 *ci — Ne, hvala. Veste, mož mi je prepovedal piti kadar ga ni doma. Miha Klinar: Mesta, ces^fc razcestja Domogli III. DEL 183 Tako razmišlja profesor Lammasch » čUti kc,t prvi človek v cesarstvu takoj za cesarjem. orI^ Užival bi to, do nedavnega še Pop°c^čatle^nano občutje meči, ki mu bo dana kot prvemu ministru d ' jia ^federacije habsburških avtonomnih držav. Poglobil bi » ^ je }e ta v svoj. načrt družbeno-politične prenove, a kaj utripanje srca nenehno opozarja, da bi to neenakomerno 'a počivati in spati, če hoče, da se mu bo vrnila energij3- zj. Treba bo vzeti kapljice in se vn°^ei,ali ^ v posteljo. Morda bo potem aritmično utripanje srca Pr t^V^Petcst bo popustila in bo zaspal, zaspal brez te neprUe "^e, ki ga stiska pri srcu. »Da, kapljice! Kapljice! . . .« jjjj. Lahko bi jih vzel že prej, a je P02* Se vedno je profesorsko raztresen ^Ijiv. Kapljice, da, kcipljice. _ 3Cii »Eins, zvvei, drei, vier, fiinf, s^s-^ ,^eu.n, zehn . ..« Jutri bo tudi dan in bo še dovolj PKrnialj veUcan*1 ,n.Prav gc,tovo ne ubada janje. Njegovo cesarsko- kral j e v-o veličan^^^«"" s tolikimi skrbmi za ohranitev in Prl Monarhije, kakor se mora ubadati cn. jcZg S tako mislijo profesor Lammasrfi Za^pi. Kako naj bi profesor vedel, da ie v^dno buden in da že ves večer in pol noči z grenkobo ra 0 sebi, o svoji usodi, nad katero se ne čuti več gospodrrja. l katero se ne čuti več goi?podrrjd> cviL Njegova cesarska usoda je v ^^ij lj, ^ah! Tega se zaveda; sleherni trenutek y pv^O" zaveda! In te zavesti ne more utopiti nit* pjFi čeprav že ves ča>s, odkar je odslovil profesorja Lammascn^,^ se počuti kakor na smrt obsojeni jetnik, ki v strahu Pr' i^trditve obsodbe in ki ima komaj Iskrico upanja, da se ^ev^^ ki ima meč, da obsodbo potrdi ali spremeni v pcmi-loS ^kaz^l kot človek in spremenil smrtno obsodbo v življenje. Ta trenutek je cesar po strahu in Udoben enima dvema jetnikoma, ki čakata na njegovo ^ ^ i nemilost v zaporih ljubljanskega pehotnega polka in ki to neč že večkrat pomislil, le da je on njima še vedno n^ t^^Tik in cesar, medtem ko je njemu sodnik in cesar Vv'ils^i^kleti Wilson. in cb njegovi desnici Lloyd, a na njegovi leV\,e k5*Coau. najbolj ostri,, najbolj nečloveški porotnik te samozv ^>te, Ckcnenceau, ki je že terjal za habsbuško cesarstvo 6mrtno obsodbo: MED PRAVICO IN ZLOČINOM NI NOBENE SPRAVE. Da, Clcrnenceau je že predlagal za habsburško cesarstvo giljotino. POOSTRITI OBGLAVITI Najbrž bo tudi sedaj, ko je cesarstvo zaprosilo VVilsona za mir brez pogojev, Clemmenceau vztrajal pri svoji obsodbi ali jo celo poostril, kakor je oberst Freising predlagal poostritev za onadva, na smrt obsojena in na smrt čakajoča dezerterja v vojaških zaporih v Ljubljani. Cesar Kari je pozabil, kako jima je ime, čeprav je sodbo in predlog za poostritev natančno prebral, preden je ukazal zapisati svojo odločitev in se podpisal. Morda bo tudi VVilson tako pozorno prebral njegovo prošnjo za mir? Morda .. . A kako se bo odločil in kako bo odločil? To je vprašanje; edino vprašanje! In odgovor na to vprašanje bo s strahom pričakoval. S strahom, prav takim strahom, kakor pričakujeta tista dva — vindišarska jetnika njegovo odločitev. Res, ta hip jima je cesar po občutju in usodi skoro enak. Enak po strahu in pričakovanju, le da bosta onadva že jutri osvobojena tega mučnega strahu, mučnejšega od smrti same. Oberst Lamm, ki ga je popoldan poslal skupaj z oberstom Frei-singom v Ljubljano, bo jetnikoma prebral obsodbo, obenem pa se pozanimal, kaj je na stvari s tistim Italijanom, o katerem pišejo j antantni časopisi, da ga je neki oficir dal pretepsti do smrti. Mogoče ni res? Mogoče je vse skupaj izmišljotina antantnih časnikarjev? Toda prepričati se je treba, pa naj so to še take malenkosti, I s katerimi bi se še pred letom sploh ne ukvarjal. če je res, bo za dejanje odgovarjal oficir, ki ga je zagrešil. PRAVICI MORA BITI ZADOŠČENO ... PRAVICI MORA BITI ZADOŠČENO. Pravica je poseben privilegij vladajočih in ima vselej tak obraz, kakršnega vladajoči potrebujejo za ohranitev svoje oblasti, še pred nedavnim bi smrt vojaka, ki so ga z vojaškimi telesnimi kaznimi izmučili do smrti, ne belila las ne cesarju ne tistemu, ki je dal vojaka mučiti in pretepati, dokler ta za posledicami težkih poškodb ni izdihnili Še pred nedavnim v takem postopanju z vojaki ni bilo nič protizakonitega. Vojaške telesne kazni so bile dovoljene in pravica je bila na strani tistega, ki je smel te kazni izrekati. če se je kdaj mučenje končalo s smrtjo, so vojaški zdravniki za to smrt iz našli kako nevarno in neozdravljivo bolezen. Zato nihče ne bo nikoli zvedel, koliko vojakov je v tej vojni umrlo zaradi w_ ;i" .--aiu.juuji-..jj^jj.a pretiranega kazenskega ekserciranja, ki ga nekateri oficirji imenujejo »merjenje vojaških jezikov«, ali pa zaradi izpahov in polomljenih kosti, ki so vojaka, obešenega na drevo, za prekrižana, na hrbtu zvezana zapestja, »zaklale na znotraj«. To so bila vselej nesrečna »naključja«, saj se večina težjih vojaških telesnih kazni skoro nikoli ni končala s smrtjo. Vsaj namenoma ne! A če je po »nesrečnem naključju« do tega vseeno prišlo, se oficir ali kdo drugi, ki j. imel PRAVICO tako kazen UKAZATI, ni nikoli čutil bogvekako pretresenega ali krivege, saj je vojaški zdravnik največkrat kot vzrok smrti ugotovil slabo telesno vojakovo kondicijo ali kako drugo bolezen, za katero oficir pred izrekom kazni seveda ni mogel vedeti. Tudi za smrt tistega Italijana, ki je izdihnil v karanteni povratnikov iz Rusije, imajo na poveljstvu ljubljanskega pešpolka, v kat> rega so vključili po znanem in neuspelem poizkusu revolta vse »boljševike« razen nekaterih, ki jih imajo zaprte, jih takoj porazdelili med različne pohodne bataljone in jih poslali na fronto. Od »boljševikov« imajo pravzaprav zaprta samo dva, na smrt obsojena in sicer, kakor je cesarskemu odposlancu oberstu Lammu že znano, nekega Franca Kosirnika in nekega Jakoba Uršiča, ki čakata samo še na cesarjevo potrditev njune smrtne obsodbe v skladu s septembrskimi tajnimi ukazi njegovega presvetlega veličanstva cesarja Karla Franca Jožefa (kakor štabni oficirji ljubljanskega pehotnega polka s celotnim cesarskim imenom nazivajo cesarja Karla). Mimo teh dveh pa imajo zaprte še tri člane stražniškega osebja razpuščene karantene za deboljševizacijo in s-cer dva kaprola — Jakoba Kragulja in njegovega brata, ki sta dezertirala z bojišča in bila pred nedavnim ujeta nekje blizu Kobarida, ter podolicirja Josipa Piletiča, ki ga je vojaška žandarmerija našla pri njegovi priležnici in ki čaka na sodbo zaradi kraje in verižmštva. Tako poroča garnizijski poveljnik ljubljanskega pešpolka, s pojasnili pa mu pomagajo tudi drugi štabni oficirji in s komaj prikrivanim strahom opazujejo cesarskega odposlanca iz Miltarkanzlei Seiner Majestat, ki bi mu po kljukastem videzu in slabo krojeni uniformi nikoli ne prisojali tako pomembnega po.ožaja in ki je pravo nasprotje svojega spremljevalca, stasitega in »turnersko« razvitega obersta Freisinga, ki ga je kot »starega poznavalca kranjske Ljubljane« na cesarjev ukaz dodelil oberstu Lammu general Fitzne>\ Tudi negiben, neprizadet in neprodoren obraz obersta Lamina navdaja štabne oficirje ljubljanskega pehotnega polka s tihimi ij plahimi ugibanji, kakšen je pravzaprav namen njegovega prih da. Najbrž (tako ugibajo) je prišel samo pod pretve.o, da bo v cesarjevem imenu prebral jutri zarana cesarjevo razsodbo in obsoc bo nad jetnikoma, o kateri sploh ne zine nobene, marveč se zanima samo za Italijana, umrlega v karanteni za deboljšrvizacijo prav na večer poizkusa revolta in pobega nekaterih karantencev v zeleni kader. Samo o tem Italijanu poizveduje in hoče vedeti vse podrobnosti, a mu jih ne more nihče med prisotnimi dati, ker ni majorja Juliusa von Teufelbacha. DELOVNA SKUPNOST GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED želi vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem SREČNO IN USPEŠNO novo leto 1969 Ji m kos in srpov Tržič VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN USPEHA POLNO novo felo 1969 Obenem obveščamo vse potrošnike, da proizvajamo kvalitetno poljedelsko orodje. Še posebej pa obveščamo kmetovalce, da proizvajamo vseh vrst nože za kosilnice ter jih nudimo po zelo ugodnih cenah. Radovlfčca ŽELIMO 5REČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1969 izdelujemo oblazinjeno pohištvo vseh vrst, zavese v raznih izvedbah, polagamo tapisom najlonske iglane filc preproge polagamo vse druge plastične pode Se priporočamo za cenjena naročila. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE SAVA NA JESENICAH izvaja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnjo. Prav tako podjetje gradi stanovanja za trg na področju Jeć3-nic, Kranjske gore in Ljubljane. Ta stanovanja prodaja interesentom, ki imajo lastna sredstva za odkup oz. si jih pridobijo v kreditnih bankah. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta pa do zaključka gradnje. Obenem vsem delovnim ljudem želi srečno novo leto 1969. Trgovsko podjetje ŽELEZNI ftl A RADOVLJICA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN ODJEMALCEM ŽELI SREČNO NOVO 1969. LETO TER VAM NUDI: cement, betonsko železo, heraklit, obložene in teraco ploščice, parket, vrata, vodovodni material, kompletno opremo za kopalnice, opremo za kuhinje, vse vrste železa in pločevine ter cevi, iverice, foča, panel in vezane plošče, pohištvo, okovje, vijake, žične Izdelke, razna orodja, električne aparate In elektroinstalacijskl material, pisarniške in računsko stroje, porcelan, posodo, kolesa, mopede in nadomestne dele za motorna vozila, barve, lake, vse vrste obutve in drogerijsko blago. Na zalogi Imamo tudi trajnožareče peči »Kupersbusch«. Izkoristite ugodno priliko. Obrtno podjetje Kroj Jesenice Obveščamo vse delovne kolektive, da izdelujemo delovna zaščitna sredstva po meri (delovne obleke in halje). OBENEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1969 AVTOOPREMA Tržič Izdelovalec karoserijske opreme, predelava pločevine za transportna sredstva in ostale stavbne in Industrijske opreme Vsem delovnim organizacijam in posameznikom želi srečno in uspeha polno novo leto 1969 OBRTNO PODJETJE STEKLARSTVO KRANJ želi vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1969 in se priporoča za nadaljnje storitve Kolektiv tovarne usnja Kamnik VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1969 TER SE PRIPOROČA S SVOJIMI KVALITETNIMI IZDELKI Kolektiv Cestnega podjetja v želi vsem uporabnikom cest in poslovnim partnerjem srečno vožnjo v letu on Ključavničarstvo Radovljica opravlja vsa gradbena ključavničarska dela. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno novo leto 1969 ter se priporoča s svojimi storitvami. Tovarna SUKNO Zapuže Izdelujemo volnene odeje, mikane in česane tkanine za moške in ženske obleke. Delamo za notranji in zunanji trg. Člani delovne skupnosti Sele vsem delovnim ljudem SREČNO NOVO LETO 1969 Exoterm Kranj KOLEKTIV S SVOJIMI OBRATI ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN ŽELI USPEŠNO NOVO LETO 1969 Kovinsko podjetje Kranj ŽELI VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEŠNO 1S69. LETO 3 Kranj s svojimi delovnimi enotami: DISTRIBUTIVNA ENOTA KRANJ, DISTRIBUTIVNA ENOTA ŽIROVNICA, PROIZVODNA ENOTA KRANJ, SKUPNE SLUŽBE čestitajo VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN VSEM UPORABNIKOM ELEKTRIČNE ENERGIJE SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO tir , m m* trm 2P§ 7 < Vsem poslovnim prijateljem in sodelavcem želi uspešno NOVO LETO 1969 DELOVNI KOLEKTIV KRANJSKE OPEKARNE KRANJ GLAS * 12. STRAN SREDA — 25. decembra 1963 S posveta sindikata storitvenih dejavnosti v Radovljici — Foto: F. Perdan Radovljiški sindikat storitvenih dejavnosti o turizmu Turizem zahteva kvalitetnejše združevanje sredstev V slovenskem turističnem programu je radovljiško-jeseniško področje obravnavano kot prednostno — Tudi dobri kadri pogoj za dober turizem Občinski odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti radovljiške občine je v četrtek dopoldne pripravil v Radovljici širše posvetovanje o nekaterih problemih turizma v občini. Posvetovanja, na katerem so bile ponovno poudarjene že nekatere znane zamisli o razvoju turizma v občini, hkrati pa so bili nakazani tudi nekateri novi pogoji in problemi, so se udeležili tudi predsednik občinske skupščine Stanko Kajdiž, ki je tudi član nedavno ustanovljenega komiteja za turizem pri izvršnem svetu Slovenije, predsednik repubi-škega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jože Vidic, predstavniki sindikata in vodstev turističnih oziroma gostinskih organizacij v občini in drugi. Čeprav je na pogled morda videti malo nenavadno, pa ni naključje, da je občinski od bor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v Radovljici STANOVANJSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA prodaja nova stanovanja vseljiva v letu 1969 in 1970 v Skofj' Loki stolpnice S 1 in S 2 na Partizanski cesti: trosobna m2 81,80 cena 126.000 — 136.600 din dvosobna m1 53,60 cena 88.400 — 95.800 din dvosobna m 45,90 cena 77.000 — 83.400 din enosobna m2 29,50 cena 51.300 — 55.600 din garsonie-3 m' 20,70 cena 36.100 — 39.100 din V ceni je zajeta oprema kuhinje in sanitarij in celotna komunalna ureditev. Stolpnice so opremljene z dvigali, ogrevanje centralno. Plačilni pogoji: celotna vrednost do vselitve. STANOVANJSKO PODJETJE SKORJA LOKA, MESTNI TRG 38 II SKLEPA POGODBE ZA NAKUP OD 13. januarja 1969 dalje. WHIHnnH(illlHm!IHIIHHIIimiHIIIHIIIMHIIIMHHIPIIf,nMHIIIHIIHIIIimilHIHHIHnifM>IIHIllM Obiščite v Beljaku ESPRESSO CAFE ROSSIELLO jgjjfc Villach — Beljak, Heuptplatz 19 ''»•'•i J PRODAJA ČOKOLADE, SLAŠČIC IN ŽGANIH PIJAČ ...I......tiliilllUllMMiliiliiilililUMIUUMilU.....i..«.<..........i......il.iii.iiliii.:.i.n........>i'-M hfoi/xti pUnafa ludi hoAMti. Ma mm^jtfftafaufa do~ ofef iudl otUČkoAfi iM/ tejci malih iiaaU nwo< mo-aU najti od^ovMov, heb vm& UmU p>ii \M tovMtnb Ur ieMtiu\o>, zla/tii ne, \hahiwnik naw-&tov<. Sova* wwr oema ki U* pMUa izhajati o 4. \ Ud. = naroČite na naslov ČP »Km^.£fa