Kamniški OBČAN PRAZNOVALI SMO - Občinski praznik, ki smo ga letos osmo leto zapored obeležili s spominom na velikega Kamničana, generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanovaje povezoval izredno pester program najrazličnejših prireditev. Napovedalo jih je Srečanje starosvet-nih smučarjev in ljubiteljev smučanja po starem 16. marca, zaokrožila pa jih je Območna revija pihalnih orkestrov občine Kamnik minulo soboto, 5. aprila. Odprtij novih objektov in pridobitev tokrat ob prazniku ni bilo, saj so se slovesna odprtja dogajala predvsem v lanskem letu, kije bilo za občino Kamnik izredno živahno in razvojno usmerjeno. Osrednja slovesnost praznovanja občinskega praznika je bila že tradicionalno pred spo- 42. leto Kamnik, 11. aprila 2003 menikom Rudolfa Maistra v petek, 28. marca. Ob častni straži pripadnikov veteranov vojne za Slovenijo, zvokih Mestne godbe Kamnik, po pozdravu Častne enote Slovenske vojske in položitvi vencev k spomeniku, sta zbrane občane in goste pozdravila župan Tone Smolnikar in minister za pravosodje Ivo Bizjak. Z besedami in zvoki so se zlili stihi iz pesniškega opusa Rudolfa Maistra Vojanova v interpretaciji dijakov ŠCRM Katje Saksida in Matevža Sušteršiča (slika levo). V Domu kulture pa je sledila slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo letošnjih priznanj občine Kamnik (slika desno). Več o dogodkih ob občinskem prazniku na 8. in 9. strani. SAŠA MFJAČ NAŠA PESEM \ MARIBOR 29.-30. MARFC 700 * rs ! 1 I f MePZ Cantemus na najvišji stopnici zborovske pesmi Nedavni uspeh kamniškega zbora MePZ Cantemus - zlata plaketa na najuglednejši slovenski zborovski prireditvi Naša pesem 2003 v Maribom, kar pomeni ponovitev uspeha izpred dveh let, je doslej najvišje priznanje kamniških zborovskih sestavov na državnih tekmovanjih. Srečanje Naša pesem vsaki dve leti organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti skupaj z Zvezo kulturnih društev Slovenije in občino Maribor. Na letošnjem 18. Slovenskem zborovskem tekmovanju je sodelovalo 26 pevskih zborov v mešani, moški in ženski zasedbi. Strokovna komisija, ki je bila letos tudi mednarodno obarvana, je na štirih tekmovalnih koncertih v.soboto in nedeljo, 29. in 30. marca, za najboljšega med mešanimi pevskimi zbori izbrala Komorni zbor Ipavska iz Vipave (absolutni zmagova- lec tekmovanja), za najboljši ženski zbor Vokalno skupino Solzice pri Glasbeni šoli Brežice, za najboljši moški pevski zbor PAZ Vinka Vodopivca. Mešani pevski zbor Cantemus pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika je na letošnjem srečanju nastopil osmič, s svojim prepričljivim nastopom pa dokazal visoko raven zborovskega petja, saj je z 90,7 osvojenimi točkami osvojil zlato plaketo. Zlato plaketo so prejeli še Komorni zbor De Profundis iz Kranja, Mešani pevski zbor Obala Koper, Mešani pevski zbor sv. Nikolaja Litija, Šaleški akademski pevski zbor Velenje in Komorni zbor Nova Gorica. Pevkam in pevcem Cantemusa za dosežen uspeh iskrene čestitke tudi iz našega uredništva! SAŠA MEJAČ cZS U U/iS Vi. PNEUMATIC CEI Nacionalni prodajalec in d PTC Perovo - Kamnik - 01 8 www.sitar-pneumć 4TER v "jfHHf stributer <£>■ MMEJjNTElOF ■^l^f^f-iff— V-MT 30 83 50 ^ LjHmP' ' itic.si JSfJP S POMIT Ol 'J^i'l-l Nova letna High Performance pnevmatika z asimetričnim dezenom. Spoštovane občanke in občani! Ob bližajočih se velikonočnih praznikih želim vsem lepe in doživete praznične dni. Župan TONE SMOLNIKAR Vsem občankam in občanom želim vesele in doživete velikonočne praznike ter obilo volje, moči in trdnega zaupanja za vse prihajajoče dni. MIHA NOVAK Načelnik Upravne enote Kamnik Polčetrto milijardo težak občinski proračun 2003 pod streho Osrednja zadeva, ki so jo obravnavali občinski svetniki in svetnice na svoji 3- seji 26. marca, vodil jo je župan Tone Smolnikar, v drugem delu pa podžupan Demitrij Perčič, udeležilo pa se je je 28 od 29 svetnikov, je bil predlog občinskega proračuna za leto 2003 v drugi obravnavi. Poleg proračuna je bilo na dnevnem redu še devet zadev s področja otroškega varstva (koncesija, nove cene), gospodarjenja s prostorom (predkupna pravica občine, pavšal za uporabo stavbnega zemljišča), najema javnih površin (športni objekti, trgi, pločniki) in cene pomoči na domu. Na predlog Antona Kamina, vodje oddelka za družbene dejavnosti, so občinski svetniki sklenili umakniti z dnevnega reda predlog sklepa o razglasitvi nepremičnin in opreme, ki so javna infrastruktura na področju kulture v občini Kamnik. Kamin je predlog obrazložil s tem, da je treba na tem področju razčistiti še nekatere nejasnosti. (nadaljevanje na 3. strani) FRANC SVETELJ Ljubljanska 21 k, TP 8314-013 VEČERNA PRODAJ* SVEŽEGA KRUHA pon.-pet«k16JO-21w. sobota I600-2100, nedelja zaprto Sena NOVI SPOMLADANSKI IN POLETNI MODELI V TPC na Duplici, Ljubljanska 21 a, .(HIP), tel.: 839-46-89 od 9M8\ sobota od 9"-l2" mUm*............. '' '. § 1 "»■ j "'*> -žili .......... ■ i Pred nami je velika noč, največji in najstarejši krščanski praznik, njegovo praznovanje in priprave nanj so povezane z mnogimi lepim i šegami in navadami, s katerimi ohranjamo vez s preteklostjo. Minulo nedeljo so, tako kot že zadnja leta, v Bud-narjevi muzejski hiši prikazovali izdelovanje ljubljanskih buta-ric in žegnov iz bršljana ter barvanje pisanic. Praznovanje cvetne nedelje, ki je pred nami, je namreč označeno s snopi svežega zelenja in lesa, zvezanega v butarice. Velika noč pa je tudi praznik družine in praznik pomladi, ko povsod občutimo toplejše barve, živahnost, sonce in novo življenje. Naj posije sonce v vse domove, da nam bo pri duši lepo in svetlo. Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ Kamniški občan bo ponovno med vami še pred prvomajskimi prazniki v petek, 25. aprila. Članke oddajte najpozneje do četrtka, 17. aprila, oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 22. aprila, v našem uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, I. nadstropje), tel: 01/83 91311, 041/662 450, fax: 01/83 19 860. Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 KAMNIK tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://turizem.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 e-mail: mkk@kam.sik.si http://www.kam.sik.si Petek. 18. aprila, od 17. do 18.30 v dvorani MKK: Lutkovna predstava Zgodba o velikonočnem zajčku in ustvarjalna delavnica z Rosano Kleindienst Premk. Vstopnina 1.000 SIT, prijave na pionirskem oddelku. Sobota. 19. aorila. od 10. do 14. ure v dvorani MKK: Predvelikonočna ustvarjalnica za otroke od 7. leta naprej. Ustvarjali bomo zajčke in ptičke iz nepredene volne in delali pirhe. Cena je 4.000,00 SIT; v ceno je vključen material. Sreda in četrtek. 23. in 24. aorila. od 10. do 18. ure na Glavnem trgu Dnevi slovenske knjige - Brezplačen vpis, informacije, bukvama, prodaja knjig na stojnicah MKK in založb Mladinska knjiga, Epta, Kres... Sreda. 23. aprila, ob 17. uri v avli MKK: Prodajamo za gumbe - otvoritev razstave otroških del iz vrtca Mojca. Sreda. 23. aprila, ob 19.30 v dvorani MKK: Potopisno predavanje PRAGA in ČEŠKA ZDRAVILIŠČA. Predavala bo Mojca Grzinčič. Predavanje pripravljamo v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik. Petek. 25. aprila, ob 19. uri v čitalnici: Šola filmske estetike - Film A. Tarkovskega: Žrtvovanje in predavanje dr. Dušana Rutarja so MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik Prijave in inf. po tel.: 041/957-609 (Helena) Torek. 22. aprila, od 9. do 12. ure. Mercator DAN ZEMLJE (rišemo na ploščadi pred Mercatorjem) Sreda. 23. aprila, četrtek. 24. aorila. od 16.-18. ure. Šutna DNEVI SLOVENSKIH KNJIG - bolšjak otroških knjig, stripov, revij, likovna delavnica (moja knjiga, knjižni junaki) Petek. 24. aprila, ob 17. uri. Mercator Mala šola stripa, knjižna kazala - ustvarjalna delavnica »o DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure na tel. 839 76 06, GSM 041/580-818 www.domkulture.org: e-mail: info@domkulture.org Sobota. 12. aprila, ob 20. uri Gledališka skupina ŠCRM Rudolfi ZALJUBLJENCA NA PODZEMELJSKI ŽELEZNICI absurdna drama vstopnina 500 sit Nedelja. 13. aprila, ob 19. uri Mojteater: JUHICA komedija z Romanom Končarjem, Majo Končarin Nino Ivanič za Maistrov abonma in izven vstopnina 2500 sit so ARBORETUM VOLČJI POTOK Volčji Potok 3, Radomlje; Informacije: tel.: 839 45 33, faks: 831 07 75 E-mail: arboretum@arboretum-vo.. si: http://www.arboretum-vo.si Prireditve v času pomladne razstave, od 26. aprila do 4. maja Pomladna razstava tulipanov z razstavo cvetja, vrtnarstva in vrtnarskim sejmom. Vzporedno z razstavo bo potekala tudi razstava likovnih del študentov 3. letnika Akademije za likovno umetnost, smer restavratorstvo. V nedeljo, 27. aprila, bo ob 14. uri predstavitev Glasbene šole Kamnik. Vse dni razstave od 10. do 19. ure bo po parku vozil cvetlični vlak, jahanje s poniji za otroke ter glasovanje za naj tulipan. Prav tako pa bo vse dni, razen srede 30. aprila, ob 10. uri tudi nastop Konjeniškega kluba Domžale. JAMARSKI KLUB KAMNIK Žebljarska 2, Kamnik Informacije: tel. 041/465 626 Ob 25-letnic' odkritja kamniške jame organizira Jamarski klub Kamnik V soboto. 26. aprila OBISK JAME Z MAŠO Zberemo se ob 8. uri pri vhodu v Belo oziroma ob 9. uri pri Orglicah. Maša bo potekala v Končni dvorani. Povratek v dolino in jamarsko srečanje bo v taboru pod Orglicam. V četrtek. 1. maia. tradicionalen obisk jame Zberemo se ob 8. uri pri vhodu v Belo oziroma ob 9. uri pri Orglicah. Dostop do jame s proslavo v Končni dvorani. Po povratku v dolini ob 17. uri spominsko srečanje pri Orglicah s kresom okoli 21. ure. KAJ PRINAŠA DEVETLETNA OSNOVNA ŠOLA (III.) Nacionalni preizkusi znanja V prenovi osnovne šole sta vrednotenje in ocenjevanje znanja njeni temeljni sestavini. Celostno vrednotenje znanja, objektivno preverjanje in dejavno sodelovanje učencev in učiteljev pri preverjanju imajo poleg izobraževalnih .tudi vzgojne cilje. Učenec lahko skupaj z učiteljem objektivno preverja, kje je na izobraževalni poti, koliko je sam odgovoren za učni uspeh in zmore uvideti cilje, ki jih hoče doseči. V devetletni osnovni šoli je predvideno prepletanje zunanjega preverjanja z notranjim, številčno z opisnim ocenjevanjem, kar naj bi predstavljalo po mnenju strokovnjakov popolnejše spremljanje učnih dosežkov tako učencem, kot njihovim staršem in učiteljem. V mnogih državah Evrope poznajo končno preverjanje znanja na posameznih sklopih izobraževanja. Matura in poklicna matura sta pri nas preizkusa ob zaključku srednjega izobra- Skupščina MKK bo v maju ' Na zadnjem sestanku gospodarskega odbora MKK je bilo sklenjeno, da bo redna letna skuščina Meščanske korporacije Kamnik namesto marca, v sredini maja. Razlogov za to je več. Prvi je ta, da dobijo člani MKK dovolj časa, da pošljejo GO MKK v skladu z 12. členom Statuta MKK imena svojih predstavnikov, ki jih bodo zastopali na skupščini. Če teh imen ne bodo sporočili, ne bodo prejeli vabila na skupščino in tudi na njej ne bodo smeli odločati. Drugi je ta, da bo letošnja skuščina volilna in zato GO zbira predloge za člane organov MKK (gospodarskega odbora - 7, nadzornega odbora - 5 in častnega razsodišča - 3). Tretji pa ta, da se v postopku vračanja nacionaliziranega premoženja praktično ni še nič bistvenega premaknilo: vrhovno sodišče še ni odločalo o pritožbi MKK na sodbo upravnega sodišča, pri tožbah za odškodnino pa sodišče zavlačuje z zbiranjem posamičnih pooblastil, čeprav bi po vseh pravnih aktih zadostovalo skupno pooblastilo. B. POLLAK zevanja. Da bi učenci lahko preizkusili na posameznih ravneh osnovnega šolanja preverili svoje dosežke in jih primerjali med seboj ter dokazali sebi in drugim, kaj znajo, je devetletna osnovna šola uvedla nacionalne preizkuse znanja. Nacionalne preizkuse preverjanja znanja ob koncu prvega in drugega vzgojno-iz-obraževalnega obdobja opravljajo učenci v tretjem oziroma šestem razredu prostovoljno. Preverjanje ob koncu prvega obdobja se opravlja iz dveh predmetov in sicer matematike in maternega jezika. Ob koncu drugega triletja se opravlja nacionalni preizkus iz znanja maternega jezika, matematike in tujega jezika. Preverjanje je ustno in pisno. Nacionalni preizkusi se izvedejo v spomladanskem času, praviloma v maju. Učenci prejmejo obvestilo, v katerem so vpisani doseženi rezultati, istočasno s spričevalom ob koncu leta. V obvestilu so vpisani doseženi rezultati ustnega in pisnega preverjanja znanja s kvalitativno obrazložitvijo. Pri pisnem preverjanju znanja so rezultati izraženi v točkah. Rezultati preverjanja so šoli, učencem in njihovim staršem dodatna informacija o doseženem znanju učencev in ne smejo vplivati na zaključno oceno pri posameznem predmetu in na splošni uspeh učenca. Ob koncu tretjega vzgoj-no-izobraževalnega obdobja se znanje učencev ocenjuje na podlagi nacionalnih preizkusov znanja iz maternega jezika, matematike in tujega jezika ali drugega obveznega predmeta po izbiri učenca, ki se poučuje v zadnjem triletju. Učenec ima tako možnost izbrati predmet, ki je blizu njegovim sposobnostim in specifičnim interesom, kar se zdi pri tej starosti pomembno. ■ Nacionalni preizkusi ob kocu tretjega obdobja se izvedejo v rednem in naknadnem spomladanskem ter izrednem avgustovskem roku. Zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja opravljajo vsi učenci 9. razreda iz matematike, slovenščine in izbranega predmeta. Preverjanje in ocenjevanje znanja je lahko pisno, ustno ali praktično. Rezultati zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja se uporabljajo pri oblikovanju zaključne ocene ob zaključku osnovne šole. Preizkusi za zaključno pre- POVABILO K SODELOVANJU NA PROSTORSKI KONFERENCI Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. I. RS, št. 110/2002) in 27. člena Statuta Občine Kamnik (Ur. I. RS, št. 47/99 in 40/01) obveščamo, da bo v sredo, dne 16. 4. 2003, ob 18. uri v prostorih upravne stavbe tovarne STOL (II. nadstropje - sejna soba) na Duplici, Ljubljanska 45, Kamnik, PROSTORSKA KONFERENCA za pripravo prostorskega akta - lokacijskega načrta B-20 STOL. Namen prostorske konference je pridobiti in uskladiti priporočila, usmeritve in legitimni interes lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj glede priprave prostorskega akta, ki bo določal urbanistično urejanje zazidalnega otoka B-20 STOL na Duplici pri Kamniku. Priporočila prostorske konference bodo osnova za pripravo lokacijskega načrta. Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik določajo pretežno namembnost tega prostora in sicer je severni del namenjen za proizvodnjo in skladišča, južni del pa osrednjim dejavnostim. Vljudno vabljeni! Občina Kamnik Oddelek za okolje in prostor verjanje in ocenjevanje znanja so pripravljeni tako, da merijo učenčevo znanje v razponu od minimalnih standardov, ki ga mora učenec doseči, če želi zaključiti osnovno šolo, do znanja, ki pomeni višjo kvaliteto. V zaključnem spričevalu osnovne šole bodo pri navedenih predmetih zapisane ocene, ki so sestavljene iz enakovrednih deležev rezultatov zaključnega ocenjevanja z nacionalnimi preizkusi, in zaključnih razrednih ocen učiteljev. Končna ocena bo izračunana kot povprečje obeh ocen. Če ima učenec denimo pri predmetu, iz katerega opravlja preizkus znanja, učiteljevo oceno odlično, pri zaključnem preverjanju pa je dobit oceno prav dobro, bo končna ocena še vedno odlično. Tako bo tudi, če bo boljšo oceno dobil pri zaključnem zunanjem preverjanju znanja. Nov sistem preverjanja in ocenjevanja znanja je postavljen tako, da se upošteva razvojne in učne posebnosti učencev in postopoma prehaja od opisnega in notranjega k številčnemu in zunanjemu. Pri tem je bistveno, da učenci, starši in učitelji poznajo standarde znanja, ki jih je treba do- seči za uspešno končanje osnovne šole, zato se ta znanja med šolanjem dopolnjujejo, nadgrajujejo in utrjujejo. Določanje standardov znanj pomeni notranjo prenovo šole v tem smislu, da je bolj pomembno to, kaj je treba obdržati v spominu, kakor to, da se je kakšno snov treba naučiti, četudi za kratek čas. Učiteljem ni vseeno, ali bodo učenci ob koncu osnovne šole dosegli standarde znanj, ki jih stroka določi kot pogoj za dokončanje osnovne šole, ali ne. Eden od ciljev šolske politike je tudi ta, da čim večji delež prebivalstva pride do poklica oziroma konča vsaj srednjo šolo. Spremembe v slovenskem šolskem sistemu naj bi učencem prinesla boljšo in prijetnejšo šolo. Kar pa seveda ne pomeni, da v njej ne bo treba resno delati. Starši, ki so s svojimi otroki glavni uporabniki šolskih storitev, bodo najbolje presodili, ali bo nova šola boljša od stare. Vsem učenkam in učencem, ki bodo v jeseni 2003 stopili v prvi in sedmi razred devetletne osnovne šole, želim v šoli veliko veselja in uspehov. VIOLETA VODLAN OŠ Marije Vere Vi sprašujete, župan odgovarja H. K. iz Tuhinjske doline sprašuje, kako potekajo aktivnosti izobraževalnih delavnic za kmete v okviru projekta PHA-RE. Občina Kamnik seje v letu 2002 kot nosilka projekta »Izboljšanje usposobljenosti, ustreznosti in konkurenčnosti kmetijstva v Podjetni regiju v sodelovanju z občinami Mengeš, Moravče in Trzin prijavila na razpis Delegacije evropske komisije. Namen projektap bil predvsem spodbuditi kmetovalce sodelujočih občin k boljšemu načrtovanju razvoja kmetij, k sodelovanju in trženju lokalnih kmetijskih jnoizvodov, pa tudi izboljšati njihovo usposobljenost za pridobivanje sredstev. Tako naj bi se povečala konkurenčnost kmetijstva v sodelujočih občinah tudi na nivoju Evropske unije. Poleg tega so sodelujoče občine skozi ta projekt usmerile svoje delovanje v koristne podporne aktivnosti za kmetovalce in izboljšale sodelovanje z njimi in s strokovnimi organizacijami. V okviru projekta je bila v februarju in marcu organizirana serija osmih delavnic na štiri različne teme, ki so se jih udeležili zainteresirani kmetovalci iz sodelujočih občin. Na delavnicah so kmetovalci s pomočjo strokovnjakov spoznavali naslednje teme: - Programiranje in sjmmljanje stroškov kmetijskega gosjmdar-stva: osnovno načrtovanje del, spremljanje stroškov na kmetiji, priprava j)oslovnega načrta. - Združevanje ponudnikov in trženje proizvodov: pogoji prodaje pridelkov in izdelkov, oblike povezovanja in načini trženja, oblikovanje tržne strategije. - Pravna podlaga in viri ji nanciranja: pravne }x>dlage in trendi v kmetijstvu v EU, SAPARD, Program razvoja podeželja, »Ribniški sklad«. - Načrtovanje in pri[>rava projektov: Slovenski kmetijski okoliški program (SKOP), izvedljivost projektov, kijih bodo predlagali ucleležnci. Delavnice so bile organizirane tako, da so udeleženci z aktivnim sodelovanjem, in razpravo ob primerih prijnavili idejne osnutke projektov za strukturne spremembe in izdelavo ali izboljšanje načrtov razvoja njihovih kmetij. Novo znanje bo udeležencem olajšalo razvoj in financiranje njihove dejavnosti, hkrati pa bodo bolje pripravljeni na vstop v EU. Vsi udeleženci izobraževalnih programov (bilo jih je preko 80), bodo ob zaključnem srečanju (predvidoma bo srečanje v Moravčah v začetku ajmla) pridobili potrdila o izobraževanju, kijih bodo med drugim lahko predložili kot dokazilo, če se bodo vključili v SKOP[>rogram. Poleg delavnic za kmetovalce je bila v marcu organizirana tudi posebna delavnica za občinske službe in strokovne organizacije s področja kmetijstva, kije bila namenjena vzpostavljanju sodelovanja in oblikovanju lokalne kmetijske politike. V okviru projekta bo prij:>ravijen tudi študijski primer konkretnejše priprave projektov razvoja kmetijstva,da bi se dejansko na terenu pireverilo učinek delavnic in jih integriralo v splošen razvoj nekega območja. Študijski primer poteka na območju Velike planine, Male planine in Gojške planine, vanj pa so vključene pašne skupnosti, lastniki zemljišč in turistični delavci, Župan ANTON TONE SMOLNIKAR Kamniški občan - Izdajatelj Bistrica, do.o, Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, unlv. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Viclic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o l)I)V obračunava davek nadodano vrednost po stopnji 8.5%. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino In sodiščem), tel.: 01/83-91-311,041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasamcjac@volja.net Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo-TČR, d.d., tisk Set d.d., Ljubljana dne 10. 4.2003 S 3. seje občinskega sveta občine Kamnik POLČETRTO MILIJARDO TEŽAK OBČINSKI PRORAČUN 2003 POD STREHO Nadaljevanje s /. strani Ker je občina po prvi obravnavi predloga proračuna za leto 2003 dobila nov izračun primerne porabe, je občinska uprava za drugo obravnavo pripravila novo oceno prihodkov. Tako naj bi bili prihodki višji za okrog 28 milijonov SIT, upoštevajoč mnenja, predloge in pripombe svetnikov pa so odhodkovni del proračuna na sredstva naj bi zagotavljala le minimalne pogoje, kar pa ni dovolj. Odbor je predlagal, naj občinska uprava.za potrebe devet-letke nameni sredstva s postavk, ki v letošnjem proračunu niso nujne ali pa ne bodo realizirane. Tako priporočilo je odbor predlagal vsem svetniškim skupinam. Vsa ostala delovna telesa (odbori in komisije) k predlogu proračuna niso imeli pripomb. Med Krajši odmor so svetniki LDS izrabili tudi za dogovor o glasovanju. povečali za okrog 32 milijonov SIT. Nastali proračunski primanjkljaj v višini okrog 303 milijone SIT bodo pokrili iz sredstev na računih v višini 301 milijon SIT in iz računa finančnih terjatev in naložb v višini 1,4 milijona SIT. Povedati je treba tudi, da so ob koncu leta neporabljena sredstva občine (283,4 mio SIT) in krajevnih skupnosti (55,6 mio SIT) znašala skupno 339 milijonov SIT. Kot smo že omenili, je predvideno zmanjšanje sredstev na računih 301,5 milijona SIT, kar pomeni za 37,5 milijona SIT manj kot so neporabljena sredstva iz pretekleta leta. Krajevne skupnosti so namreč letos na odhodke razporedile za 37,5 milijona SIT manj denarja kot bi ga lahko. Po dosedanjih predvidevanjih naj bi skupni prihodki občine v letošnjem letu znašali okrog 3.207 milijonov SIT oziroma z upoštevanjem prenesenih sredstev iz preteklega leta 3.492 milijonov SIT. Večinski del občinskih prihodkov predstavljajo davčni prihodki, saj predvidevajo, da se bo iz dohodnine, davka na nepremičnine in na promet z nepremičninami ter raznih taks nateklo okrog 2.065 milijonov SIT. Med ostalimi prihodki velja omeniti tudi prihodke od prodaje stavbnih in Kmetijskih zemljišč, od česar naj bi občina letos pridobila okrog 310 milijonov SIT. Seveda je občinskih zemljišč, namenjenih prodaji, iz leta v leto manj. Predvideni proračunski izdatki pa so predvideni v višini razpoložljivih sredstev. Pogled na predvidene odhodke občine v letošnjem letu nam pove, da bo morala občina največ denarja nameniti izobraževaju (27,1%), za stanovanjsko dejavnost in prostorski razvoj je predviden delež 24,1%, pospeševanje gospodarskih dejavnosti je na tretjem mestu s 17,6%, sledijo javna uprava (12,4%), kultura in rekreacija , (7,7%), varstvo okolja (4,8%), socialna varnost (4,4%) itd. Po obrazložitvi Alojza Kolar-ja, vodje oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, ki je poleg že navedenih značilnosti predloga proračuna poudaril, da je proračun živa zadeva in da je uravnotežen, kar pomeni, da so predvideni odhodki usklajeni s predvidenimi prihodki, so v razpravi najprej sodelovali predstavniki delovnih teles občinskega sveta. Ob predstavitvi stališč odbora za družbene dejavnosti, ki je sicer k predlogu proračuna dal pozitivno mnenje, je predsednica odbora Marjeta Hu-mar poudarila mnenje odbora, da predlagani proračun še vedno ne rešuje vseh perečih problemov na področju varstva otrok in uvajanja devetletke. Predvide- svetniškimi skupinami sta v splošni razpravi svoja stališča predstavila le SDS (Fi anc Spruk) in LDS (Brane Golubovič). Franc Spruk je v imenu svetniške skupine SDS poudaril, da občinska uprava pri oblikovanju predloga proračuna ni upoštevala predlogov njihovih svetnikov. Pri tem je v ospredje postavil odnos do gradnje in vzdrževanja športnih objektov, še posebej do gradnje novega kegljišča, ki bo terjala okrog 1 milijonov evrov. Poudaril je tudi potrebo po celoviti ureditvi športnega stadiona v Mekinjah in vprašanje, kako se je za Veliko planino lahko našel denar', za Terme Snovik pa ne. Dodal je, da svetniška skupina SDS predlaganega proračuna ne bo podprla. Brane Golubovič je v imenu svetniške skupine LDS ponovno spomnil na potrebo po celoviti razvojni strategiji občine. Glede gradnje kegljišča je poudaril, da je bila že ob začetku gradnje storjena napaka, ker ni bilo dogovora o sofinanciranju gradnje z bodočimi uporabniki oz. solastniki objekta. Podpirajo gradnjo kegljišča pod pogojem, da se bo športni park urejal celovito. Če bomo veliko planinske žičnice zaprli, s tem dolgoročno ne bomo rešili problema, je poudaril. Zato svetniška skupina LDS meni, da naj se letos še zadnjič namenijo proračunska sredstva za sanacijo žičnic. Prav tako je skupina LDS podprla asfaltiranje ceste proti gostišču na Starem gradu. Predlagali so tudi, naj se sredstva, namenjena ureditvi parkirišč na Groharjevi na Duplici, namenijo za izdelavo celovite študije o bodoči ureditvi parkirišč v emstu in njegovo okolici. Pred obravnavo posameznih amandmajev so v splošni razpravi sodelovali svetniki Marjeta Humar (NSi), Franc Spruk (SDS,) Janez Repanšek (SDS), Demitrij Perčič (LDS), Anton Hočevar (SLS), Anton Rajsar (DeSUS), Zvone Cvek (LDS) in Valentin Zabavnik (SDS). »Razdrli« Šutno, obdržali pa Mali grad (rov), Stari grad (cesto) in Veliko planino (žičnice) Iz zelo pestre razprave povzemamo nekaj najbolj perečih zadev, okrog katerih so se kresala različna mnenja in pogledi. Ureditev ceste preko Šulne (15 mio SIT): Pametno je letos ukiniti postavko za ureditev Šut-ne, ker je treba zadevo dobro premisliti (M. Humar). Zakaj Jako hitro odstopate od odprtja Šutne (J. Repanšek)? O ureditvi Šutne je potrebna temeljita razprava, ki pa ne bo končana do septembra, da bi lahko gradbeno letos še kaj urejali. Zato denar raje nameniti programom za oživljanje Šutne, njenemu odprtju pa se nismo odrekli (D. Perčič). Mali grad, vertikalna vrtina za komunalne vode (15 mio SIT): Luknja je problematična tudi z vidika varstva okolja. Ali bomo dobili investitorja za Malograj-ski stolp? (M. Humar) Podpiramo izdelavo vrtine, nato pa prosimo Pelka, da investicijo nadaljuje (D. Perčič) Za Mali grad je treba izdelati poglobljeno študijo in finančno konstrukcijo z znanimi sovlagatelji. Občinska uprava naj letos pripravi potrebno dokumentacijo (A. Hočevar). Rova na Mali grad ne podpiramo (V. Zabavnik). Stari grad, rekonstrukcija ceste (27 mio SIT): Vlaganja občine v to cesto niso potrebna, ali je občina najemniku obljubila asfalt, ali so pridobljena soglasja lastnikov zemljišč ob cesti? Stari grad naj se proda (Franc Spruk). Za cesto na Stari grad ni podpisov lastnikov zemljišč (J. Repanšek). Podpiramo ureditev ceste na Stari grad (D. Perčič). Ureditev te ceste ne more biti predmet najemne pogodbe za objekt na Starem gradu (Z. Cvek). Pomoč gospodarski družbi Velika planina d. o. o. (40 milijonov SIT): Naj bo letošnja pomoč'zadnja, ne more pa to biti trajna rešitev (M. Humar). To je sod brez dna, letos ga krpamo zadnje leto, zato je treba najti trajnejšo rešitev ali pa žičniški sistem zapreti (D. Perčič). To je vlaganje v temo, saj ne vemo, kaj bo iz tega nastalo. Koliko turistične takse so plačali lastniki prek 1000 ležišč? (A. Hočevar). Velika planina porabi preveč občinskih sredstev (T. Rajsar). Vodovod Snovik (10 mio SIT): Terme Snovik imajo dobre pogoje, da svoj razvoj financirajo iz lastnih sredstev, ne pa z udeležbo občine, ki ima 300 otrok brez varstva (M. Humar). Terme Snovik so dobra naložba činski svet en amadma sprejel, na predlog občinske uprave delno upošteval le dva, štirih ni sprejel, pet pa jih je svetniška skupina umaknila. Od šestih amandmajev, ki jih je predlagala svetniška skupina SDS, .sta bila delno s popravkom uprave sprejeta dva, tri je občinski svet zavrnil, enega pa so umaknili. Edini posameznik med predlagatelji amandmajev je bil Anton Hočevar (SLS), od štirih njegovih amandmajev je občinski svet zavrnili tri, enega pa je sam umaknil. Občinska uprava je predlagala tri amandmaje, ki jih je občinski svet sprejel. Med vsebinsko pomembnejšimi sprejetimi amandmaji naj omenimo amandmaje LDS o povečanju sredstev za reševanje, za Gasilsko zvezo Kamnik, o določitvi postavke za študije parkirišč v blokovskih naseljih, o sredstvih za teniška igrišča v Kamniku, povečanju sredstev za dokumentacijo za POŠ Gozd itd. Sredstva za te namene bodo prerazporedili predvsem iz predvidenih sredstev za rekonstmkcijo Šutne in za ureditev parkirišč na Duplici. Od svetniške skupine NSi je bil sprejet le predlog o povečanju sredstev za decembrske prireditve, z amandmajem na amandma pa sta bila delno sprejeta predloga za povečanje sredstev za športne objekte (sanacija telovadnice OŠ T. Brejca v zgradbi nekdanjega Zdravstvenega doma) in predlog za povišanje sredstev za asfaltiranje cest v Šmarci (sprejet je bil enak predlog SDS). Poleg že omenjenega predloga svetniške skupine SDS je bil z amandmajem uprave delno sprejet tudi predlog SDS za delno povečanje sredstev za gradnjo kegljišča. Med zavrnjenimi predlogi za prerazporeditev proračunskih sredstev pa so predlogi NSi, da Svetniki opozicije (NSi in SLS), kot so se na tej seji sami poimenovali, pa so bolj zaskrbljenih obrazov ugotavljali, da od številnih amandmajev ne bodo kaj dosti iztržili ... (F. Spruk). Naše stališče je, da ob- predobremenitev posameznega čina ne bo sovlagala v podjetja, zato nismo podprli z amandmajem predlaganih vlaganj v Terme v višini 30 mio SIT (D. Perčič). 10 mio SIT naj bo dejansko namenjenih za vodovod v vasi Snovik (T. Rajsar). Med ostalimi zadevami so svetniki del razprave namenili tudi gradnji kegljišča (Humar, Spruk, Perčič), zagotovitvi pogojev za devetletko (Humar), izpopolnitvi zastarele gasilske opreme (Repanšek), študiji o ureditvi parkirišč, ureditvi teniškega igrišča Pod Skalo, sanaciji plazu Zgornje Perovo (Perčič), skrbi za otroke brez varstva (Hočevar), problemu priključevanja na čistilno napravo v Šmartnem, financiranju kulturnih prireditev v.Tuhinjski dolini (Rajsar), premajhni možnosti za razvojno naravnanost proračuna (Cvek) in še nekaterim vprašanjem. Po splošni razpravi so se svetniki lotili obravnave 37 amandmajev, ki so jih predlagale svetniške skupine, posamezni svetniki in nekaj tudi predlagatelj. Svetniška skupina LDS je predlagala 12 amandmajev, od katerih jih je občinski svet sprejel devet, dva amandmaja so umaknili, eden pa je bil sprejet delno z amandmajem predlagatelja. Od 12 amandmajev, ki jih je predlagala svetniška skupina NSi, je ob- proračuna ne bi smela presegati 5%, ne pa 10% kot je predvideno, predlog, naj se sredstva za rekonstrukcijo ceste Kamnik - Vaseno v Novem trgu zmanjšajo za 15 mio SIT, naj se ukine postavka za izdelavo vertikalne vrtine za komunalne vode na Mali grad in naj se za investicije za devedetko uvede nova postavka za 22 mio SIT. Občinski svet je zavrnil tudi amad-maje SDS, da naj se za rekonstrukcijo ceste Ravne-Kamnik nameni 5 mio SIT od predvidenih sredstev za cesto na Stari grad, da se za cesto Bistričica - Praprotno nameni 9 mio SIT iz postavke za Veliko planino ter za rekonstrukcijo ceste Zdravilni gaj nameni 90 mio SIT iz sredstev za cesto na Stari grad. Med amandmaji, ki jih Anton Hočevar ni umaknil (kot je dejal, ni hotel občinski upravi privoščiti tega veselja), občinski svet pa jih je zavrnil, so njegovi predlogi, naj bi se iz sredstev predvidenih za cesto na Stari grad in za izdelavo vrtine na Malem gradu, namenilo 30 mio SIT za izgradnjo lokalne infrastrukture na območju Term Snovik, naj se iz sredstev za Veliko planino 2 mio SIT nameni za obnovitvena dela pri cerkvi sv. Miklavža v Šmartnem in 2,3 mio SIT za humanitarno društvo Jesenski cvet. Ko je umaknil predlog, naj bi iz Občinska uprava z županom Smolnikarjem je bila s potekom seje videti kar zadovoljna... sredstev za Veliko planino na 20 mio SIT povečali dotacije krajevnim skupnostim, je odločno zavrnil amandma uprave na svoj amandma, ki je predvideval, naj bi sredstva za krajevne skupnosti povečali na 11 mio SIT in sicer iz sredstev, namenjenih pospeševanju kmetijstva. K načrtu razvojnih programov, ki je sestavni del občinskega proračuna, je amandma dala le svetniška skupina Zelenih, ki je predlagala, naj se v ta načrt vključi rekonstrukcija ceste Ulica na bregu - Perovo na območju B8 Zg. Perovo v dolžini 200 m in sicer naj bi v letih 2004 in 2005 za ta namen zagotovili po 10 mio SIT, leta 2006 pa 5 mio SIT. Občinski svet je predlog Zelenih sprejel. Občinski svet je nato predlog občinskega proračuna za leto 2003 ob 27 navzočih svetnikih z 18 glasovi za in osmimi glasovi proti sprejel. Proti so glasovali vsi svetniki NSi in trije svetniki SDS ter en svetnik SLS. Ob sprejetju proračuna so na predlog Zvoneta Cveka (LDS) sprejeli se dodatni sklep, naj občinska uprava pripravi gradivo Teze proračuna 2004-2005 za septembrsko sejo, predlog odloka o proračuna 2004-2005pa za letošnjo oktobrsko sejo občinskega sveta. Ob sprejemanju Okvirnega programa dela Občinskega sveta za leto 2003 je občinski svet na predlog svetniške skupine NSi v spomladanski del zasedanja uvrstil bilanco družbe Velika planina-Zaklad narave za leto 2002 in sanacijski načrt. Brez razprave so občinski svetnikih sprejeli odlok o predmetu, pogojih in postopki za podeljevanje, in prenehanje koncesije za izvajanje predšolske vzgoje in varstva v drugi obravnavi. Po skrajšanem postopku je občinski svet sprejel odlok o določitvi območja predkupne pravice Občine Kamnik, pri čemer pa ni sprejel amandmaja svetniške skupine NSi, naj se pri področjih, za katera bo občina uveljavljala predkupno pravico, vnese tudi področje predšolskega varstva in vzgoje. Upošteval je namreč obrazložitev uprave, da ni mogoče konkretno navesti vseh področij. Kljub temu pa je odlok tako oblikovan, da zajema varstvo javnega interesa na vseh področjih. Po sklepu občinskega sveta bo za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2003 za tiste zavezance, ki sami v roku 30 dni od javnega poziva ne bodo pristojnemu davčnemu organu posredovali podatkov, potrebnih za odmero nadomestila, znašal pavšalni znesek nadomestila od stanovanjskih površin 30.000 SIT, od poslovnih površin pa 150.000 SIT. Od 1. aprila nove cene v vrtcu Precej razprave med svetniki je spodbudil predlog sklepa o določitvi nove cene programov za predšolsko vzgojo v WZAntona Medveda. Svetniška skupina NSi je predlagala, naj bi se glede na razmere v Kamniku cene povišale za okoli 8% (indeks inflacije), enakega mnenja je bila tudi svetniška skupina SDS, ne pa za 12,5% (prva starostna skupina) oz. 12% (druga starostna skupina), kot je predlagala občinska uprava. Po mnenju Antona Kamina takega predloga ni mogoče sprejeti, saj je treba upoštevati rast izho-. diščnih plač v negospodarstvu in spremembe kolektivne pogodbe, ki narekujejo povečanje plač za dobro tretjino, povečan je prispevek za zdravstveno zavarovanje, cene kupljenih kosil v Šolskem centru Rudolfa Maistra so večje za 15% itd. Če občina ne bo odobrila novih cen programov, bo morala pokriti izgubo, ki bo zaradi tega nastala v vrtcu. Po razpravi (v njej so sodelovali Marjeta Humar, Janez Repanšek, Brane Golubovič) je občinski svet sprejel predlagano povišanje cen programov za predšolsko vzgojo in sklenil, da občina razliko med dejanjskimi stroški izvedbe programov in doplačili oskrbnih stroškov s strani staršev v višini 13 milijonov SIT nakaže kotfinančni transfer iz posavke oskrbni stroški WZA. Medveda. Tako bo od 1. aprila naprej znašla cena programa za pivo starostno skupino okrog 90.000 SIT, za drugo starostno skupino pa 69.500 SIT. Na predlog svetniške skupine LDS pa je sprejel še dodatna sklepa in sicer, da se zadolži ravnateljico WZ Antona Medveda Marijo Boroša in vodjo oddelka za družbene dejavnosti Antona Kamina, da do spremembe občinskega proračuna, oziroma najpozneje do avgusta letos pripravita načrt varčevalnih ukrepov v vrtcu. Župan pa do rebalansa proračuna oziroma najpozneje do avgusta pripravi vse potrebno za zamenjavo predstavnikov občine v svetu otroškega vrtca A. Medveda. V lanskem letu je bilo organizirane pomoči na domu prek Centra za socialno delo deležnih 33 uporabnikov, ki so opravljene storitve doplačali od 86 SIT do 1726 SIT na uro. Na podlagi stroškov, ki sestavljajo ceno pomoči na domu, ekonomska cena storitve letos znaša 2714 SIT. Po novem sistemu bo cena za uporabnika pomoči na domu, ki jo je sprejel občinski svet, znašala 1000 SIT. Tistim uporabnikom, ki plačil ne bodo zmogli, bo razliko do veljavne cene doplačal občinski proračun. Plačilna sposobnost se ugotavlja po Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev. Občina Kamnik doslej ni imela pravilnika, ki bi urejal najem in uporabo športnih objektov ter določal merila za oblikovanje cen na tem področju. Zato je občinski svet na predlog občinske uprave na zadnji seji tak pravilnik sprejel. Ob prvi obravnavi predloga pravilnika o najemu javnih površin so svetniki (Marjeta Humar, Martin Zabavnik, Demitrij Perčič, Franc Spruk, Tone Štele, Janez Repanšek, Esma Rakovič) posebej poudarili, da bi morali z njim pospeševati oživljanje starega dela mesta, ukiniti najemnine javnih površin v mestnem jedru, da bi morali z razumnimi cenami za postavitev gradbenih odrov spodbujati, ne pa zavirati obnovo starih mestnih hiš,'da bi bilo treba urediti tudi ponekod divje vrtič-karstvo (na primer pas med Roži-čevo in Klavčičevo) in podobno. Svetniki so na seji dali tudi več pisnih pobud, postavili županu in občinski upravi nekaj vprašanj, o katerih bomo več zapisali, ko bodo znani tudi odgovori nanje. Seja občinskega sveta je bila navzlic zahtevnemu dnevnemu redu brez. posebnega odmora končana ob 16. uri. FRANC SVETELJ Ob mednarodnem dnevu voda ČISTILNA AKCIJA NA BREGOVIH IN V STRUGI KAMNIŠKE BISTRICE Povabilu občine Kamnik oziroma njenega oddelka za okolje in prostor na osrednjo čistilno akcijo bregov in struge naše reke, se je predzadnjo marčevsko soboto odzvalo precej večje število udeležencev kot lansko leto. V zgodnjih dopoldanskih urah se je na kamniški avtobusni postaji ob Bistrici zbralo več kot 60 prostovoljcev, med njimi so bili najštevilnejši ribiči, saj jih je kar štirideset ta dan namesto trnka vzelo v roke vreče za odpadke. Med udeleženci so bili tudi taborniki, člani Zelenih Kamnika in ostali občani, ki jim ni vseeno, kako v tem pomladnem času izgleda naša reka, ki naj bi bila mestu v okras. Potem, ko so se udeleženci opremili z rokavicami in vrečami, za kar so poskrbeli na občinskem oddelku za okolje in prostor, so se podali na bregove Kamniške Bistrice od velikega jezu nad KIK-om pa do jezu pri Titanu. V nekaj urah so nabrali dobro stotnijo vreč z najraz- ličnejšimi drobnimi odpadki in na kupe večjih kosov odpadnega materiala, med njimi so bila razna ogrodja koles, pa tudi kakšen odvržen gospodinjski pripomoček se je našel med njimi. Za odvoz zabojnikov in zbranih odpadkov z zbirnih mest na odlagališče odpadkov pa so poskrbeli delavci kamniškega Komunalnega podjetja. Kot so nam po akciji povedali ribiči, ki jih je vodil predsednik kamniškega pododbora ribiške družine Kamnik-Domžale Igor Bogataj, je bilo letos v strugi reke, ki je imela tokrat zelo nizek vodostaj, precej manj kosovnih odpadkov, pa več ostale nesnage, kot so PVC vrečke, polivilna embalaža, konzerve in podobno. 23. marca so potekale čistilne akcije tudi v nekaterih KS, kot na Duplici, kjer so bili pri čiščenju obrežja Kamniške Bistrice med Titanom in Stolom aktivni zlasti gasilci. Po končani akciji so se udeleženci srečali na kamniškem Glavnem trgu, kjer Za to, da so kamniške kranjske klobase prostovoljnim čistilcem res teknile, so poskrbeli šmarski gasilci zJožefom Lenarčičem... Kulturni dom Franca Bernika Domžale APRIL-MAJ 2003 koledar prireditev sobota. 19. april, ob 10.00 - IZVEN Gledališče Koper Zlatko Krilić: JAJCE velikonočna predstava za otroke gledališče sobota. 10. maj, oh 20.00 - IZVEN SNG Drama Ljubljana Yasmina Reza: TRI VFJRZIJE ŽIVLJENJA drama konec meseca maja - abonma ORANŽNI / RUMENI in IZVEN Gledališče Koper Carlo Goldoni: KRČMARICA MIRANDOLINA komedija s Sašo Pavček in Borisom Cavazzo glasba torek. 20. maj ob 20.00 - izven ADI SMOLAR organizacija: Študentski Klub Domžale Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma.Več informacij o prireditvah dobite v brošuri • Urete/fure, ki jo lahko brezplačno prejemate na dom. Svoj naslov nam sporočite na našo telefonsko številko. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 Med preko šestdesetimi udeleženci čistilne akcije je bil tudi Ivo Gašperič, vodja kamniške energetsko svetovalne pisarne, ki seje čiščenja bistriškega obrežja lotil kar pri Maistrovem mostu. so si lahko privoščili skromno malico, za kar je poskrbela občina Kamnik. Vsekakor je k uspešni akciji prispevalo tudi zelo lepo vreme. V mesecu aprilu se bodo tudi v' drugih kraljevnih skupnostih nadaljevale akcije pomladanskega urejanja in čiščenja okolja, katere nosilca sta Turistična zveza Slovenije in ministrstvo za oko- lje in prostor. Na občinskem oddelku za okolje in prostor so poskrbeli, da bodo vse KS imele za to akcijo na voljo po 50 vreč za odpadke in za odvoz zbranih odpadkov. Konec marca so se čistilni akciji pridružili tudi lovci in sicer pod geslom Ohranjaj-mo divjadi življenjske pogoje. F. S. Kri - dar življenja H APRILSKA KRVODAJALSKA AKCIJA Območno združenje Rdečega križa Kamnik vabi krvodajalce na redno krvodajalsko akcijo, ki bo v torek in sredo, 15. in 16. aprila, ter v četrtek, 17. aprila, na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani, Šlajmerjeva 6. Za krvodajalce bo organiziran poseben avtobusni prevoz na odvzem krvi v Ljubljano po sledečem razporedu: v torek, 15. aprila: ob 7. uri - avtobusna postaja Kamnik, ustavlja na postajah do vključno Šmarce, ob 9. uri , - avtobusna postaja »Pri Logarju« (Črna) in ustavlja na postajah do Kamnika, zavije v Tunjice in ustavlja vključno do Šmarce, ob 11. uri - avtobusna postaja Kamnik, ustavlja do Duplice, odpelje na Križ, Komendo in Moste in ustavlja na vseh postajališčih. ČIŠČENJE - Pohvalno je, da se v prizadevanja za urejeno in čisto okolje vključujejo tudi učenci kamniških osnovnih šol Pri čistilni akciji smo opazili zavzete učence 2.b razreda osnovne šole Toma Brejca z učiteljico Karlo Avguštin. VERA MEJAČ _j Kljub različnim čistilnim akcijam in prizadevanjem za lepo čisto okolje pa parkirišče ob nekdanji Metalki, nasproti osnovne šole Toma Brejca kaže zelo klavrno podobo. Vzdolž skoraj zapuščene in neurejene stavbe je polno smeti, papirja, kartonov, listja in druge nesnage. Pa tudi cvetlična korita nikakor ne služijo svojemu namenu. Je to podoba našega mesta, ki se ponaša z nazivom enega najlepše urejenih mest? Mira Šunkar EKOLOŠKA AKCIJA POTAPLJAČEV PK NOVA SUB Prizadevanjem za čistejše in prijaznejše okolje se pridružujejo tudi kamniški potapljači, združeni v potapljaškem klubu Nova sub. V soboto, 12. aprila, bodo skupaj z lokalnimi ribiči čistili ribnik na Križu. Predvsem bodo poizkusili čimbolje očistiti dno sicer majhnega, a simpatičnega ribnika. Ekološka akcija se bo odvijala med 10. in 13. uro, nadaljevala pa se bo s predstavitvijo potapljaškega kluba Nova sub Kamnik, predstavitvijo opreme za avtonomno potapljanje, predstavitvijo izobraževanja potapljačev, itd. PK Nova sub vabi vse, ki jih potapljanje zanima tako ali drugače, da se oglasijo ta dan pri ribniku na Križu, kjer bodo dobili tudi vse potrebne informacije, ki jih lahko dobijo tudi na tel. št. 041 724-370. DUŠAN OREHEK V sredo, 16. aprila: ob 7. uri - avtobusna postaja Kamnik, ustavlja do Duplice, odpelje na Križ, Komendo in Moste s postanki na vseh postajališčih, ob 9. uri - avtobusna postaja Češnjice, Rakitovec, Pšajnovica (tuhinjska dolina) ustavlja na vseh postajališčih do Kamnika in vključno do Šmarce, ob 11. uri - avtobusna jmstaja Kamnik in ustavlja na vseh postajališčih do vključno Šmarce. V četrtek, 17. aprila: ob 7. uri - avtobusna postaja Kamnik s postanki na vseh postajališčih do Šmarce, ob 9. uri - avtobusna postaja Kamnik s postanki na vseh postajališčih do Šmarce, ob 11. uri - avtobusna postaja Kamnik, ustavlja na vseh postajališčih do Duplice, odpelje na Križ, Komendo in Moste in ustavlja na vseh avtobusnih postajah. ' Po odvzemu krvi bo avtobus krvodajalce odpeljal nazaj do izhodiščne postaje. Območno združenje RK Kamnik pričakuje, da se bodo krvodajalske akcije udeležili številni dosedanji in novi krvodajalci. CVETLIČNA AKCIJA OBČINA KAMNIK tako kot v preteklih letih tudi letos organizira CVETLIČNO AKCIJO, v kateri sofinancira nakup balkonskega cvetja za občane občine Kamnik. Cvetlična akcija bo potekala v ponedeljek, 14. in torek, 15. aprila (oziroma do prodaje razpoložljivih količin). V prodaji bodo bršlinke, dvojne bršlinke, pelargonije in surfinije. Cene z upoštevanim sofinanciranjem občine Kamnik: cena, premer lončka Bršlinke, 100,00 SIT 10 cm Dvojne bršlinke 110,00 SIT 10 cm Pelargonije 150,00 SIT 12 cm Surfinije 100,00 SIT 10 cm Kraj in čas nakupa: Vrtnarija Kamnik, Ekslerjeva 6, Kamnik od 8. do 18. ure Ker želimo, da bi bilo v akcijo vključenih čim več gospodinjstev, je število rastlin na gospodinjstvo v akciji omejeno. Občina Kamnik Redni občni zbor Zveze borcev Krajevna organizacija ZB Kamnik je 20. marca organizirala letni volilni občni zbor. Na dnevnem redu so bila poročila o delu, volitve novega odbora in program dela za naslednje obdobje. Poročilo o delu je podal predsednik Alojz Konda. Dotaknil se je aktualnih dogodkov, kritično govoril o nekaterih vprašanjih, ki nas vznemirjajo, in ocenjeval različne pritiske na članstvo ZB. Ovrgel je nekatere trditve MAG-a o borčevskih privilegijih in pačenju zgodovinskih dejstev. Zveza borcev vztraja na pozicijah, skovanih v težkih bojih z okupatorjem in njegovimi sodelavci. Posebej je obravnaval položaj organizacije ZB in poudaril: »Naše moči iz leta v leto pešajo, članstvo upada. V kamniški organizaciji ZB je včlanjenih 220 udeležencev NOB, kazalo pa bi nadaljevati z akcijo pomlajevanja, ki je že pokazala določene učinke.« Program aktivnosti za naslednje obdobje so člani prejeli že pred občnim zborom in so ga po krajši razpravi tudi sprejeli. Občni zbor, ki ga je vodil Peter Plevel, je sprejel vsa poročila, razrešil in na novo izvolil svoj Izvršni odbor ter za predsednika Krajevne organizacije ZB in udeležencev NOB Kamnik ponovno izvolil Alojza Kondo. STANE SIMŠIČ Ohranimo našo dediščino (III.) Kmečki domovi na Kamniškem Kmečki dom je skupina objektov, ki tvori zaključeno bivalno in gospodarsko celoto posamezne domačije. Glede na izoblikovanje terena se je na območju občine Kamnik v preteklosti izoblikovalo več tipov kmečkih domov. Na ravninskih predelih (Šmarca, Podgorje) sta bila najpogostejša stegnjen in vzporeden kmečki dom. Na rahlih vzpetinah (Podgorjepod gozdom) so se poleg stegnjenih in vzporednih domov izoblikovali tudi domovi na ključ. V hribovitem območju občine (pobočja nad dolino Bistričice, območje doline Črne in Tuhinjske doline) je najpogostejša oblika gručast kmečki dom. Poglejmo nekaj značilnosti posameznih tipov domačij. STEGNJEN KMEČKI DOM (slika P) je značilen za ozke parcele v ravninskih naseljih. Stegnjen kmečki dom Na začetku parcele, s čelno fđsado tik ob cesti, stoji najprej stanovanjska hiša, za njo gospodarsko poslopje. Objekti so postavljeni ob vzdolžno mejo parcele tako, da so slemenarobjektov pravokotno na cesto. Ponekod iz širine niza izstopa v smeri dvorišča prehoden gospodarski objekt. Navadno gospodarskim poslopjem vzdolž po parceli sledita še vrt in sadovnjak. Nato je parcela prekinjena z gospodarskim kolovozom. Za njim so polja in travniki, na njihovih robovih običajno stojijo enojni kozolci. KMEČKI DOM Z VZPOREDNIMI POSLOPJI (slika 2) je značilen za širše parcele v ravninskih naseljih. Pozidani sta obe Vzporeden kmečki dom-pravnokoten na cesto vzdolžni meji parcele. Nekateri so nastali iz vzporednih kmečkih domov. Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje stojita vsak ob eni vzdolžni meji parcele, med njima je prehodno dvorišče. Gospodarskim objektom, tako kot pri vzporednem kmečkem domu, običajno sledi vrt s sadovnjakom, gospodarski kolo- Vzporeden kmečki dom-vzpo reden s cesto voz ter nato polja s kozolci. Ponekod najdemo vzporeden kmečki dom, ki ima objekte postavljene vzporedno s cesto (slika 3). Navadno je to v primerih, ko so pripadajoča polja ločena od kmečkega doma. ■ KMEČKI DOM NA KLJUČ se pojavlja v ravninskih vaseh in vgručastih naseljih na rahlih vzpetinah. Na Kamniškem je ponavadi Kmečki dom na vogal ali ključ kmečki dom na ključ postavljen v omejen prostor, npr. ob gozd in so pripadajoča polja dostopna preko cest skozi naselje. Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje sta postavljena tako, daje dvorišče odprto proti cesti in poljem. Ponekod v takih primerih na strani polj sloji še en gospodarski objekt (slika 4). GRUČAST KMEČKI DOM (slika 5) je na kamniškem območju najpogostejša oblika kmečkega doma. Značilen je za gruča-ste vasi in za zaselke z nekaj domačijami ter za osamljene domačije v hribovitem svetu. Stanovanjska hiša in gospodarski objekti so na parceli razpo- Gručast kmečki dom rejeni tako, kot to dopušča oblikovanje terena. Zaradi razgibanosti terena ima tak kmečki dom v mnogih primerih več manjših objektov, ker za velike objekte ni. pravega prostora. Objekti so v mnogih primerih vrhkletni, kar pomeni, da imajo v nagnjen teren vkopane kleti, pritličje je dostopno po stopnicah. Ograjen vrt se ponavadi drži stanovanjske hiše, sadovnjak obkroža domačijo. Mnogi kmečki domovi so zaradi spremenjenega načina življenja in spremenjenega načina kmetovanja preoblikovani. Kljub temu je na Kamniškem še vedno mnogo kmečkih domov ohranjenih v prvotni zasnovi. To so v večini primerov tisti domovi, na katerih ni mladega rodu, ki bi želel ostati na kmetiji. Z vidika naših prednikov, da nekaj takšnih kmečkih domov oživimo in ohranimo za naše potomce in za druge, ki bi jih tovrstna dediščina naroda v okviru turističnih poti zanimala. V nadaljevanjih si bomo tega vredne kmečke domove na Kamniškem podrobneje ogledali. Saša Lavrinc, univ. dipl. inž. ark, konservatorka , na ZVKDSOEKranj induplati tekstil industrija platnenih izdelkov d.d., Zg. Jarše, Kamniška c. 24, 1230 DOMŽALE objavlja pet prostih delovnih mest • ŠIVILJA ZAHTEVNEJŠIH FAZ Od vas pričakujemo: - IV. stopnjo izobrazbe šivilja ali krojač - lahko priučena šivilja z dvema letoma delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, in sicer za 4 mesece. Pisne prijave pošljite v roku 8 dni na naslov: Induplati Tekstil, d.d., Kamniška cesta 24, 1230 Domžale. Srečanja se je v Matični knjižnici Kamnik udeležilo veliko ljudi -predvsem bralcev priljubljene knjige Vide Žabot z naslovom Križ na prsih. Iz zanimivega pogovora, ki gaje z avtorico vodila ravnateljica knjižnice Breda Podbreznik Vukmir, in vprašanj poslušalcev^na katera jim je Vida Zabot (na sliki desno) tako življenjsko in prijateljsko odgovarjala, je bilo čutiti, da so se medčloveške vezi z njo še poglobile in, da jo ljudje res želijo pozorno poslušati ■ in se od nje marsikaj JI naučiti. VERA MEJAČ NJENO ŽIVLJENJE ZA ZIDOVI SAMOSTANA Vida Žabot v Kamniku V ponedeljek, 24. marca, je v prostorih večnamenske dvorane Matične knjižnice Kamnik Vida Žabot predstavila knjigo Križ na prsih. Ves večer je bil posvečen pogovoru z njo, saj je bilo njeno življenje za zidovi samostana za marsikoga zanimivo. Ne zgodi se velikokrat, da se nekdo razgalja in na glas zašepeta, komu je bila namenjena njena ljubezen in zakaj je morala sneti ruto in zakaj še vedno verjame v ljubezen. Knjiga je njeno doživljanje redov-niškega poklica. Nekoč tudi Slovenka leta nam je povedala, da je bila v več kot šestdesetih knjižnicah Slovenije, kjer je predstavila svojo knjigo. Rada je med ljudmi, brez uniforme, vendar z izkušnjo, ki pušča pečat. Povedala nam je, da ni pisateljica v pravem pomenu besede, ampak da je terapevtka, profesorica itd., ki svoje znanje prenaša na odvisnike oziroma pomoči potrebne ljudi. Redovnica, ki ne ustreza stereotipu nune, je bila v instituciji, ki jo je vseskozi gledala zadržano. Bila je samozavestna, z živahnimi očmi in se ni nikdar »zlila v kalup«, kar instituciji ustreza, zanje nikdar ni bila zanesljiva. Njena predstojnica ji je tudi predlagala, da odloži redovniško obleko in zaživi življenje v »svobodnem okolju« in počne to, kar ji institucija ne bi nikoli dovolila. In zakaj je postala nuna? Mama jo je tako vodila skozi otroštvo, da je projicirala nanjo svoje sanje. Želje so se ji izpolnile in materina sreča je bila popolna, ko je njena hči Vida postala nuna. S tem se pa nikakor ni strinjal oče, saj je predobro poznal hčer in ko je zapustila samostan ji je rekel: »Ali ti je bilo treba tako dolgo čakati?« Sedaj Vida živi tako kot ostale poslovne ženske. Veliko potuje, deset dni v mesecu preživi v Sloveniji, rada bere, lika, pospravlja, posluša glasbo in pleše. Vsakdanje življenje je zanjo odkritje, saj ga v samostanu ni poznala. SAŠA KOS Koncert mladinskega pevskega zbora iz Nevelj Hvalnica materam V nedeljo, 23- marca je mladinski pevski zbor iz Nevelj pri Kamniku v domači župnijski cerkvi sv. Jurija pripravil koncert za materinski dan. Program je bil skrbno pripravljen, primeren tednu družine in postnemu času. Prvi del koncerta je bil namenjen predvsem materam. Ubrano petje so popestrili posamezniki z izbranimi besedami zahvale svojim in vsem mamam, za vse, kar storijo za nas od jutra do večera, od rojstva do smrti. To je bila hvalnica materi, ki nas je naučila prvih korakov, nas naučila moliti, nas peljala v cerkev, nas prva pokrižala, nam podarila vso svojo ljubezen ... To je bila tudi hvalnica naši skupni materi Mariji. Ubrani glasovih mladih pevcev so pod vodstvom odlične dirigentke Mateje Kališnik marsikateri materi utrnili solzo veselja, vse poslušalce pa duhovno obogatili. Še posebej lepo je materam zapel najmlajši član zbora Nejc Plahuta. Koncert so popestrili tudi instrumentalisti: Franci Balantič (trobenta), Jernej Pikel (saksofon), Klemen Plahuta (pozavna), Neža Plahuta (flavta), Primož Krt (klaviature), Matej Burja (kitara), Gašper Plahuta (bas kitara) in Samo Kališnik (bobni), za ozvočenje je skrbel Dominik Krt. Zbor že dobra tri leta vodi 19-letna ambiciozna dirigentka Mateja Kališnik, ki tudi priredbe za zbor in instrumente piše sama. Je odlična pevka in organistka, saj redno orgla pri svetih mašah, poje pa tudi v MePZ Odmev Kamnik in v komornem zboru De Profundis iz Kranja. Obiskuje 4. letnik gimnazije v Kamniku in 3. letnik orgelskega tečaja v Ljubljani. Mladinski pevski zbor iz Nevelj redno sodeluje pri nedeljskih mašah in poro- nik in Miho Dovžanom. Leta 1997 so se pevci udeležili revije otroških in mladinskih pevskih zborov občine Kamnik. Tudi za radio Ognjišče poslušalci so navdušeno ploskali. Zahvala za lep večer gre tudi župniku Vinku Podbevšku, ki mlade pevce podpira in ima posluh za njihove želje in načrte. Zbor bo prihodnje leto praznoval 20-letnico delovanja in ob jubileju namerava pripraviti i niiiiiii Mladinski pevski zbor Nevlje dnevu. kah, vsako leto pripravi bo-žičnico in prireditev za starše ob materinskem dnevu, z veseljem se odzove tudi vabilu za petje pri maši v Domu starejših občanov v Kamniku. V lanskem letu je sodeloval tudi z mladinskim zborom iz župnije sv. Peter v Ljubljani. Začetki zbora segajo v leto 1984, ko ga je vodil sedaj že pokojni Franc Berlic. Leta 1992 je zbor pod vodstvom Jane Verbič sodeloval na reviji cerkvenih pevskih zborov v Komendi, istega leta je posnel tri pesmi, ki so bile izdane na kaseti skupaj z vokalnim kvintetom Gorenjci, Joži Kališ- mmm.....■■ ■'■■»»■■:■■■ n-amm.9 z instrumentalisti je navdušil s koncertom ob materinskem so posneli nekaj pesmi. večji koncert, ki mu bomo Letošnji koncert ob mate- znova z veseljem prisluhnili, rinskem dnevu je odlično uspel. Cerkev je bila polna in MARINKA MOŠNIK Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Občinski odbor Kamnik Iz torbe Krištofovega Pepeta II. I Pust in 1. april nova državna praznika hT*o ni noben praznik, ker ni stitev občinskega praznika, M. t o ni noben praznik, ker ni nobene veselice na plac, se je v dneh občinskega praznika pridušdl Temni valček, ko je kar v delovni opravi opazoval proslavo pred Maistrovim spomenikom. Pa mu ne dam prav, naj bi se kot igralec, kije uspešno nastopal na lokalni TV, udeležil kabareja humorista Roze v našem kulturnem hramu, ki ga je letos občina namesto veselice brezplačno poklonila svojim krajanom. Lahko bi se naučil marsikaj in na poljuden način spoznal Kebrov zakon o alkoholnih hlapih ter slišal, kako se po novem glasi tista znana Primi bratec, primi bratec kupico. Župan Toni je bil nad Rozino predstavo tako navdušen, da mu je ob koncu poklonil svojo osebno steklenico šampanjca. Menda mu je Roza obljubil, da jo bo odnesel na »uničenje« k ministru Kebru... T£ar se paznikov tiče, pa je JL\. moj prijatelj penzionist Dane v svoji knjigi Vsak dan nedelja, uau, kije izšla vpoča- frredlagal, naj bi tudi Pusta In prvi april razglasili za državna praznika. Torej se nam v kratkem po vseh številnih volitvah obeta še en referendum. Menda s tem soglašajo tudi župan Toni in oba mesno živilska direktorja Lojzeta, ki so »olajšali in pospešili izdajo knjige«. Ni kaj, Dane, tudipen-zionistom se obetajo boljši časi. Bodo vsaj ob praznikih mirovali. Takrat se običajno nič ne dogaja, saj so itak vsi na vikendih ... Odkar je prestopil v upokojensko stranko, je nekdanji šmarski župan in občinski mož začel dajati občinarjem kar pametne nasvete. Potem, ko je nedavno predlagal izvedbo tečaja za govorništvo, je zadnjič županu Tontiju usvoji pisni pobudi svetoval, naj nič več ne odgovarja na anonimna vprašanja v Občanu. Kdor želi odgovor, naj se podpiše s polnim imenom in naslovom, poudarja soimenjak Iz Nove Slovenije Odločili smo se za EU in Nato Prepričljiva rezultata referenduma za EU in Nato sta dokazala, da se državljani na Kamniškem in po vsej Sloveniji čutimo Evropejce. Je pa referendum ponovno pokazal bedo javnomnenjskih raziskav, ki se pri napovedih, da bodo volivci zavrnili vključitev v Nato, niso niti približale resničnemu rezultatu. V naslednjem letu bomo postali del združene Evrope. V novi perspektivi se bodo spremenile politične razmere, saj bo velika večina sedanje oblasti vse težje utemeljevala svoj položaj z zaslugami pri izgradnji prejšnjega sistema. Te zasluge jim ne bodo več koristile, temveč jih bodo diskreditirale. Vse več ljudi se jih bo upalo vprašati: »Ali vas ni sram za napake in zločine, ki ste jih zakrivili v prejšnjem režimu. Zakaj ne pustite oblasti?« Nove možnosti vEU tudi za Novo Slovenijo Pomladne stranke, ki so se znašle v zelo neugodni medijski izolaciji, se bodo morale prilagoditi novim razmeram in uveljaviti svoje prednosti. V evropskih razmerah je porazdelitev politične moči dokaj drugačna kot v Sloveniji, saj so najmočnejše stranke krščanskih oziroma ljudskih vrednot, liberalna demokracija pa nima nobenega resničnega vpliva. Nova Slovenija kot trdna krščanska ljudska stranka bp lahko dobila v neposrednih stikih s sorodnimi strankami v Evropski zvezi nov polet, predvsem pa novo znanje, s katerim bo lahko tudi v slovenskih razmerah zasedla ustrezno mesto. Seveda pa to ne bo šlo samo od sebe. Od nas v NSi bo to terjalo še mnogo dela, poguma in trdnosti. V času do volitev v Evropski parlament in Državni zbor, ki nas čakajo v naslednjem letu, bomo morali izkoristiti vsako možnost, da se domači in evropski javnosti predstavimo kot slovenski zagovorniki evropskih vrednot. Neka) je treba storiti Da bi mogli zgoraj navedeno uresničiti, moramo že enkrat doseči normalne, uravnotežene pogoje za delovanje demokracije pri nas. Vzpostavitev teh pogojev predpostavlja takojšnjo izpolnitev šestih zahtev, ki so napisane v državljanski pobudi Barbare Brez-igar in številnih podpisnikov, samih uglednih Slovencev. Tu gre predvsem za to, da se mora na državni televiziji na enem programu zagotoviti Tone. Pameten predlog, samo bati se je, da bo potem v rubriki Vi sprašujete, župan odgovarja, ostala samo še županova slika... \Ja zadnji občinski seji seje 1 \ v vroči proračunski razpravi bila prava bitka za tri naše vrhove. Opozicijski obči-narji so namreč s svojimi amandmaji najbolj obstreljevali Veliko planino, Stari grad in Mali grad, vendar jim ni uspelo zrušiti nobenega od njih. LDS-ovci in ostala nesojena (nepodpisana) koalicija so se namreč kar dobro držali in niso popustili niti za ped. (Velikodušno so jim prepustili samo slavno Šutno, da se bo vedelo, kdo je proti odprtju!) Upam, da so sipo seji na županov račun v Orientu prislužili vsaj po eno Tavče gravče, pa še kako pleskavico za povrh... Krištofov Pepe II. glas opozicije (NSi, SDS,) in da naši državljani na TV dobilo možnost spremljanja zasedanj v Državnem zboru. Tretja zahteva je ta, da mora vsaj en slovenski dnevnik bralcem posredovati sliko dnevnih dogajanj z desnega (pomladnega) vidika, četrta zahteva pravi, da mora vlada končno zagotoviti pravično razdelitev premoženja nekdanjih družbenopolitičnih organizacij med vse stranke, ki so sodelovale na zadnjih parlamentarnih volitvah. Peta zahteva: vse nadzorne svete javnih podjetij oz. podjetij in družb v državni lasti, ki jih oblikujejo vlada, Državni zbor ali ministrstva, se imenuje najmanj tretjina članov na predlog parlamentarnih strank, ki niso podprle imenovanja te vlade. S tem se bo zagotovil dostop do podatkov in vsaj minimalni nadzor za racionalno porabo davkop-lačevalskega denarja. Šesta zahteva pa pravi, da bo predlaganje in imenovanje predstavnikov Republike Slovenije v institucije EU in Nata pregledno, strokovno in dostopno vsakemu pod enakimi pogoji. Vabimo vas, da podprete pobudo in pošljete čimprej na naslov: »Nekaj je treba storiti«, p. p. 4429, 1001 Ljubljana naslednje od vas podpisano besedilo: PODPORA - Podpisani ime in priimek podpiram državljansko pobudo Barbare Bre-ezigar in ostalih podpisnikov »Nekaj je treba storiti!« V_, dne_in podpis. Najprej velika aktivnost v domači NSi V kamniški občini se člani Nove Slovenije, Krščanske ljudske stranke, dobro zavedamo, da bomo za uresničitev zgornjih ciljev, torej tudi pri ustvarjanju čimboljših razmer za naše občane, morali biti še kako aktivni. Verjamemo, da nam bo skupaj z našimi številnimi prijatelji in volivci to uspelo. V ta prizadevanja že sodi letni občni zbor naše občinske organizacije NSi, ki bo predvidoma 9. maja. Poleg NSi članstva ste vabljeni tudi vsi prijatelji Nove Slovenije. V dneh pričakovanja Velike noči vam vsem želimo veselo praznovanje vstajenja Gospodovega! Iz odbora za informiranje pri OO NSi Kamnik Pripombe SDS Kamnik v predlogu proračuna niso bile upoštevane Za nami je 3- seja Občinskega sveta Občine Kamnik, kjer se je sprejemal Odlok o proračunu občine Kamnik. Izvršilni odbor SDS Kamnik je na svoji zadnji seji obravnaval gradivo iz katerega je razvidno, da pripombe naših svetnikov niso bile upoštevane. Pripomba svetnikov SDS Kamnik je bila, da moramo za Mali grad, Stari grad in Veliko planino pridobiti lastnike teh objektov, denar pa naložiti v nakup zemljišč, jih komunalno opremiti in nato tržiti. , Niso bile upoštevajte naše pripombe: - da se premalo vlaga v športne objekte, saj je stadion z atletsko stezo vzelo slabem stanju; - izgradnja kegljišča napreduje zelo počasi; - v letošnjem proračunu jeza nadaljevanje del namenjenih le 15 mio SIT; - za delovanje kulturnega doma je namenjeno 25 mio SIT, čeprav ga je prevzela družba, ki naj bi zagotavljala rentabilnost; -za cesto na Stari grad je v proračunu 25 mio SIT; Svetniki SDS smo mnenja, da bi bilo z gradnjo ceste smiselno počakati, da se novi gostinec izkaže s svojim delom, potem pa ga podprimo; - za odprtje Šutne je predvidenih 15 mio SIT. Smatramo, da občinska Uprava poišče rešitev skupaj s prebivalci, šele potem naj se pričnejo adaptacijska dela; - humanitarna organizacija Rdeči križ je ostala brez vode in elektrike, zato smo predlagali, da se ji namenijo sredstva za pokritje stroškov; - skoraj neverjetno se sliši, da v KS center obstaja pot, po kateri ni mogoče voziti z intervencijskim vozilom, zato podpiramo ureditev ceste Ravne-Kamnik; - pri adaptaciji ulic v KS Šmarca je bil izdelan razvod osvetlitve, ni pa postavljenih luči. Predlagamo, da se nameni 3 mio sit za postavitev uličnih luči; - za dokončanje ceste Bistričica-Praprotno-Zakal in za rekonstrukcijo ceste R-225 v Zg. Stranjah naj bi namenili 9 mio SIT, - za rešitev ozkega grla pri Galjotu svetniki SDS predlagajo, da se nameni 3 mio SIT. Zaradi ne-ujmštevanja naših pripomb smo bili prisiljeni vložiti amandmaje na 3 seji in to: 1. Za financiranje objekta kegljišča predlagamo, da se dodatno nameni 15 mio SIT iz sredstev za Mali grad. 2. Za ureditev ulic v Šmarci se dodatno nameni 1 mio SIT iz postavke za asfaltiranje ceste na Stari grad, 3- Za delovanje gasilske zveze se nameni 8 mio SIT iz postavke za Veliko planino. 4. Za dokončanje ceste Bistriči-ca-Praprotno naj se nameni 9 mio iz postavke namenjene za Veliko planino. 5. Za rekonstrukcijo ceste Ravne Kamnik-KS Kamnik 5 mio SIT iz postavke namenjene za Mali grad. 6. Za rekonstmkcijo 500 m ceste v Zdravilni gaj naj se nameni 15 mio iz postavke ceste na Stari grad. Na zadnji seji občinskega sveta smo dosegli le delni uspeh, saj smo za kegljišče pridobili 3 mio SIT in za športni park 1,5 mio SIT. Poslanci naše stranke so iz načelnih razlogov glasovali proti sprejetju proračuna, saj se še naprej vlagajo sredstva davkoplačevalcev v Mali grad, Stari Grad in Veliko planino, čeprav smo vseskozi poudarjali, daje potrebno za te črne luknje kamniške občine najti dokončno rešitev. Ponovno želimo obvestiti člane in simpatizer je stranke, da je vsako sredo od 10. do 13 ure odprta pisarna na Majstrovi 9, kjer je sedež stranke. Istočasno vas obveščamo, da je v pisarni na voljo državljanska pobuda »NEKAJJE TREBA STORITI«, ki jo lahko preberete in tudi podpišete. za /O SDS RUDI VERŠNIK Šutna, severno-južna iztočnica mesta Kamnik Nič novega ne bom povedal, če poudarim dejstvo, da je Kamenik (Stein) oziroma Kamnik ('polglasni ejepač izpadel) prijazno starodavno srednjeveško mestece, na severu obtočeno s podkvijo Kamniško-Sa-vinjskih Alp ki mu narekujejo specifično alpsko klimo, enkraten po-gled spreminjajočih se vršacev, odvisno od letnih časov, proti jugu pa se razteza po ledeniškem produ v mengeško polje, kamor se njegova naselja nezadržno širijo. Še ne tako dolgo, par stoletij nazaj, to ni bilo samo upravno središče okraja, ampak klimatsko zdravilišče, letoviško mesto in sestppnica za gornike, lovce in pohodnike kamniških planin. Samo mestno jedro leži na dnu ledeniškega jezera. Južni breg tvori šutensko konglomeratno barijero, ki povezuje Suiehpoh (Shuiten-bach), Kamniške zale, oba obram-na stolpa (Unterstein) s Starim gradom (Oberslein). Ob neki ujmi v prOdat mini sta si narasti reki Bistrica in Nevljica izkopali v konglomeratu na vzhodu med današnjim Malim in Starim gradom prehod in jezero je odteklo. Južna šutenska vrata so mesto (Der Stadt), kije bilo pozidano in postavljeno na jezersko dno, delila od predmestja, ki je jjo takratnih zakonih grajske gospode smelo biti le začasni leseni provizorij. Tu so bili nastanjeni trgovci, kramarji in rokodelci. To so bili časi turskih napadov. Meščani so se ob napadu umikali za obzidje, lesene kolibe zunaj mesta pa zažgali. Predmestja so se začela resneje pozidavati šele po prenehanju turške nevarnosti. Do kam so Turki prodrli priča ime Šenturske gore. Kronist pove, da je Šutno močno prizadel požar leta 1788 (20. ji ilij). Zgorelo je kar 56 hiš ter Šutenska cerkev z zvonikom. Sledi obdobje francoskih provinc. Takrat je tudi rriojprapraded prikorakal in ostal v Kamniku (cer-vene knige, zapis, goslač 1795) V nadlednjih dvesto letih se je mestece razvijalo v danih okoliščinah, nikoli (m ni stagniralo. Čutiti je bilo specifičen utrip, odraz političnih prilik. Župan Dr. Samec je z vsekam med mesto in Šutno znižal klanec in omogočil lažji severno-južni pretok vprežnih vozil na kamniško zaravan mengeškega polja. To ni bilo mestece bogatašev, bilo pa je (kar je še vedno) mesto kamniških velmož, znanstvenikov, umetnikov, postavnih mož in deklet, mestnih posebnežev, pa tudi mesto klošarjev in revežev, posebno dandanes na prelomu tisočletja v dobi političnih zasukov in kole-banj koso mnogi realsocialislični kamniški giganti, kombinati in podjetja, neslavno jirojmdli. Bog Eol se ne meni za nehanja in ravnanja žileljev Kamnika. On s svojimi vetriči prezračuje mesto, zjutraj v smeri Velike planine, ker sejmč kamen hitreje segreje kol zaspana kamniška zaravan, jjo sončnem zahodu pa smer svojim vetri-čem prijetno obrne, ker je proces pač obraten, v severno-južni pte-hod skozi mesto po Šulni navzdol. Sedaj pa bistvo, zaradi katerega vse jo pišem: Da bi mesto sploh živelo je potrebna prometa regulacija premost-nic, obvoznic, krožnega toka in to taka, da namerniku, turistu, ki ne potuje več na koleslju, zaj)ravljivč-ku dveh konj amjiak v pločevinki, v katero ima vpreženih kar sto in več, omogoča prijazen »moderato cantabile« vstop in izstop iz mesta. Resda je mesto Veronika urekla in namernik, ko pride v Kamnik pre-ko edine resne vpadnice - Maistrovega mostu (Železen mdst, ki tudi ima svojo častitljivo zgodovino) se znajde v blodnjaku (labirintu) »bolgarske« vertikalne prometne regulacije, ki ga niti ne opozarja niti ne usmerja, vse mu prepoveduje in na koncu jirijielje v slepo ulico z dvignjenim (saj veste kaj..) konfinom. Ce potem še zasluži kazenski listek, kar se seveda lahko zgodi, ga v Kamnik ne bo več. Utrip življenjskosti mestu vsekakor dajejo njegove prometne [>o-vezave, cirkularne jx>vezave znotraj tega. s]>lela, varne vstopnice in izstojmice, ki [m naj ne bodo pasti. Res je, kot nekateri zatrjujejo, da se življenje trenutno seli za tržiščem na obtočnice in da Bur-gerji in Burg izumiramo jx> nareku pomodno usmerjen, pogosto nelojalno stkane ponudbe. Kako bomo revililizirali stark mestno jedro samo z obnovo fasad in streh hiš, če bomo nasilno prerezali utrip in dostop do prijaznih, slikovitih, posebno specializiranih ■ prodajalnic! Ko se bo utrip življenja iz obrobja spel vrnil v mesto, bo marsikateri lastnik, najemnik, prodajalec, kramar, če že hočete, • izgubil voljo in potrpljenje. Der Schutt etimološko in esha-tološko pomeni »odlagališče smeti«, starega materijala, tudi zidarske »šute«. Kaj bo Šutna res postala smetišče severnojužnega izšlopa iz mesta? Morala bi biti slikovito sprehajališče in tč bo tudi, brez dvoma, postala v prihodnosti. Številka moje hiše se še vidi. Prvotno je bila 12, potem, koje Boris Kidrič osvojil Šutno, je dobila številko 13. Ko pa seje gospa Šutna v devetdesetih letih prejšnjega stoletja denacionalizirala in zmagoslavno vrnila, j>a je hiša dobila kar številko 15. Torej preskok za tri, kar je lep napredek za hišo v dvesto letih. Torej kaj narediti? Sutno umrtviti (mortificirati) ali pa oživeti (revitalizirati). Odgovor ve samo Kamniška Veronika a nisem prepričan. Treba je omogočili dostop na Šutno tudi tistim namerni-kom, ki ne morejo, nočejo ali iz ne- ' kih drugih pesniških razlogov ne smejo hoditi peš, da s polževo hitrostjo in ježevo naglosljo pripeljejo, opravijo svoje na Šulni in seveda promenadno s svojimi konji zapuste Šutno. Vsi vemo, da enkrat letno ob Dnevu narodnih noš naša Gospa Šutna zdrži okoli slo konj, pa še ti morajo biti prijazni, ubogljivi in poslušni. Drugače je narobe. In bilo je že lansko leto narobe, ker so se pač konji prestrašili, a ne konj, amjiak zlobnih ljudi. Če pač mi meščani za svoje mesto ne bomo nič storili, jjač ne bo nič storjenega. Dolgoročni plan oživitve (pardon revitaliacije) mesta je brezpiomemben brez začrtane jx>-stopne uresničitve. Ulice in ceste mesta so njegov utrip in žile premostnir ce; Če želimo mesto spremeniti v mr-tvico mu zaprimo pretok in mrtvi rokav se bo usmrdel. In kaj jmlem? Potem pa dobimo spel der Schutt nazaj Kar se tiče treh »dolgih« argumentov priseljenega soseda, nobeden ne vzdrži tople vode. Lahko bi bili ocenjeni kakor argumenti moči, sebičnosti, nikakor pa to niso močni argumenti. Edino argument razbitih oken vzdrži presojo. Ko se s častitljivim starim sosedom vsedeva in kramljava na njegovi kamniti klojn, izklesani iz enega samega kosa kamniškega aj> nenca, se Radivoj Peterim globoko zamisli in reče: »Te kamenite klojn preći našo hišo kmalu ne bo več, spravil jo bo in rešil uničenja Dr. Svetozar Erantat; pa ploščo bom dobil na hišo, iz katere mi bodo odkle-sali časten vojvodski naziv v zagonu real-socijalizma«. Še sva govorila o carski Rusiji Jasni poljani zdrevoredom brez na posestvu Leva Ni-kolajeviča Tolstoja, njegovih pisateljskih pustolovščinah in še o čem. Jaz sem samo spoštljivo j>oslušal. Takole je govoril in se mi zaupal Kamničan, erudit, popotnik in pisatelj, slovenskemu svetu poznan pod imenom Petruška. mr. sc. BORUT STANISLAV APARNIK,j)roj TRIVAL kompoziti d.o.o. Bakovnik 3, 1241 Kamnik V najem oddamo več pisarniških, proizvodnih in skladiščnih prostorov na lokacijah Žebljarska ul. 5, Usnjarska ul. 9, Ljubljanska cesta 15. Cene najema od 1,5 do 4,5 EUR/m2 Prodamo: - cea. 1.800 m2 zazidljive parcele na lokaciji Bakovnik 3, namen: obrt in industrija, cena cca. 60 EUR/m2, - 523 m2 zazidljive parcele na lokaciji Bakovnik 3, možna večstanovanjska gradnja, cena cca. 130 EUR/m2, - dvoje stanovanj v novozgrajeni soseski Mali grad, popust pri ceni stanovanja cca. 7.000 EUR, - opremljen apartma v Kranjski Gori tik pod smučiščem, 44,9 m2, cena cca. 14 mio SIT. Ugodni večletni pogoji financiranja. Informacije na tel. 041 769 402. O NAŠI VARNOSTI IN DELU . POLICIJE V PRETEKLEM LETU »Čeprav je v lanskem letu na območju Policijske postaje Kamnik, ki spremlja varnostno pomembna dogajanja na območju naše občine in občine Komenda, število kaznivih dejanj nekoliko poraslo, je treba ta porast pripisati tudi večji aktivnosti in uspešnosti naših policistov pri odkrivanju teh dejanj. Izboljšali smo naše postopke pri ogledih in raziskavah, kar seveda vpliva tudi na višjo stopnjo raziskanosti,« nam je v začetku pogovora povedal Jože Ivkovič, komandir Policijske postaje Kamnik. Kamniški policisti so lani obravnavali 813 kaznivih dejanj, leto poprej pa 683. Od 962 kaznivih dejanj na območju PP Kamnik jih je večino obravnavala naša postaja, nekaj pa tudi uprava kriminalistične policije in druge policijske enote. Skupaj so raziskali preko Jože Ivkovič, komandir kamniške policijske postaje, je na grafičnem prikazu opozoril na soodvisnost kontrole hitrosti in števila prometnih prekrškov na posameznih cestah. 6l% kršitev kazenskega zakona. Storilci kaznivih dejanj pa so poleg ogrožanja življenja in zdravja ljudi povzročili kar za 235 milijonov SIT škode. Nam lahko navedete nekaj osnovnih podatkov o vrsti kaznivih dejanj na našem območju. Med obravnavanimi dejanji smo našteli 15 lahkih telesnih poškodb, eno hudo poškodbo in eno ogrožanje z nevarnim orožjem. Čeprav PP Kamnik lani ni obravnavala nobenega primera spolnega nasilja, kaže, da obstaja na tem področju veliko temno polje. Zato bo naša policijska postaja v sodelovanju s Centrom za socialno delo, s šolami in drugimi ustanovami poskušala odkriti več takšnih kaznivih dejanj, predvsem primerov nasilja v družini. S pravočasnim posredovanjem v problematičnih družinah bomo poskušali preprečevati tovrstna kazniva dejanja. Katere vrste kaznivih dejanj so najpogostejše na področju oškodovanja premoženja? Najštevilnejši so vlomi, obravnavali smo jih kar 252. Pri tem je šlo večinoma za vlome v osebne avtomobile, sledijo vlomi v kleti, stanovanjske hiše, gostinske lokale, trgovine, vikende in kioske. Pri tatvinah motornih vozil, lani je bilo 10 takih tatvin, smo se srečevali z elementi organiziranega kriminala, saj so storilci kradli avtomobile po naročilu in za znanega kupca. Ostalih tatvin je bilo 282, večina jih je bila storjena v trgovinah, kjer so tatovi izkoristili nepazljivost prodajalcev ali pa jih zmotili s pomočjo sostorilcev. Ali se tudi število odkritih kaznivih dejanj na področju gospodarskega kriminala povečuje? Lani je naša postaja obravnavala 24 primerov gospodarskega kriminala, prejšnje leto pa 14. Pri tem so prevladovale poslovne goljufije in ponarejanja denarja. Ugotovljenih poslovnih goljufij smo raziskali preko 58%, manj uspešni pa smo bili na področju ponarejanja denarja. Gospodarska kriminalna dejanja so policisti zaznali z lastno aktivnostjo in na podlagi prijav virov na terenu oziroma iz gospodarstva. Nekaj tovrstnih dejanj pa so prijavili tudi sami oškodovanci. Ali ste na našem območju zaznali tudi pojave tako imenovanega organiziranega kriminala? Te oblike kriminala so večinoma v pristojnosti Uprave kriminalistične policije (UKP) PU Ljubljana. Policijska postaja je obravnavala le nekaj takih primerov Vloga naših policistov se je odražala predvsem v posredovanju infor- macij in pomoči pri izvedbi raziskav, kot so hišne preiskave, zasegi predmetov, odvzem prostosti in podobno. Poudariti pa moram, da nekaj ključnih oseb, ki se ukvarjajo z oblikami organiziranega kriminala, stanuje na območju naše policijske postaje, zaradi česar je pomembno čim tesnejše sodelovanje z UKP. Kaj pa lahko rečete o pojavih prepovedanih drog na našem območju oziroma o aktivnosti policije pri tem? Lani smo imeli opravka s 16 primeri prodaje in 32 prekrškov posesti prepovedanih drog, kar je za dva primera več kot leto pred tem. To področje zahteva načrtno in timsko delo, ki ob zaznavi in raziskavi kaznivega dejanja zahteva še vrsto drugih aktivnosti, kot so hišne preiskave, zbiranje obvestil, načrtovanje, izmenjava informacij in podobno. Kako pa je bil s spoštovanjem predpisov na področju javnega reda in miru. So vam razgrajači in pretepači lani povzročali veliko preglavic? Moram povedati, da smo z načrtnim delom zagotovili navzočnost policistov na krajih, kjer največkrat prihaja do kršitev. Seveda smo pri tem namenili posebno skrb tudi izobraževanju policistov na področju varovanja temeljnih svoboščin in človekovih pravic. Po naši oceni je stanje na področju vzdrževanja javnega reda in miru na našem območju sorazmerno dobro. Delovali smo tudi preventivno, predvsem s predavanji na šolah in svetovanjem občanom. Opravili pa smo tudi več po ostrenih nadzorov gostinskih lokalov in mest, kjer pogosteje prihaja do motenj javnega reda. Zoper kršitelje smo lani podali 475 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Skupno smo obravnavali 475 odraslih in 27 mladoletnih kršiteljev. Največ med njimi je oseb med 18. in 24. leti ter med 34. in 44. leti. 36. kršiteljev, ki naših opozoril niso upoštevali, pa smo morali pridržati. Največ kršitev javnega reda in miru smo lani zabeležili v zasebnih prostorih (225), z 213 primeri jim sledijo kršitve na ulicah in cestah in z 91 primeri kršitve v gostinskih lokalih. Največ kršitev je bilo med vikendom, v petek in soboto (238). Kakšne pa so bile najbolj pogoste oblike teh kršitev? Sorazmerno veliko kršitev je bilo storjenih, ko so bili storilci pod vplivom alkohola, saj smo zabeležili preko 4.3% takih primerov. Sicer pa največji delež prekrškov predstavljajo prepiranja in vpitja (206), motenje nočnega miru in ogrožanje varnosti v zasebnih-prostorih (198). V 18 primerih pa smo posredovali tudi zaradi nedovoljenega točenja alkohola. S področja zakona o orožju smo obravnavali 7 primerov posedovanja orožja in streliva brez ustreznih orožnih listin. Poleg navedenih ukrepanj ste verjetno obravnavali tudi razne nesreče in druge dogodke, sodelovali v reševalnih akcijah. ter pomagali občanom in ustanovam pri uresničevanju njihovih pravic in pristojnosti. Za zaključek pa poglejva, kako je lani izgledalo stanje na področju varnosti v cestnem prometu. Seje varnost na naših cestah v preteklem letu kaj izboljšala v primerjavi z letom poprej? Seveda se je naša aktivnost odražala tudi na drugih področjih, kot so požari, reševalne akcije v gorah, urejanje prometa ob raznih prireditvah itd. Glede prometno varnostnih raz-.mer pa lahko povem, da se je lani stanje na našem območju precej izboljšalo, saj smo v prometnih nesrečah zabeležili manjše število umrlih, telesno poškodovanih oseb in tudi manjše število prometnih nesreč kot leta 2001. Ce sodimo po teh podatkih, potem je bilo leto 2002 giede prometne varnosti najboljše v zadnjih desetih letih. K temu so po svoje prispevale tudi preventivne akcije MNZ, PU Ljubljana kot so Stopimo iz teme, Natakar taksi prosim, Hitrost ubija, Varna zimska vožnja, Varstvo otrok, Teden varnosti pešcev, Slovenija pripni se in druge. Poleg tega so vodje policijskih okolišev večkrat mesečno opravljali nadzore nad prihajanjem otrok v šolo, opravili pregled koles, poostrili nadzor nad vozili za prevoz otrok in organizirali pogovore z otroci in starši v šolah o obnašanju v prometu. Pomagali pa smo tudi pri izvedbi občinskega tekmovanja Kaj veš o prometu in pri kolesarskih izpitih. Policisti so sodelovali tudi v akciji Mladinskega centra Kamnik ob Dnevu otroka, se odzivali vabilom iz krajevnih skupnosti na razprave o prometni problematiki itd. Poleg preventivnih akcij pa ste seveda morali pri kršitvah cestno prometnih predpisov v S? Neprimerna hitrost še vedno botruje največjemu številu prometnih nesreč. Zato radarske kontrole pozitivno vplivajo na umirjanje prometa, karje potrdila tudi policistka Mateja, ki je pred dnevi z radarjem merila hitrost motornih vozil na Ljubljanski cesti. skladu z zakonom tudi kazensko ukrepati. Lani smo ugotovili 6.389 kršitev prometnih predpisov. Sodniku za prekrške smo podali 1060 predlogov za uvedbo postopka in izrekli 5.181 mandatnih kazni. Skoraj polovico represivnih ukrepov smo morali izreči zaradi prehitre vožnje, preko tisoč kazni pa zaradi neuporabe varnostnega pasu. Poleg tega smo v 446 primerih ugotovili, da so vozniki vozili pod vplivom alkohola. Zaradi tega smo poleg vsakodnevnega izvajanja radarskih kontrol opravili še 63 poostrenih nadzorov nad udeleženci v cestnem prometu. Pri tem ugotavljamo, da izvajanje radarskih kontrol bistveno pripomore k umirjanju prometa. Navzlic vsej preventivi in vašim ukrepom pa seje lani na naših cestah zgodilo nekaj sto prometnih nesreč. Kakšni so bili njihovi vzroki? Lani smo našteli 514 prometnih nesreč, kar je za 3% manj kot prejšnje leto. Pri tem je bilo 17 oseb huje telesno poškodovanih, 184 udeležencev pa je dobilo lažje poškodbe. Na naših cestah so v lanskem letu umrli trije ljudje, kar je polovico manj kot prejšnje leto. Čeprav se število nesreč zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo ni zmanjšalo, pa je spodbudno, da so bile posledice bistveno blažje, saj se je za petino zmanjšalo število telesno poškodovanih oseb, zaradi neustrezne hitrosti pa nismo obravnavali nobene nesreče s smrtnim izidom. Glede na posledice je kot vzrok tudi lani izstopal izsiljevanje prednosti, saj se je zaradi tega vzroka število nesreč povzeplo za 17% glede na prejšnje leto. Največ nesreč smo zabeležili na mestnih ulicah Kamnika (172), predvsem zaradi nepravilnih premikov, izsiljevanja prednosti in neprilagojene hitrosti. Mestne ulice izstopajo tudi po najhujših posledicah, saj je tu podobno kot leta 2001 umrla ena peška, 56 ljudi pa je bilo poškodovanih. Na regionalni cesti Mengeš-Kamnik-Stahovica-Črnivec je bilo v 103 prometnih nesrečah poškodovanih 36 oseb, ena oseba pa je za posledicami umrla. Najhujše posledice je doživela tudi ena oseba na reionalni cesti Vodice-Moste-Duplica, kjer je bilo poškodovanih še 16 udeležencev v prometu. Tudi lani se je meseca novembra zgodilo največ nesreč, sledi mu mesec februar. Med dnevi, v katerih se je zgodilo največ nesreč, izstopata petek in ponedeljek. Zanimiv je tudi podatek, da je kar 56 udeležencev v prometnih nesrečah pobegnilo s kraja nesreče, kar je za skoraj petino več kot prejšnje leto. Poudariti je treba, da so policisti raziskali skoraj 86% vseh prometnih nesreč. Zgostitve prometa tudi po svoje prispevajo k ogrožanju prometne varnosti. Kje ste jih najpogosteje zabeležili? Lani so se take zgostitve najpogosteje pojavljale v centru Kamnika in na regionalni cesti Ločica-Kam-nik-Duplica v popoldanskem času, v dnevih pred prazniki in ob hujših prometnih nesrečah na magistralni cesti M10 (skozi Črni graben), ko je bil promet preusmerjen čez naše območje. V teh primerih so policisti fizično urejali promet in zagotavljali ustrezno pretočnost. FRANC SVETELJ 110 let prve podružnice slovenskega planinskega društva PRVI PRISTOPI V GORE Slovensko planinsko društvo praznuje letos 110-letnico ustanovitve. Danes poslanstvo nadaljuje Planinska zveza Slovenije. Njen prvi predsednik je bil prof. Fran Orožen, brat dr. Emila Orožna, notarja iz Kamnika, predsednika prve podružnice SPD v Kamniku v letih 1903 do 1907. V tem času je bila zgrajena koča na Kamniškem sedlu, ki je bila odprta 12. avgusta 1906. V istem letu je bila ustanovljena tudi Savinjska podružnica SPD. Čeprav mineva že več kot stoletje organiziranega pohodništva v gore, je bil človek že v davnini tesno povezan z gorskim svetom, saj je živel okrog gora in v gorah, se boril v tem okolju za svoj obstanek, poznal gorski svet, poznal neprehodne poti, jih prehodil, veliko doživel. Kljub temu je zelo malo ohranjenih podatkov tudi na gorjance, ki so pozneje razkazovali čudoviti svet med vrhovi dolincem in raziskovalcem. Tedaj to niso bile turistične gore niti turistična pota, kijih je obiskoval in obhodil planšar, pastir, lovec in divji lovec, to je bil samo njegov gorski svet, ki ga je poznal do tistih višin, do koder so segle možnosti za njegov boljši obstanek. Njegov planinski svet se je nehal tam, kjer je nehala paša, pastir je prišel do tja, do koder so se paste njegove ovce in divji lovec do tja, do koder je sledil divjadi. Najvišje je prišel divji lovec, kije zalezoval žival v odročnih krajih in kjer ga je težko zasledilo budno oko gosposke in njenega čuvaja. Tako je dolga stoletja gospodaril v gorah le domačin, v nižjih legah planšar in pastir, v višjih pa lovec; in še višje divji lovec. Slednji je najbolj poznal skrite prehode nad prepadnimi stenami, varne še neuhojene poti, saj je moral po oplenitvi žival skrivaj prinesti po najbolj odročnih poteh in smereh v dolino. Prednost utiranja novih poti pa imajo še vedno pastirji, saj so te poti za njimi uporabljali tudi lovci, ki so prodirali višje in višje, ko jih lahko danes štejemo za stezoslednike in prve pionirje visokogorskih poti. V gorah nad dolino Kamniške Bistrice je bil že davno pred pohodništvom v gore pastirski stan - pri pastireih - v Klinu pod Kamniškim sedlam. Visoko pod ostenjem Brane in Planjave so pastirji poleg drobnice gonili na pašo živino. Pašo so imeli v najemu Brezjani. Stan je bil preprosta koliba iz tesanih brun, pokrita z lubjem macesna, ognjiščem in preprostim ležiščem za dvapastirja. Stan v Klinu, ki gaje prejšnje čase pozimi le redkokdo obiskoval, je bil po koncu paše gostoljubno odprt. Z roba Brane so visele mogočne opasti in zaledeneli greben Planjave se je lesketal v soncu. Ta zimski svet je bil drugačen od poletnega, vendar je oznanjal ■ Pastirski stan v Klinu -pri pastireih lom, okoli 1300 m pod Kamniškim sed- Ko je bila zima mila je bilo v stanu prav prijetno. Našla so se drva, da je plamen na ognjišču prav živo zagorel in koje dim našel odušek je postalo toplo, seno v pogradu se je osušilo in nekaj ur spanja je povrnilo moči. Razen stanu v Klinu v gorah nad Bistrico in Belo ni bilo nobene koče ali zavetišča. Redki samohodci so se podali na tvegano pot višje od stanu. Čim so se sprostili plazovi, se je vila gaz čez strmali pod Brano in po Klinu navzgor. V Sedlu sta bila Kamrica in Gornja griča malo iz snega, vse prostrane poljane ruševja pa so izginile pod snegom. težko pričakovano pomlad. Prišel je čas za dostop v gore, čas za osvajanje višjih vrhov. V gore so zahajali le redki pohodni-ki, sami ali v spremstvu domačina. Nadelanih poti še nibilo. Šele z. začetkom organiziranega planinstva so začeli iskati nove prehode in pozneje graditi poli, da bi obiskovalcem pokazali vso lepoto gora in omogočili varno hojo. Pri gradnji so sodelovali predvsem domačini-gorjani, ki so prevzeli tudi odgovorno nalogo gorskega vodnika, saj so bili še vedno najboljši poznavalci gorskega sveta. Ustanovitev Slovenskega pla- ninskega društva in njenih podružnic je vsekakor vplivalo in odigralo veliko vlogo pri razvoju gorništva in pozneje alpinizma. V gore je pričelo zahajati vedno več obiskovalcev, društvo je prevzelo novo obveznost do gradnje varnih poti, graditev koč in skromnih zavetišč, usposabljanje gorskih vodnikov in gorskih reševalcev. S svojim delom je Slovensko planinsko društvo na široko in z. zanosom odprlo vrata v gorsko okolje, ki so danes vsem odprta. To naj bi bil tudi skromen spomin na može, ki so tedaj našli v sebi moč, da so se uprli tujim vplivom in uveljavili slovenski značaj gorate okolice, utrdili slovenstvo, hkrati pa ta svet razvijali tako, kakor narekujejo njegova lega in naravni pogoji. Z vso resnostjo in odgovorno je nalogo prevzela tudi Prva podružnica SPD v Kamniku pred 110. leti. Še danes je Planinsko društvo Kamnik tihi dejavnik pospeševanja planinskega turizma, ki deluje v zadovoljstvo vseh. Stari stan v Klinu je obnovljen. Gradbinci PD so ga obnovili. Tudi zdaj se tu ustavljajo številni obiskovalci gora in pripovedujejo zgodbe iz preteklosti, ko je bil dostop v gore še sanjarjenje o osvajanju vrhov. Izginil je tudi strah pred bogovi in hudobci, pred veščami, škrati in bedanci. Sproščeno se pohodnih! sprehajajo po varnih markiranih poteh. Radi se srečajo s planšarjem, pastirjem, lovcem in drvarjem. Vsak iz med njih ima svojo zgodbo. Posamezne zgodbe pa bomo objavili v nadaljevanju. A. SAKNAVSKY Stan v Klinu, zatočišče za počitek, okrepčilo in izmenjavo novic PRAZNOVALI SMO... Občinski praznik, ki smo ga letos osmo leto zapored obeležili s spominom na velikega Kamničanu, generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova, je povezoval izredno pester program najrazličnejših prireditev. Napovedalo jih je Srečanje starosvetnih smučarjev in ljubiteljev smučanja po starem 16. marca, zaokrožila pa jih je Območna revija pihalnih orkestrov občine Kamnik minulo soboto, 5. aprila. Odprtij novih objektov in pridobitev tokrat ob prazniku ni bilo, saj so se slovesna odprtja dogajala predvsem v lanskem letu, kije bilo za občino Kamnik, izredno živahno in razvojno usmerjeno. Osrednja slovesnost praznovanja občinskega praznika je bila že tradicionalno pred spomenikom Rudolfa Maistra v petek, 28. marca. Ob zvokih Mestne godbe Kamnik, po pozdravu Častne enote Slovenske vojske in položitvi vencev k spomeniku, sta zbrane občane in goste pozdravila župan Tone Smolnikar in minister za pravosodje Ivo Bizjak. V pozdravnem nagovoru je župan Tone Smolnikar spomnil na dogajanja in dosežke v naši občini v zadnjem obdobju in jih povezal z. aktualnimi dogajanji. Ob tem je poudaril, da je naš veliki Kamničan Rudolf Maister že v svojem času sanjal, kar smo mi dosanjali leta 1991 in tudi letošnjo referendumsko nedeljo z odločitvijo, da kot majhna država pristopimo v veliko Evropsko skupnost. Izrazil je ponos vseh Kamničanov, da smo naposled le tam, kjer smo si dolgo želeli biti. Ivo Bizjak, minister za pravosodje, je pozdravil Kamničan-ke in Kamničane in spregovoril o veličini Rudolfa Maistra in pomembnosti njegovega prispevka k ohranitvi in razvoju slovenskega naroda. Z besedami in zvoki Mestne godbe Kamnik, program slovesnosti je povezoval Tone Ftičar, so se zlili stihi iz pesniškega opusa Rudolfa Maistra Vojanova Rdeče . rože in Pomlad v interpretaciji dijakov ŠCRM Katje Saksida in Matevža Šušteršiča. Slavnostna seja Občinskega svetd s podelitvijo priznanj Občine Kamnik V dvorani Doma kulture, ki je bila slovesno odprta ob lanskem občinskem prazniku, je po državni himni, ki jo je zapel Mešani pevski zbor Odmev, slavnostno sejo občinskega sveta začel župan Tone Smolnikar. Pozdravil je zbrane občanke in občane, občinske nagrajence, svetnice in svetnike občinskega sveta, ministra za pravosodje Iva Bizjaka, predsednika Državnega sveta Ja- neza Sušnika, župana pobratenega mesta Trofaiach Augusta Wag-nerja s sodelavci, poslanca Maksi-miljana Lavrinca, častne občane občine Kamnik in goste. V slavnostnem nagovoru je poudaril, da je občinski praznik tudi priložnost, ko pregledamo minulo leto in razmišljamo o nalogah za prihodnje. Med dosežki minulega leta, ki jih je bilo res veliko, je izpostavil odprtje novega prizidka osnovne šole na Duplici in nadaljevanje investicije v letošnjem leni, v končni fazi bo veljala 720 milijonov tolarjev. Povedal je, da že načrtujejo prizidek osnovne Sole v Stranjah, intenzivno razmišljajo o največjem problemu v občini -problemu otroškega varstva, nadaljujejo z izgradnjo kanalizacijskih sistemov in vodovodov ter kilometrov cest, ki bi jih morali urediti. Ponosno je poudaril, da je Kamnik kot prva občina v Sloveniji v lanskem lem prejela v Strass-burgu evropsko priznanje za mednarodno sodelovanje in širjenje evropske ideje in dodal: »Sinoči sem iz Bruslja prejel sporočilo, da občina Kamnik prejme letos drugo nagrado za širjenje evropske ideje - evropsko zastavo, kar pomeni, da smo na dobri poti mednarodnega sodelovanja.« Občina Kamnik uspešno sodeluje z občino Trofaiach, Andeks, z nizozemskim Gendringenom in Tudi Častna enota Slovenske vojske je ob spomeniku generala Maistra na Trgu talcev obeležila spomin na velikega človeka za slovenski narod. Slavnostno sejo občinskega sveta s podelitvijo priznanj občine Kamnik v Domu kidtureje s slavnostnim nagovorom začel župan Tone Smolnikar. Slovesnost, ki jo je povezoval Grega Rebolj, je spremljala pesem Mešanega pevskega zbora Odmev pod vodstvom Ane Smrtnik. še drugimi evropskimi mesti. Ob čestitkah letošnjim občinskim nagrajencem je župan Smolnikar izrazil željo, da skupaj z občinskim svetom popeljejo Kamnik k še hitrejšemu razvoju, z no vimi izzivi, ki jih narekujeta tudi referendumski odločitvi za vstop v EU in Nato. Minister za pravosodje Ivo Bizjak je pozdravil slovesnost in zbrane ter dodal, da je sodelovanje na ravni občine, kjer je veliko različnih interesov, ključ, ki orno goča, da so dosežki takšni, da jih ljudje pozdravljajo in sprejemajo za svoje. Potrebno je, da se vsak po svojih močeh vključi v prizadevanja za uresničitev načrtov. Ugo tavljal je, da je Kamnik kot ena večjih slovenskih občin znala preživeti težke udarce za naše gospodarstvo in uspešno išče nove oblike razvoja v turizmu, drobnem gospodarstvu. Izrazil je prepričanje, da ima naše okolje številne možnosti, ki obetajo trajnostni razvoj. Spomnil je na lansko leto odprt prenovljen Dom kulture, ki dokazuje, da se ni pozabilo tudi na duhovno plat življenja v skupnosti. Seveda tudi minister Bizjak v svojem govom ni pozabil na aktualna doganja ob vstopu v EU, ki Minister za pravosodje Ivo Bizjak je v slavnostnem nagovoru poudaril pomen in veličino našega rojaka Rudolfa Maistra tudi za današnji čas, ko vstopamo v Evropsko skupnost. LEKARNA NOVI TRG LEKARNA KAMNIK OBE LEKARNI V KAMNIKU ODPRTI MED TEDNOM VES DAN naj vam slabo počutje, prehlad, težave s kožo, lasmi ali druge drobne težavice ne zagrenijo delovnega dne, prazničnih in počitniških načrtov! Pravočasno stopite v Lekarno Kamnik na Šutni ali v Lekarno Novi trg v Zdravstvenem domu Kamnik, kjer boste poleg zdravil, ki jih predpišejo osebni zdravniki ali specialisti, dobili zdravila brez recepta, tehnične pripomočke, sanitetni material, čajne mešanice, zeliščna zdravila, dietetske proizvode, hrano za otroke, izdelke za nego, sa-mozdravljenje in ohranjanje zdravja. V lekarni na Šutni lahko izbirate med priznanimi dermatološko testiranimi kozmetičnimi pripravki za nego kože in las, kot so Vichy, Ella Bache, Foltene ... Posebno farmacevtsko skrb namenjamo sladkornim bolnikom, bolnikom s stomo in inkontinenčnim osebam, ki lahko pri nas (tudi na naročilnico ZZZS) dobijo vse, kar potrebujejo za boljšo kakovost življenja. Pomoč pri skrbi vsakega posameznika za lastno zdravje je tudi možnost brezplačnega tehtanja z določitvijo ITM, v lekarni v mestu pa še merjenje krvnega tlaka in lx mesečno brezplačen pregled lasišča - po predhodnem naročilu (30. maj). Lekarna Kamnik in Lekarna Novi trg sta enoti javnega zavoda Mestne lekarne in tako kot enote v Domžalah, Mengšu, Radomljah, Litiji in Moravčah opravljata farmacevtsko-lekarniško dejavnost v skladu s svetovnimi smernicami razvoja, s strokovnim znanjem in v skrbi za ohranjane zdravja in dobrega počutja obiskovalcev. Zato v lekarni vselej dobite strokoven nasvet o izbranem zdravilu, in opozorila glede stranskih učinkov. V skrbi za vaše zdravje vas vabimo, da obiščete naši lekarni v Kamniku - na Šutni in na Novem trgu! Prav vsem želimo prijetno velikonočno praznovanje! HIPCOMMEI >žnost plačila na obroke Telefon Dobemo 75,1234 Mengeš i 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si Moste 88 A, Komendo Prodajalna obutve in tekstila O'o HOGL ZA POMLA IN POLETNE DNI Pričakujemo vas od 8. do 19. ure, ob sobotah Pred Domom kulture so se v zanimiv pomenek zapletli naši častni občani (z leve): Cene Matičič, Stane Gabrovec, Viktor Repanšek, Niko Sadnikar in fožeBerlec. /1KROL ALU ROLETE ŽALUZIJE MARKIZE PVC ROLETE Tel.: 01/72 37 284 Fax: 01/7230053 GSM: 041/662-483 e-mail:alojz. kosec@siol.net ALOJZ KOSEC s p Prešernova 8 1234 MENGEŠ * IZDELAVA * * MONTAŽA * * SERVIS * VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! % Ivo Bizjak, minister za pravosodje: » Ne morem mimo ugotovitve, da je pomen Rudolfa Maistra v naši zgodovini izreden. Izredna je njegova vloga narodnega voditelja v prelomnem obdobju za slovenski narod, izjemnega pomena je njegova odločna, aktivna vloga pri določanju pri postavljanju meja, znotraj katerih slovenski narod še danes živi. Kljub temu, da se spreminja pomen meja, saj so danes v ospredju povezovanja, je še danes pomemben spomin na dogodke in ljudi, ki so zakoličili prostor, na katerem se slovenski narod ohranja. General Maister je s svojimi raznolikimi dejavnostmi kazal širino svoje osebe, svojega duha. Na videz nezdružljive zadeve, ukvarjanje z vojaškimi vprašanji in ukvarjanje z verzi, je znal plodovito združiti. To moramo imeti pred očmi v času, ko je slovenski narod pred novimi izzivi, da izkoristi možnosti, kise ponujajo v vse bolj povezanem svetu, da se tudi Slovenija vključi v Evropo in svet in ne ostaja otok, ki bi ga vsi pozabili. Seveda pa ta odločitev pomeni tudi nekaj tveganj, izzive in nekaj prepiha. Tudi v takšnih okoliščinah bo slovenski narod potreboval pokončne ljudi, ki bodo s širino svojega duha dokazovali svetu, kaj zmoremo, ki se ne bodo ustrašili težav, s katerimi se bomo srečevali, ampak jih bodo sprejeli kot izzive in nove spodbude za doseganje še boljših dosežkov in uveljavljanje še boljšega položaja za slovenski narod. Ravno ob teh izzivih, ki so pred nami, je dobro, da ne pozabimo na svoje korenine, da imamo pred očmi vzore, tiste ljudi, ki so v najtežjih trenutkih zmogli moči, volje, duha, ki so potegnili poteze, odločilne za celotno nadaljnje obdobje. Ena takšnih velikih, svetlih osebnosti v naši zgodovini je prav gotovo general Rudolf Maister,« je poudaril minister Bizjak ter Kamničanom in Kamničan-kam čestital za ohranjanje spomina na velikega Slovenca in za vse dosežke v preteklem letu«. postavlja v ospredje načelo subsi-diarnosti, kar pomeni, da se na vsaki ravni, po možnosti najnižji, odvija tisto, kar ima na tej ravni najboljše možnosti. To pa bo zahtevalo drugačno regionalno organiziranost, kar ne pomeni razlastitev občine in njenih pristojnosti, pač pa le omogočanje izvajanja tistega, česar v občinah samih ni mogoče. Po občinskem odloku je slavnostna seja občinskega sveta slovesnost, na kateri se podeljujejo priznanja občine Kamnik. Po obrazložitvi sklepa občinskega sveta o podelitvi letošnjih občinskih priznanj, ki jo je podal Gregor Koncilja, predsedni-k Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je župan Tone Smolnikar podelil priznanja in naziva častnega občana občine Kamnik. Posebno priznanje Občine Kamnik za neprecenljivo delo na humanitarnem področju je v imenu Župnijske Karitas Kamnik prevzela tajnica Metka Mali. Bronasto priznanje občine Kamnik so prejeli Joži Petek za uspešno vodenje in razvoj Krajevne skupnosti Tunji-ce, MiraTeršek za nadpovprečne rezultate in inovativnost na področju osnovnošolskega izobraževanja in Dušan Sterle za prispevek k razvoju kulture na Kamniškem. Za petdesetletno prizadevno in ustvarjalno delo na področju varstva, vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok je srebrno priznanje Občine Kamnik Vzgojno varstvenemu zavodu Antona Medveda prevzela predsednica sveta zavoda Branka Jerič. Zlato priznanje Občine Kamnik je za za- Zlato priznanje občine Kamnik je za zasluge k razvoju občine Kamnik prejel Franc Svetelj. sluge k razvoju občine Kamnik prejel Franc Svetelj. Zupan Tone Smolnikar pa je po sklepu občinskega sveta podelil tudi naziva častnega občana občine Kamnik Viktorju Repanšku za pomemben prispevek k razvoju slovenskega kmetijstva in Niku Sadnikarju za zasluge trajnega pomena za razvoj in promocijo občine in mesta Kamnik v nacionalnem in evropskem prostoru. Udeleženci slovesnosti so prisluhnili še zborovskemu petju Mešanega pevskega zbora Odmev Kamnik pod vodstvom zbo-rovodkinje Ane Smrtnik, se zapletli v pogovor ob sprejemu v sosednji mali dvorani in se pozneje nasmejali še ob predstavi Andreja Rozmana - Roze, ki je s humorjem »obdelal« aktualne teme življenja. Replike Maleševih del na keramičnih krožnikih Med resnično pestrim programom prireditev ob letošnjem oh-činskem prazniku (o nekaterih smo pisali že v prejšnji številki) naj omenimo še razstavo replik Maleševih del na keramičnih krožnikih v galeriji Miha Maleša, ki bo na ogled do 26. maja. Po pozdravnem nagovoru v.d. direktorice Kulturnega centra Kamnik Zore Torkar in župana Toneta Smolnikarja sta projekt Eti Svit d.o.o. Kamnik in Kulturnega centra Kamnik predstavila muzejski svetovalec Marko Lesar in Irena Radej, vodja projekta in vodja proizvodnje v Eti Svit. Slikar Miha Maleš je v svojem bogatem opusu slik, grafik, risb, vitražev, fotografij ustvaril tudi veliko poslikav na keramiki, ki jih je v letih 1930 do 1950 ustvarjal v takratni Schnablovi keramični delavnici, predhodnici današnjega podjetja Eti Svit. Kot je povedala Radejeva, so se ob 100-letnici umetnikovega rojstva v podjetju odločili za izdelavo replik treh krožnikov z značilno Maleševo motiviko ter s tem obeležili pomemben jubilej in hkrati praznik občine Kamnik. Ljudem želijo na ta način približati umetnost, kar je bilo tudi vodilo Mihe Maleša ves čas njegovega ustvarjanja in opozoriti na kvaliteto izdelkov podjetja Eti Svit, katerega korenine segajo v leto 1855, ko je keramično delavnico v Kamniku ustanovil Florijan Konšek. Zaradi simbolične obletnice Maleševega rojstva so se odločili, da so replike izdelane v dveh omejenih serijah po sto primerkov s posameznim motivom. Slikarka Jasna Podgoršek je tako poslikala motive Deklici in Dekliška glava iz konca petdesetih let ter motiv Žena, ki ga je Maleš ustvaril leta 1935. Vse replike so ročno izdelane na keramičnih krožnikih premera 12 in 18 centimetrov. Vsak krožnik je potrpežljivo preslikan iz originalov, ki so v lasti Maleševe hčerke Travice Maleš Grešak, izdelan z enakimi pigmenti kot original, podpisan, oštevilčen in opremljen s certifikatom. »Vsi postopki pri delu in odžigu keramike so enaki kot pred sedemdesetimi leti, ko so nastajale te umetnine, sodobnejše so le peči, v katerih danes žgemo,« je poudarila Irena Radej. Zahvalila se je direktorici Eti Svit Jeleni Je-rin, ki je imela posluh za izvedbo njene ideje izdelave replik. Direktorica Jerinova je predstavila podjetje, v katerem je 19 zaposlenih. Moški izdelujejo osnove, sedem slikark keramike pa izdelke ročno mojstrsko poslika. Izpostavila je majolrko kot njihov najbolj prepoznaven izdelek, ročno poslikan s tipično prepoznavnimi elementi. Pravzaprav je majolika danes že kar tipičen »kamniški spominek«. Niz praznovanj ob letošnjem Dobitniki letošnjih občinskih priznanj z županom Tonetom Smolnikarjem (na levi) in predsednikom Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Gregorjem Konciljem (na desni): z leve v prvi vrsti Niko Sadnikar, Viktor Repanšek, Metka Mali (za Župnijsko Karitas Kamnik), Franc Svetelj, zadaj Mira Teršek, Dušan Sterle, Branka Jerič (za WZ Antona Medveda) in Joži Petek. Šfc Jr 4 Naziv častnega občana občine Kamnik, najvišje občinsko priznanje, je prejel Viktor Repanšek. občinskem prazniku je zaokrožil nadvse prijeten umetniški večer Silva Terška s prijatelji: astrolo-ginjo in pevko Meto Malus, pevko Dejo Mušič, gledališkim igralcem Jurijem Součkom, pevcem in slo venskim ambasadorjem Unicefa Ladom Leskovarjem, pianistom in komponistom Inčem Gorencem, virtuozom na harmoniki Denisom Novatom ter z gostoma Danielom Artičkom in Gordanom Ambroži-čem. Pogovori o stvareh, ki jih tke življenje, prepleteni z glasbo, utrinki in sagami, z umetniško besedo in smehom so prevzeli polno dvorano poslušalcev Doma kulture v petek, 4. aprila. Naslednji večer pa smo uživali še ob zvokih Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Kamnik pod vodstvom Uroša Koširja, Godbe Stranje pod vodstvom Marjana Sitarja, Godalnega orkestra Glasbene šole Kamnik pod vodstvom Janeza Klobčarja in Mestne godbe Kamnik pod vodstvom Roka Spruka SAŠA MFJAČ Fotografije: VERA MEJAČ Med častne občane seje ob letošnjem občinskem prazniku vpisal tudi Niko Sadnikar. Na odru Doma kulture se je v imenu vseh letošnjih prejemnikov priznanj zahvalil Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, občinskim svetnicam in svetnikom, ki so potrdili izbiro letošnjih nagrajencev, ter županu za izročitev njim dragocenih priznanj. Zaključil je z več kot dva tisoč let staro mislijo, kije aktualna še danes: »Vi-vat jloriat trescat cigilates litopolidencis - naj živi, se razvija in razcveti občina, prebivalci občine Kamnih, moje in vaše ljubo mesto Kamnik«. Replike Maleševih del na keramičnih krožnikih so predstavili (z leve): v.d. direktorice'Kulturnega centra Kamnik Zora Torkar, muzejski svetovalec Marko Lesar, direktorica podjetja Eti Svit d.o.o. jelena Jerin in vodja projekta v Eti Svit Irena Radej. Jtpzmncnisakmjfaa S0L^3' &**>«.<*. Ljubljanska 19/a, "Kamnik^ S 01/831 63 12, 031/658 765 &B?R&Z& Da bi stopi« v poletje V^MTOV, z lepo oblikovano postavo in TT,VI%$JfRSl brez občutita težkih, utrujenih nog, priporočamo izredno učinkovito AROMATERAPIJO s povoji, prepojenimi z eteričnimi olji. Naravna metoda, ki jo zagovarjajo tudi zdravniki, prinaša vidne rezultate. Sprostite se lahko tudi ob ROČNI LIMFNI DRENAŽI.- Odprto: od 8" do 11', od 14" do 19", sobota po dogovoru. ©TO NOVO V KAMNIKU na ŠUTNI 72 (nasproti OŠ Toma Brejca) OD 14. APRILA!

m&famočn*foo&nMe/ FRIZERSKI SALON M STIL Mateja Kotnik, s.p. Ljubljanska 21e, Kamnik (TPC Duplica) Tel.: 01/839 46 20 Naj pomlad prinese novo obliko, spremenjen barvni odtenek vašim lasem... Pri nas skrbimo za vaše lase in lasišče, zato jih / negujemo in zdravimo z vrhunsko lasno kozmetiko. Obižčite nas od 8h do 20\ ob sobotah od 8h do 12\ zaželjene rezervacije. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. V srču bo ostal spomin na vse prelepe čase, ki si jih preživel z nami, a zdaj je ostala le še solzit v očeh tvojih žalujočih/ ZAHVALA V IS. letu življenja nas je zapustil naš dragi EDIS DURANOVIĆ (1986-2003) iz Kamnika Ob boleči izgubi sc prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sošolcem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno in pisno izrekli sožaljc, darovali cvetje in nam lajšali našo bolečino. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Schlenka in Titana, NK Kamnik ter profesorjem ŠCRM-ja. Posebna zahvala vsem tistim, ki so prispevali k finančni pomoči. Žalujoči: Oče Remzija, mati Šefika, brat Denis in drugo sorodstvo. Marec 2003 ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila naša draga MARIJA KALIŠNIK z Lok v Tuhinjski dolini Najlepša zahvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in molili za našo mamo. Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za mase. Hvala podjetju Svilanit za cvetje in njihovi govornici za poslovilne besede, praporščaku Društva upokojencev, pevcem, nosačem m gospodu župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Loke, marec 2003 Zaman je bil Vaš boj, zaman dnevi tihega trpljenja, bolezen je bila močnejša od Vaše volje do življenja.' ZAHVALA V 87. letu življenja je po težki bolezni tiho zaspala naša mama MARIJA KRAMAR rojena Kadunc s Starih sel Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, njenim in našim prijateljem ter znancem. Iskrena hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, svcCe, darove za svete maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrb in nego, gospodu župniku Mihaelu Kališniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje in govornici Tereziji Podbregar za besede slovesa. Žalujoči: vsi njeni Marec 2003 mmmwam RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov TECH d.o.o., Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) Mali oglasi Najamem garsonjero ali enosobno stanovanje, v okolici Kamnika. Tel.: 041/662-450. Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041-322-571. Za vrtičkarje: prodam hlevski gnoj. Tel.: 8325-653. STEKLARSTVp IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik L— Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 ;fl, « Življenje z delom si začel, z delom si ga tudi končal. Le kdo te pozabiti bi mogel, ko svetu si toliko lepega dal. ZAHVALA V 74. letu življenja nas je zapustil dobri naš FRANC HOMAR iz Gradišča 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi župnikoma Francetu in Jožetu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi Gradišče, marec 2003 Vse do zadnjega si upal, da bolezen boš ugnal, a pošle So ti moči WŠ in zaprl trudne .si oči. ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je v 67. letu življenja za vedno zapustil y . naš dragi ANTON HRIBOVŠEK s Crnivške 2 v Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in nekdanjim sodelavcem Svilanita za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. Jermanu za poslovilne besede ter dr. Ah-linu in patronažni sestri Majdi za njun trud. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, Mengeš, marec 2003 Megla pade na ravnine, meni žalost na srce, megla iz ravnine izgine, žalost iz srca ne gre. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 76. letu je ugasnilo življenje PEPCE POTOČNIK iz Godiča 13 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala osebju Doma starejših občanov v Kamniku, zlasti dr. Tanji Petkovič, medicinskim sestram in negovalkam za skrb in nesebično pomoč med hudo boleznijo. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Berčanu za lepo~ opravljen pogrebni obred, pevcem, trobentaču in vsem drugim, ki ste nam kakorkoli pomagali. Vsi njeni Marec' 2003 VODOVODNE, CENTRALNE IN PLINSKE INSTALACIJE -novogradnje in adaptacije. TEIP, d.o.o., Godič 68/d, Stahovica tel.: 01/8325-144 min u svojMMtKonmtMJcmje?! TEHNIČNA TRGOVINA ffi ..........|UT" Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok), tel.: 83-17-203 AKCIJSKE CENE! • pralno-sušilni stroj Indesit (pranje 5,5 kg, sušenje 4 kg) sedaj samo 100.215 SIT * Najnižje cene barvnih televizorjev Gorenje • Digitalna satelitska _ antena z motorjem samo 69.900 SIT VODOVODNE ARMATURE -10% POPUST j 15% POPUST ZA MALE GOSPODINJSKE APARATE • Mobilni telefon 6M822 + diseman samo 19.990 SIT AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO 30. 4. 2003 OZIROMA DO ODPRODAJE ZALOG - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI ■ KREDITI GA 1+6, 1+12, 1+24 MESECEV Sree tvoje je. zastalo. Zvon v slovo ti je zapel, misel nate, mama, bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA V 89. letu življenja je prenehalo biti srce naše drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete FRANČIŠKE LAVRIC iz Podgorja Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi patronažni sestri Anici in osebju Kliničnega centra. Hvala pevcem iz Tunjic za zapete pesmi, govorniku Valentinu Zabavniku za besede slovesa in gospodu župniku Šuštarju za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Podgorje. Tunjice, Kamnik, marec 2003 mk L mm Saj ni rečeno, da te ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši. Beseda tvoja v nas živi, med nami si, med nami si... ZAHVALA V 82. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast ANTON ČOP Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik, še posedej dr. Jermanovi, pevcem za zapete žalostinke in Društvom za zadnji poklon s prapori. Žalujoči vsi njegovi Marec 2003 Mar prav zares odšla je tja, v neznano'/ Kako je mogla, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano. Molče, da ji ne zmotimo miru. V SPOMIN V teh dneh mineva eno leto, odkar nas je zapustila IVANA JERMAN roj. LES JAK iz Volčjega Potoka Hvala lepa vsem, ki ste v mislih še vedno z njo. Vsi njeni i April 2003 Kamniški OjBČAN 11. aprila 2003 15 VDTNADUA KAMNIK Ekslerjeva 6, tel. 831-43-07 VELIKA IZBIRA BALKONSKEGA CVETJA, ENOLETNIC, UGODNE CENE CVETLIČNA AKCIJA ZA KAM NIČA NE! v ponedeljek in torek, 14. in 15. aprila, od 8. do 18. ure BRŠLINKE PO SAMO 100,00 SIT PELARGONIJE SAMO 150,00 SIT in drugo balkonsko cvetje (razliko sofinancira Občina Kamnik, količina je omejena) V vrtnariji lahko nabavite tudi korita, gnojila, zemljo, skratka vse potrebno za rast rastlin. Vrtnarija Kamnik bo do konca maja odprta vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure domače & sveže AKCIJA - velikonočna ponudba Vesele velikonočne praznike! AKCIJA velja do 19. 4. 2003 Vsak dan so vam na voljo pečen piščanec, krače, svinjska in telečja rebra, odojek, vratovina in jagnje po naročilu. RENAULT AKCIJE V MESECU APRILU - EUROTAX - Zavezani varnosti Pri menjavi Vašega starega vozila katerekoli znamke za novi varni Renault Vam poleg vrednosti Vašega vozila ISffcafc 'prištejemo še do 300.000 SIT. POSEBNE SERIJE • TVVINGO AIR - klima brezplačno • THALIA AIR - klima brezplačno • SCENIC AIR - klima brezplačno RENAULT AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: Od 8. do 13. Ure Prodaja novih volil: • 01/5627111 Prodaja rabljenih vozil: 01 / 56 27 111 Servis: 01/56 27 333 Nadomestni deli: 01 / 56 27 222 Fax: 01/56 27 444 E-mall:tomai.s6tnikar.avlosetedcaler,renauitsi KABELSKE GRELNE INSTALACIJE projektiranje izvedba garancija ATESTIRANO i| Jelektro grelna oprema I / Gora 20a, Komenda I Tel.: 01/83 41 583 Faks: 83 42 208 TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah TALJENJE SNEGA IN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh OGREVANJE CEVOVODOV proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature Lepe velikonočne praznike! SSS^Jte tekstilna trgovina v^t^x£\ °°0) n> Moste pri Komendi 74, ^V*^«.^ *ŽENSKEHLAČE tel: 01/8341-660 I I I I I I I I I LANEN CVET (Od 2.990,00 d#) * ŽENSKEBLUZE ANORMl _* POZAMENTERUA (^^^fl IZBIRA 3EANSA (otroški, moški, ženskj KNE PREHODNE (KOLEKCIJA BRUGI2003) r PO 21. APRILU ŽE KRATKI ROKAVI. * želimo vam vesele in doživete '^SSš^SSf^A velikonočne praznike! ž* odrasle od 2.990,00) . I I I I I DELOVNI CAS: pon.-pet: 9"-19", sobota: 8"-13" Sela 10 b, Kamnik tel.: (01) 83 92 489,83 97 090, mtel.: (041 in 031) 625-046 ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE PROSTOROV, TEPIHOV, AVTOMOBILOV, IMPREGNACIJE PVC -MARMOR - PARKET... ZAKLJUČNA GRADBENA DELA POLAGANJE TEKSTILNIH TALNIH OBLOG, MONTAŽA SENČIL (ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE...) PRALNICA, NOVI TRG 26 A, KAMNIK PRANJE IN LIKANJE VSEH VRST TEKSTILA ZBIRANJE ZA KEMIČNO ČIŠČENJE. Želimo vesele velikonočne pravnike in lepo prvomajsko praznovanje! RAZREZI LESA PREVO TESARSTVO IN KROVSTVO IGOR STEBE s.p. Žeje 12, 01/83 41852,041/636 307 Komenda faks 01/83 41855 Veeeie velikonočne praznike! IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV ^.-^7 IN STREŠNIKOV f S «2 LEPO v-EUKONOČNO PM2NWr)NJ61 AVBELJ MILAN, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel: 01 723 43 47,041 624 215 AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) SEMENSKA KORUZA PO PREDSEZONSKIH CENAH ŽE NA ZALOGI - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance AKCIJA!! - KORUZNA KRMILNA MOKA 29,50 SIT/kg UGODNA PRODAJA JABOLK ZA OZIMNICO - sprejemamo naročila za jarkice in enodnevne piščance SEMENA V VREČKAH - akcija: ob nakupu 10 vrečk + 1 gratis Cene za krmila so tovarniške. Vesele velikonočne praznike ALPSKO mleko' »NA KVADRAT« IZ tRGOVINE Šutna 48, tel.: 839 70 81 MOKA JAJCA A kvalit, - io kom. prekajena domača ŠUNK/ in VRAT OREHOVA POTICA' ČOKOLADNA JAJČKA PRESENEČENJ, (ala KINDER) (vsaj 3 kosi) SIR EDAME UVOZ (vsaj i Presad osvežilna SADNA PIJAČA negazirana 4 okusi! COKOLA 100 g, več okusov! DOMAČI < KEKSI »UNSKE UCKE IN POLNJENI IŠLER Sladke sanje VRHUNSKO BUTELJČNO VINO TRAMINEC, SIVI PINOT ZELEN, RUMENI MUŠKAT 28 v vseh živilskih prodajalnah in diskontih Vele Mesec bele tehnike v Vele v DOM OPREMI, Ljubljanska c. 1, Kamnik in BLAGOVNICI VELE DOMŽALE, Mestni trg 1, Domžale Pri nakupu bele tehnike GORENJE vam priznamo 8% po na vse oblike plačil ali 12% popust za gotovinsko plačilo Ne pozabite, šteje tudi kartica Vele pri)« pa lahko kupite tu izdelkov bele tehnike Candy na kate 10% popust. priznamo Ob nakupu ostalih izdelkov Candy-ja pa pre darilo - baterijski sesalnik HOOVER. »VELE Mesna štruca Meso Kamnik 999,- cena za kg Novi krompir 199, cena za kg Ananas Čokoladna torta 2 kosa, 240 g, pakirano I E o ' Q 'J 379,- cena za kg t e n n a k u o lepo velikonočno praznovanje! Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku Molkova pot 5, Kamnik je pravi naslov za vse, kar je potrebno, da boste kuhali, se greli in hladili na zemeljski plin ZARJA KOVISdo.o. določitev plinskega priključka • podpis pogodbe za dobavo plina • izdelava projektne dokumentacije • izvedba plinske instalacije • pooblaščeni servis za plinske peči • dežurstvo 24 ur vsak dan UREDIMO VAM KOMPLETNO VSE, NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE. Izvajamo tudi kronska vrtanja v železobeton, steklarska in pleskarska dela, vse strojne in elektro instalacije in ključavničarska dela. Za informacije nas pokličite po tel. 01-83-08-608, 041-245-936 oziroma 041-633-779, 041-677-341. Kamniški OBČAN Kamnik, Glavni trg 23, I. nadstropje (zgradba med občinsko hišo in sodiščem) ^ 01/83 91 311 041/662 450 Ponedeljek: 8.-15. ure Torek: 8.-13. ure Sreda: 8.-12., 13.-17. ure Pričakujemo vas ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in nedeljah od 9.00 do 20,00, ob sredah, petkih in sobotah „rt od 9.00 do 19.00 S^£T TERMALNIH U/.iiKO