r Največji slovenski dnevnik 1 Iv Združenih državah iVeUa xa m leto . . - $6.00 | Za pol let«.....$3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inoiemctvd celo leto $7.00 GLAS NAWDA List slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1*79 NO. 219. ŠTEV. 219. NEW YORK. WEDNESDAY. SEPTEMBER 18, 1929. — SREDA, 18. SEPTEMBRA 1929. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVIL — LETNIK XXXVII. MOSKVA ZAVRNILA PONUDBO KITAJSKE VLADE KITAJSKI VOJAKI IN RUSKI BELI GARDISTI SO VPRIZORILI VEČ VPADOV V RUSKO OZEMLJE Rusi hočejo imeti pri kitajski iztočni železnici svojega managerja. — Kitajski napad na postojanke pri Pograničnaji se je izjalovil. — Kitajci kopljejo take zakope kot so jih imeli vojaki v svetovni vojni. MOSKVA, Rusija, I 7. septembra. — Potom nemškega poslaništva je poslal sovjetski podkomi-sar za zunanje zadeve, Maksim Litvinov, kitajski vladi noto, v kateri odločno zavrača njeno zadnjo ponudbo. Kitajska vlada je n&mreč predlagala, naj bo poleg kitajskega pomožnega managerja nameščen pri kitajski iztočni železnici tudi ruski pomožni manager in sicer tako dolgo, da se pogajanja uspešno zaključijo. Rusija pa vztraja pri svoji zahtevi, da mora biti kot voditelj kitajske iztočne železnice takoj imenovan ruski generalni manager. FRANCOZI BODO OSTALI V WIESBADNU Načrti francoskih čet ob Renu so zelo vznemirili Nemce. — V Parizu so priznali, da bodo francoski vojaki nadomestili angleške. PARIZ, Francija, 17. septembra. V posebnem ugotovilu. ki ga je objavil napoloficijelni "Tempt-' je izražen namen francoske vlade, da izvaja vojaško kontrolo nad V/ies-badenom ob Renu potem ko se bodo Angleži umaknili koncem meseca. Majhen oddelek vojakov bo na-stajnen v tem slavnem kopališču — Wiesbaden spada v. tretjo cono, ki bo izpraznena prihodnji me- MRS. WIGGINS ITALIJANI SO POKOPALI KRITIZIRAJO PAPEŽA PI JA O priliki njenega pogreba je vodstvo delavskih PROCES PROTI E. F. PEAC0XU Izbira porotnikov se je počasi vršila. — Zago- unij v Carolini progla- Časopisje je napadlo pa-j Vornik je rekel, da je u silo generalni štrajk. CHARLOTTE N. C . 17. septem-b»a. — Na stotine članov unije in njih prijateljev je prisostvovalo pogrebu Mrs. E!le Wiggins, ovdoveie matere petih otrok, ki je bila ustreljena v soboto zvečer tekom stav-karskega izgreda. Pogrebne cerimonije so se zavr-šile ob desetih zjutraj. Na vratih hiše. odkoder se je vršil pogreb, je bilo napisano z velikimi črkami: "Ella May Wiggins, umorjena od bosovske črne stotine in mueenica za stvar organiziranega delavstva". Medtem pa so oblasti poklicale vse sile v Bessemer City, da pre- pezev govor na mlade katolike. — Papež Pij se je posluževal zelo o-strih besed. smrtil morilec svojo žr-' te v v razburjenosti. RIM. Italija. 17. septembra. — List "Giornale d'ltalia' je objavil na prvi strani članek, z naslovom: "Začnimo prepir s papežem! ' Članek strego kritizira papeža Pija XI., ki je baje rekel, da vlada preveč strogo nadzira delavnosti \ nikov. katoliških mladinskih organizacij, j Lz zanesljivega vira se je izvede- WHITE PLAINS, N. Y.f 17 sept. Tukaj se je začel pred višjim sodnikom Tomkinsom proces proti F. Peacoxu, ki je obtožen, da je umoril in raztelesil svojo ženo. Izbira porotnikov se le počasi vrši. Včeraj je bilo poklicanih na-d-'inih sto kandidatov, izmed ka-terni je bilo izbranih sedem porot- PASTOR PODI ZAMORCE IZ CERKVE Mladi protestantovski pastor iz Texasa je izjavil, da mora biti razlika med zamorci in belci v Ameriki. Čeprav rii bil članek podpisan, j lo, da bodo zagovorniki zatrjevali, kažejo vsa znameja. da je bil pisan , da je usmrtil morilec svojo žrtev sec, a le pod pogojem, da bo Nem- j Pre"j° demonstracije ob priliki podi ja izpolnila gotove obligacije, — ' je rečeno' v tozadevnem članku. pod oficijelno direktivo. To je enostavno odgovor na ugotovila papeža, ki je sprejel v posebni avdijenci voditelje mladih katoliških organizacij. v hipni blaznosti, povzročeni od Prejšnji teden Je prevzel v Brock-lynu episkopalno cerkev sv. Mateja mlad duhovnik iz Texasa, ki ie takoj v nedeljo rekel, da noče videti v svoji cerkvi zamorcev, češ, da imajo dovolj svojih cerkva. Včeraj pa je pojasnil svoje tozadevno stališče in rekel: — V moji cerkveni občini so beli ljudje in občina bo ostala bela. Za zamorce ne bom vršil duhovniške službe, ker je dovolj zamorskih du-blazne ljubosumnosti. Zagovornik, dovnikov in imajo dovoIj svojih * — Ker pa bo angleška armada Ce se tO ne bo Zgodilo, - pravi Moskva,--zapustila Porenje pred tem časom j bo za vse posledice odgovorna nankinška vlada. MOSKVA, Rusija, I 7. septembra. — Oficijelna agentura je dobila poročila iz vzhodne Sibirije, da i „ . , . . „ , » , i , . - , ., . , . , , — To je pojasnilo glede priprav, }e močan oodelek kitajskih vojakov in ruskih belih da se nastani več francoskih od- pardistov napadel ruske postojanke pri Pograniča-nji. Napad je bil pa po vročem boju odbit. Iz Mandžurije poročajo, da kopljejo kitajski vojaki take zakope kot so jih imeli vojaki v svetovni vojni. Tekom svojega govora je papež CHARLOTTE. N. C., 17. ssptem- pozvaj mlade katoliške mučenike, bra. - Narodna unija tekstilnih j naj se le dajo zasledovati od itali_ | delavcev je proglasila ves dan tra- ; janskih oblasti. morajo Francozi odrediti gotove j jajo6o stavko v protest proti moril-cdredbe za okupacijo ozemlja, nad ' lnemu terorju predilniških besov in katerim izvajajo sedaj svojo kon- j njih vlade. trolo. S tem je odgovoril Mussoliniju, Syme je izjavil, da bo njegov kli jena pričal, da je usmrtil svojo dvajset letno staro ženo v stanovanju v Mount Vernonu v noči 2\. aprila, ko sta praznovala prvo obletnico svoje poroke. Nato je odvedel njeno truplo na grič v bližini Arsdale Road, kjer se je hotel obesiti. Vrv pa se je utrga- cerkva. Po mojem mnenju je treba ločiti bele vernike od črnih. Nedeljsko objavo sta poslušali dve zamorki. ki sta baje zapustili cerkev jokajoč. BERLLN Nemčija, 17. septembra. — Iz Kovna poročajo, da so v Moskvi zaprli vse Kitajce, ki niso komunisti oziroma člani ruskih strokovnih unij. V kratkem času jim bo baje dana prilika, da se vrnejo na Kitajsko. RIVERA BRANI SVOJO VLADO Španski diktator je govoril o priliki obletnice, ko se je polastil vrhovne sile na Španskem. MADRID, Španska, 16. septembra. — Španski ministrski predsednik Primo de Rivera je rekel v nedeljo na nekem zborovanju v Cinema gledališču, ki se je vršilo o priliki obletnice nastopa njegove sile, da diktatorstvo ne zasužnji nareda, ker izvira diktatorstvo iz bistva naroda sayiega. Diktator je posvetil precejšen del svojega nagovora ustroju nove ustave, katero bo kmalu ponudil Španski. Rekel je, da bo ustava povsem v soglasju z vsemi interesi dežele. Ostro je napadel tudi pret'rani kriticizem sedanje administracije posebno v zadevi monopoliziranja petroleja. De Rivero so vsledtega ostro napadali posebni interesi, a BAMBERGER IZROČIL 225 USLUŽBENCEM MILIJON DOLARJEV Stavka je bila proglašena c priliki pogreba Mrs. May Wiggins, u-nijske člance. ki je bila umorjena bo bo odšlo v soboto tekom demonstracij proti komunistom. j Včeraj se je vršilo ves dan zasli-Ker je izrazilo tudi angleško ča- šanje glede stavkarskili neredov, a sopisje veliko presenečenje nad posledica tega je bila, da je bilo francoskimi nameni, je objavil oproščenih osem aretiranih, francoski zunanji urad naslednje: j delkov v Wiesbaden u angleško vojaštvo. ki je rekel zadnjo soboto fašistič- j la. Dne 27. aprila je kupil petrole-nim eksekutivnim uradnikom da ja, se vrnil k truplu ter ga skušal opazuje devet tisoč straž po vsej zažgati. deželi katoliške svečenike in laji- -•- ke. da bi razkrili kateroli sovražno' znamenje proti fašističnemu reži- — Medzavezniška visoka komisija je danes sklenila, da ustanovi svoj glavni stan v Wiesbadenu po izpraznenju Coblenza. Vsled tega bo štacijoniran tam majhen od ■ delek francoskih čet, da opravlja rutinsko službo in lico. DELAVSKA KONFERENCA SKLICANA "Giornale d'ltalia" je označil papeževe besede kot agresivne. List pravi, da je organizacija mladih katolikov politična organizacija in da jo ima država nadzorovati. MACDONALD BO ODŠEL NARAVNOST V WASHINGTON MARION. N. C., 17. septembra. — da straži oko- i Tekstilna delavska konferenca se ' bo sestala v Rock Hill, dne 23. in i i 29. septembra, pod pokroviteljstvom Francosko izpraznenje Coblenza , Unjted TextUe Workers of An,erica, v drugi porenski coni se bo pričelo | M .je spojena z Ameriško Delavsko 20. septembra ter končalo 1. no- ; Federacijo vembra. - ŠTIRI NADALJNA TRUPLA SO NAŠLI LONDON, Anglija, 17. septembra, pravico strogo j j^n|strski predsednik Ramsay McDonald je objavil včeraj, da bo obiskal najprej Washington, nakar se bo za kratek čas mudil v New Yor-ku, Philadelphiji te? v več canad-skih mestih. NOVA ZRAČNA ČRTA V MIAMI Prva zračna ekspresna in pot-' niška služba med New Yorkom in i Miami, Fla., bo otvorjena danes. • To je objavila General Aero Cor-, poration. Šest Bellanca aeropianov bo tvorilo brodovje te zračne črte. Prvi aeroplan bo krstila Miss Dorothy Stone, hčerka igralca, ki je bil nedavno poškodovan tekom neke ae-roplanske nezgode. * PARAGUAJCI SE VESELE NAŠE POMOČI WIESBADEN, Nemčija, 17. sept. Prebivalstvo tega porenskega me-Tajnost je obdajala razdelitev sta je 2elo razburjeno vsled poroči-več kot enega milijona dolarjev, ko la da bodo Francozi kljub oficijel- je včeraj zvečer razdelil predsednik tvrdke, Louis Bamberger & Co., iz Newarka, to svoto v gotovini med 225 moških in žensk, ki so bili v službi kompanije po več kot petnajst let. Te darove je razdelil osebno Mr. Bamberger v gornjem nadstropju iztočnega poslopja na Market in Halsey Sts. Poročevalec je obvestil, da so ti darovi zanj izkjučno le privatna zadeva. USMRTIL OTROKE IN IN SAMEGA SEBE VANCOUVER, B. C., 17. septembra. — W. C. Phillips, sedemintrideset letni mašinist, je ubil na svojem tukajšnjem domu svojo hčerko Johanno, svojega sina Ericka kljub temu se mu je posrečilo po-1 ter razčesnil tudi svoji ženi črepi- njo. Zatem si je prerezal z nožem vrat. Žena je ostala še živa, a bo najbrž podlegla poškodbam. Dejanje je izvršil v hipni blaznosti. nim zanikanjem iz Pariza premestili kavalerijo semkaj, kakorhitro bo odšel osmi kraljevi polk irskih huzarjev. KITAJSKA BO PROGLASILA SAMOSTOJNOST NANKING, Kitajska, 17. sept. — Kitajska namerava nadaljevati s svojim bojem proti ekestrateritori- BIVŠA CESARICA X/ , BUENOS AIRES, Argentina. 16. CITA V BELGIJI septembra- — Čeprav so poročila iz --Washingtona javljala, da so Zdru- BRUSELJ, Belgija. 16. septem- žene države le ponudile dobro služ- jalncsti, a če ne bodo do konca leta 1929 svetovne sile priznale te za-Občina je brzojavila zunanjemu! hteve, bo narodna kitajska vlada ministru Stresemannu ter ga pro- izdala proklamacijo, s katero bo sila, naj prepreči francosko okupa- j odstranila zadnje sledove te ne-cijo, ker bodo sicer gotovo izostali upravičene posebne zahteve, — kot vsi obiskovalci kopališča tekom pri-: je izjavilo ministrstvo za zunanje hodnjega leta. zadeve. SKUPINA PALESTINSKIH ARABCEV večati zakladnlške dohodke za približno sto milijonov pezet ter dati španski najcenejšo zalogo petroleja na svetu. Dc Rivera je branil svo načrt, da predloži ustavo narodnemu plebiscitu, k2jti trdil je, da je to najbolj uspešen sistem, da se dokaže voljo naroda. Branil je tudi predlagani parlament z eno samo zbornico ter rekel. da je sistem dveh zbornic izpostavljen vsem vrstam intrig in da naj Ima narod priliko glasovati glede narodnih problemov na samo enem mestu na kompakten In or-ganizirjin način. TIUJE UTONILI KEARNY, N. J.. 17. septembra. — Trije možje so utonili včeraj v Hackensack reki, ko se je potopil parni čoln, v katerem se je nahajalo osem delavcev. Preostalih petero članov posadke se je moglo rešiti s plavanjem. GRAND HAVEN, Mich., 17. sept. Voda Lake Michigan je včeraj vrgla na obrežje štiri nadaljna trup- j la članov posadke tovornega par- \ nika "Andaste", katerega je razbil, vihar na drobne koščke pred neka- j ko enim tednom. S temi štirimi bra. — Prejšnja avstrijska cesarica bo brigadnega generala Frank Mc-trupli so ugotovili sedaj šest cla- j Cita je dospela semkaj s svojimi Coyu, da študira nadalje bolivijsko nov posadke 25, ki je odšla pretekli j otroci ter bo ostala v Belgiji. Njen paraguajski terltorijalni spor v teden proti Chicagu. Dve trupli so [ najstarejši sin se je vpisal na vse- Choco okraju, je Javnost v Para- Louain, kjer bo študiral guaju" pozdravila to novico z veliko j radostjo. našli v soboto zvečer. POČAŠČEN OD NEMŠKEGA MESTA Častno - meščanstvo je podelilo včeraj prusko mesto Vetschau \ bližini Berlina Richardu Hellman-nu, izdelovalcu majoneze, za njegove zasluge, ^catere si je pridobil za dotično prusko občino. Hell-mann je podaril svojemu rojstnemu kraju več kot $125,000 in ta denar so uporabili za rfane humani-arne. naprave, ki stoje sedaj v dojenem mestu ter nosijo seveda njegovo ime. učilišče pravo. pn08«BKl«SBIlli sc&nuKffiai scsErajcsBBsra! DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Italijo v Jugoslavijo Dis. 600 ........ $ 9.80 Ur 1M M 1,000 ........ $ 18.40 <4 too M 1,800 ........ $ 46.75 11 800 H 6,000 ........ $ 90.60 M 600 H 10,000 ........ $180.00 II 1000 116.80 $27.40 104.21 MOŠKI V NUNSKEM _SAMOSTANU Nune v samostanu sv. Tomaža Akvir.skega na 9. cesti v Brooklynu so bile včeraj zjutraj zelo prestrašene, ko so zagledale nekega moškega, ki se je potikal po hodniku drugega nadstropja. Poklicale so policijo, ki je aretirala Michaela Hickeya, ki Je rekel, da je pomočnik na neki ladji, ki je zasidrana v pristanišču. Čeprav niso našli pri njem nobenega 'orožja, so ga zaprli, ker ni mogel po- j vedati, kaj ga je privedlo v samostan. ADVERTISE in "GLAS NARODA" Stranke, ki nam naročajo izplačila v amfriškrp#-m ar jamo, da Jino vsled sporazuma t naitm zvezami v star*m kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 60c; Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, boti;*! v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie bolj*« pogoje. Pa vehfc>h naka-silih priporočamo, da ae poprej m a am •porazom«;« gl«d$ aačiaa nakaaila. izplaCila po PoftTi ao redno izvrIena v ovsu do trim tkdniI NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER M P BI ST O J BIN O 75e. SAKSER STATE BANK OOBTLANDT STREET, TtUphont: Barvi«p N*W JOBK« ft. X 0390 ■GLAS N A * ODA" NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 18, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in D. 8. A. M Glas Naroda" Owned amd Published by SLOVEMIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakaer, President Louis Beaedik, Treasurer Place of busineea of the corporation tmd addresses of above officers: XI« W. 18th Street, BwM|h el Mswfcst—. New ¥«rk Ci*y» N. -GLAS NARODA (TU« of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list sa Ameriko In Kanado ______________———84.08 Za pol leta.....................43.00 Za četrt leta ____________________ Za New York sa celo leto----47.00 Za pol leta--------------------43.50 Za Inozemstvo sa celo leto ....^.47.00 Za pol leta ---------------------4&50 Subscription Yearly $8.09. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" ishaja vsaki dan lzvzemii nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priobftujejo. Denar naj so blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja natodoikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA*, 818 W. 18th Street, Now York, N. Y. Telephone: Chelsea S878 tm Mihi*nwtiiiianaeasBa AMERIKA IN ANGLIJA Dr. Hinko Hinkovič umrl. Nevaren požar. 3. septembra ob pol 9. dopoldne je Izbruhnil na posestvu Franca Barage v Dolenji vasi požar, ki ga: je povzročil 4-letnl otrok, ki je po i nesrečnem naključju prišel do vžigalic. Ogenj je vpepelil 6 objektov, ker se je razširili na sosednja posestva. Zgorelo je: dve hiši, skedenj in trtye hlevi. Živino šo sicer rešili, škoda pa je velika, ker je zgorelo mnogo poljskih pridelkov. Oškodovana sta poleg posestnika Baraga še posestnika Janez Prim-šar in posestnik Franc Martinčič. Primšar trpi največjo škodo, kei je bil najnižje zavarovan. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Cerknice in Dolenjih jezer. Najboljše so se izkazale nove motorne brizgalke, do- roke pa je imel sklenjene na prsih. Tone Skoda je pokleknil k truplu svojega brata. S solzami v očeh Iga je klical: "France, vstani, France, čuj, kliče te tvoj brat Tone...." Klopčar pa je ležal brez vsakega življenjskega znaka. Prizadevanje obeh da bi z močenjem spravila v Franceta vsaj iskrico življenja, je bilo zaman, takisto tudi drugih Za-gozdanov, ki so cenili pokojnega Franceta. Truplo pokojnega Škode so odnesli davi v mrtvašnico doiskega pokopališča. O zagonetni zadevi so zvedeli o-rožniki ki so javili o njej litijskemu sodišču, in pričakovati je, da bo sodna komisija ugotovila vzrok Škodove nenadne smrti.. Samomor v zaporu. bro pa so se uporabljale tudi stare navadne. Vrlim gasilcem se je za- ; hvaliti, da ni bilo še veliko večje I škode. Ko je paznik zaporov v Murski t Soboti 2. septembra ob 6. zjutraj Anglija in Amerika sta se sporazumeli, Seljak in Fugger sta zletela z voza in obležala nezavestna. Fugger je dobil lažje poškodbe. Seljaka pa so morali prepeljati v bolnico, kjer so ugotovili, da ima nalomljena rebra in pretresene notranje organe. Čez nekaj dni se je vrnil na videz ozdravljen domov, toda v pljučih so nastale komplikacije zaradi strnjene krvi in podpludb. In po taž-kih mukah je 2. sept. umrl. Pokojnik je bil v Domžalah zelo priljubjen. Ima dva nepreskrbljena otročiča, eden 7 let. drugi 9 let, katerima je pred letom in pol umrla mati. Zagonetna smrt mladega nika. posest- "GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte ga! Od pomladanskih Jakopinovih avantur se še ni primeril v dolskih hiibih dogodek, ki bi ljudi tako razburil, kaker jih je nenadna smrt mladega posestnika Franceta Škode, ki so ga našli 2. septembra mrtvega v veži. Obstoja sum, da ni umrl naravne smrti. Komaj 25-letni France Škoda se je oženil v letošnjem februarju z 20-letnim kmečkim dekletom Alojzijo, s katero sta si ustvarila domačijo na Klopčarjevem gruntu v mali vasici Zagozd, nekako 15 minut oddaljeni od Dol. Mlada zakonca pa sta kaj kmalu zašla v prepir. Njegova žena je Dila močno podvržena ljubosumnosti, zato so bila nesoglasja na dnevnem redu mladega para. Po pripovedovanju Francetovih sorodnikov so bili očitki njegove Žene povsem neutemeljeni, pokojni France je večkrat tožil svojim znancem, da ga stalni prepiri v domačiji zelo bole.-Materi pa je včasih s molznimi očmi pravil, kako mu je hudo, ker ga muči njegova Loj-za z ljubosumnostjo. Tudi 2. septembra je prišlo pri Klopčarjevih do prerekanja. Prepir sta hotela ublažiti Francetov brat Tone iz St. Ruperta in njegov prijatelj Anten Avbelj, ki sta prišla v Zagod na dnino; pa se jima prizadevanje ni obneslo. Oba zakonca sta zašla v hud prepir, v katerem je France udaril svojo ženo po o-brazu, nato pa je odšel iz sobe. "Tepe me ... tepel me pa ne boš!" — je zakričala Loj za in stekla za svojim možem. Na vedoč, kako naj pomirita razjarjen zakonski par. sta ostala oba dninarja še nekaj trenutkov sobi. "Pojdiva za njima, da se ne spo-primeta zunaj in da ne pride do kake neumnosti. .." sta se odločila Avbelj Anton in Škoda Anton. Na vratih pa sta zaprepaščena obstala. Nudil se jima je obupen prizor: na tleh sredi veže je ležal gospodar France že brez vsakega »naka življenja. Njegovo truplo je ležalo'na hrbtu, noge raztegnjene. pregledoval celice, je našel vse v redu. Med jetniki je bil tudi Ivan Benko posestnik iz Gerlinca, ki je bil pred nekaj dnevi od orožniške patrulje izročen sodisču zaradi suma tatvine. Z njim vred so tedaj orožniki privedli v zapore tudi dva cigana, s katerima je baje Ivan Benko že dalj časa kradel. Ko je paznik pogledal v celico, je Ivan Benko ravno pospravljal svojo posteljo. Ob 9. se je paznik zopet vrnil in mimogrede pogledal tudi v Benkovo celico. Nudila se mu je strašna slika. Ivan Benko je visel na hlačnem jermenu, ki je bil pritrjen na železno omrežje okna. Paznik in drugi, ki so prihiteli na njegove klice, so poskusili vse. da bi obupanca zbudili k življenju. Vsaka pomoč je bila izključena. Nesrečni mož si je vzel življenje najbrž že pred urami takoj po odhodu paznika. 3. septembra ob 11. dopoldne t je umrl v 75 letu starosti po dolgem in mučnem bolehanju na raku odvetnik, publicist, politik in odlični javni delavec dr. Hinko Hinkovič. * Dr. Hinko Hinkovič je bil rojen 18. septembra leta 1854. v Vinici pri aVraždinu ter mu je torej do 75. leta starosti manjkalo samo še osem dni. Njegov oče je bil trgovec Heinrich Moses, ki pa je bil že v mladosti nacionalen Hrvat in je zato spremenil svoje ime -v Hinka Hinkoviča ter se pustil tudi krstiti, čeprav mu v takratnih razmerah ni koristilo ne eno ne drugo. Pokojnik je bil rojen že kot Hinkovič; študiral je v Varaždinu. Zagrebu in na Dunaju. Po doseženem pravnem doktoratu je stopil v sod- jali pred sodiščem ter je bil obsojen na 6 mesecev zapora. Da se u-mekne kazni, je odpotoval tretjič v inozemstvo, kmalu nato pa ga je Hrvatsko-srbska koalicija kandidirala v Novi Gradiški, kjer je bil iz veljen za poslanca, nakar se je pod zaščito imunitete vrnil v domovino. Po vidovdan.skem atentatu v Sarajevu je dr. Hinkovič zopet odšel v inozemstvu in se je med svetovna vojno agilno udejstvoval kot član Jugoslovanskega odbora v Švici, Franciji, Angliji in Severni Ameriki. V Parizu in Londonu je urejal v imenu jugoslovanskega odbora v francoskem in angleškem jeziku "Bulletin", v katerem je obveščal zavezniški tisk in diplomacijo o jugoslovanskih vprašanjih. Izdal je Peter Zgaga Vinske mušice. no službo, ki pa jo je moral kmalu ) tudi celo vrsto publikcij, tako fran-zapustiti, ker se je začel že zgodaj coskem jeziku brošure "Hrvati pod baviti s politiko. Posvetil se je publicistiki in novinarstvu ter je bil leta 1878 na Sušaku urednik glavnega glasila stranke prava "Slobo-da". S svojim člankom o finančnem položaju Hrvatske, v katerem je nastopil proti gospodarski podrejenosti Hrvatske Madžarom, je v javnosti vzbudil veliko pozornost. Ko je objavil članek "Fiat lux", ki je izzval med starčevičanci pravcato scnzacijo, ker je zastopal v madžarskim jarmom", "Jugoslove-ni, njihova preteklost in bodočnost'', "Preganjanje Jugosiovenov". v angleškem jeziku pa poleg drugega "Jugoslovenski problem" in "Ju-gcsloveni v bodoči Evropi". Kasneje se je ločil od Jugoslovenskega odbora ter je započel v Ameriki na svojo roko republikansko gibanje. Po svetovni vojni se je vrnil v do-mevino ter izdal brošuro "Jugoslo-veni v Ameriki". Razen tega je v ral izstopuiti iz uredništva. Odšel je v Pariz, kjer je posetil tu^i Ludvika Kossutha. Po petih mesecih j se je vrnil v domovino in se posve-| til advokaturi. Napisal je razne pravne razprave v "Mesečniku" : pravniškega društva ter izdal več : tolmačenj raznih zakonov s kritič-! nimi opazkamL Leta 1883 je bil izvoljen v hrvatski Sabor na programu stranke prava, toda že leta 18S6 je izstopil J iz stranke. Po 1. 1895 je odšel drugič v inozemstvo ter je živci do le-• t? 1901 v Londonu in Parizu, odkoder je objavljal v "Narodnih No-vinah." zanimive podlistke, ki so kasneje izšli v šestih zvezkih pod naslovom "Misli i dojmovi". Ko se je vrnii v domovino, je izdajal tri leta " Novo sunce". mesečnik za Sp:-litistična raziskavanja. Prirejal je tudi predavanja o spritizmu in se Dopis. Detroit, Mich. Tem potom se naznanja slovenskemu občinstvu v Detroitu in oko- j nekoč zaradi razpravljanja "o lici, da priredita g. Svetczar Bano- ra>u in l*klu' moral z?"ovar3ali vec in gdč. Zora Ropasova, operna cel° Pred sodiščem, vendar je bil pevca Ljubljanske Opere, velik kon- cp1"0-^11- cert pod vodstvom Slov. Delavske- Kasneje> Preselil sv°j° odvet" ga Doma v nedeljo dne 13. oktobra nižko P15*™0 v Crikvenico. ker je njem idejo zbližanja s S'-bi, je mo- "Obzoru" objavljal odlomke opisov svejega delovanja v emigraciji Končno je izdal tudi knjigo pod na-slavom "Iz velike dobe". V politično življenje se dr. Hinkovič po vojni ni več vrnil ker ga ie rak priklenil na posteljo. Pred po) leta mu je kralj Aleksander poklonil 100,000 dinarjev, da bi mogel oditi na Dunaj v svrho zdravljenja. Žal, se to ni moglo več zgoditi, ker je bolezen že p;cveč napredovala in je katastrofa bila vedno bližja. Pokojni dr. Hinko Hinkovič je bil vsekakor izrazita močna individualnost, človek z velikim pravniškim znanjem in splošno vsestransko izobražen. Bil jc vedno naprednega duha in zelo toleranten. Njegovih dejanskih zaslug ne bo mogel preiti noben jugoslovanski kulturni ali politični zgodovinar. ŽENSKE SKKIVNOSTI. ob 3. uri popoldan. Poročevalec. ZA DOM SLEPCEV V LJUBLJANI. Mr. John Vihtelic. 225 Victor Ave., H. P., Detroit, Mich. Denar sprejeli in ga bomo poslali na določeno mesto. Uredništvo. i bil slabega zdravja, ki ga je skušal okrepiti v Piimorju. V tem času so jezuiti v Kraljeviči obdolžili nekega delavca, da je ukradel samostanski denar. Delavec je bii obsojen v ječi. po štirih letih pa je bila po zaslugi dr. Hinkoviča odrejena i^vioja njegovega procesa; pri po- ■ novni razpravi je dr. Hinkovič do-j kazal nedolžnost obsojenca in ta- Na stotine žensk nosi danes lasulje. ne da bi vedeli niti njihovi najbližji kaj o tem. Dočim so bila . prejšnjih časih, ko plese še niso bile v modi. nepristna lasovja nekakšna domena moških m jih je bilo tudi težko utajiti bistrim cčerr.. n? bo spoznalo modt-rne damske ba-roke niu najspj-etnej^e detektivsko oko. Te lasulje je mogoče česati in krtačiti kakor prave lase. La-sularji specijalisti niso nikoli v zadregi z nasvetom in pomočjo. Kli-jentinje se jim lahko brez skrbi za- Vinske mušice delimo v dva raz reda: v take. ki imajo šest nog in v take, ki jih imajo po dvoje ter hodijo v skrajni sili po štirih. Vinska mušica je čuden stvor. Učenjaki si že dolgo let belijo glave, kako nastane, kakšen je njtn voh in nagon, pa so tam kot so bili v začetku, to se pravi, da ne vedo drugega, kot da se vinska mušica samo pri vinu pojavi. Odkod, zakaj in kako, je njena skrivnost .kateri človeštvo najbrž nikdar ne bo prišlo do dna. Prej bodo izpraznjeni vsi sodi in vse posode, predr.o bo dogn^n i vor vinske mušice. Ko se bo enkrat to zgodilo, nam uioi vinska mušica ne bo mar Vinska mušica ne prebiva v vinogradu in ni prijateljica grozdja. Dokler imaš prazno kiet, ni nikjer nobene. Če bi jo z lučjo iskal, jc nc najdeš. Kakorliitro je pa grozdje zmaš-čeno — že med maščenjem - se pojavijo. Ne prideta dve ali tri, ampak cela drhal. Odkod so se vzele? Če bi bile malo večje, bi suhaii kmalu rekli, da so hudiči v muški podobi. Potem je mušica zvesta spremljevalka dokler ni grozdna kaplja v sodu. Dokler vre, je njihovo število še vedno ogromno. Ko je enkrat posoda zaprta in I zabita, se število zmanjša. Le kolikor ji pipe mokre, toliko je mušic. i Najbrž se vrste in druga drugi privoščijo, ker nimajo človeških navad in običajev. . To traja toliko časa. da se ti tekočina izpridi oziroma v jesih spremeni. V istem trenutku se mušice po-j sieve, — kam gredo, je njihova tajnost. V takem slučaju je najboljše, da ostalo vsebino soda v kanal zlijei ah pa v klobase podelaš. • Kako ga spravljajo v klobase, bom tudi o priliki opisal*. Če je v kozarcu lahko brez skrbi pij« ica. 80 LETNI BERAČ V CUNJAH V neki varšavski sinagogi je prošle dni umrl med židovskim bogoslužjem neznan moški. Ko so ga hoteli opomniti, naj se dvigne in odide iz cerkve, ni dal od sebe nobenega življenjskega znaka. Bil pa je tudi ves v cunjah, zato mu nihče ni posvetil pozornosti. Šele ko je prišel mrtvaški voz, da ga odpelje, ! kcj nato izdal brošuro "Tatvine v j upajo. Barve pravih las ni težko u-i samostanu kraljeviških jezuitov", v! gotoviti in tako tudi ne primemo ! kateri je jasno dokazal, da je mo-j nijansiniranih las, ki jih naj nado-gel tatvino izvršiti samo neki član j mestijo. Nato izdelajo lasuljo po o-jezuitskega reda, ki je bil pozneje bliki glave. Natančno barvo dose-| takoj tudi premeščen v Italijo, j žeš v slučaju potrebe s kemično ! Leta 1906 je dr. Hinkovič stopil barvo. Vsak posamezni las pritr-v Hrvatsko-srbsko koalicijo in se dijo s tenkim kaveljčkom na mre-tako vrnil v aktivno politiko. Ko se ži, ki je oblikovana po glavi. Baro-je vršil leta 1903 in 1909 v Zagrebu I ka dobi še pričesko, ki je dami naj-veleizdajniški proces, je bil pokoj- ' ljubša, glavo obrijejo do kože in u-ni dr. Hinkovič vodja in duša ob- | metno lasovje stoji sedaj trdno na rambe obtoženih Srbov. Ko je do- i glavi, tako trdno, da ga ni treba šlo kasneje do abolicije obsojenih ' sneti niti ponoči. Neki londonski Srbov, je dr. Hinkovič objavil čla- ' fabrikant barok je idal skrivnost, so mu odpeli obleko in preiskali: nek> Podarjajoč v njam, da y Ur da potroši mnogo londonskih ele-žepe. Našli so pri njem izkazila da prav zaPrav abolicija sodnikov. Za- ! gantnih dam do 550 dolarjev letno je pokojnik 80-letni rabinec Abeli radi te trditve 56 moral za£°var- ] za svoje lasulje. Mordehaj Rosenthal, na Poljsko'---- prišedši palestinski romar. Mož je živel zadnja leta hodeč po svetu.' Bil je trikrat oženj en in vse tri žene so mu umrle. Prišel je na Poljsko, da bi poiskal četrto ne- • vesto. V obleki pokojnega rabinca' so našli všite bankovce, ki predstavljajo vrednost 30,000 dolarjev. Pomoč proti vnetim ledvicam in mehurju. Vsi oni. kT trpe ne' fl«»r«tm*str )^. Nttpolt, Genov* 21 aepjte.-bra: Milwaukee. C.rhi-urf Hamburg Volendatn. 1 >ii gne lur Mer Kot-lerdam Minnckahda. Cherbourg 23. septembra: Kesolute. Cherbourg. Hair, burg 25. septembra: Mauritania. Cherbourg America.. Cherbourg. Bremen 26. septembra: Itresden. Clierl>ourg, Bremen 27. septembra. Ite de France. Havre Yolc&nla, Trat llonnrV, Cherbourg PennU.r.d. Cherbourg, Antwerpen lierlin, Cherbourg, Premen Rotterdam. Poiilugrie »ur Mer. Rotterdam. 28. septembra: Albert B:i!l!n, Cherbourg, Hamburg.t L>eviathan. Cherbourg 1. oktobra: Cleveland, Cherbourg, ! lamhui g Londonska policija je že od nek- , daj slovela kot ena najboljših, teh- ' nično naravnost sijajno opremlje- j nih in tudi najbolj iznajdljivih na svetu. Zato se ni čuditi, ako se je J londonski policiji posrečilo razmo- , tri ti najbolj komplicirane kriminalne slučaje. Razpolagala je vedno z velikim štabom vsestransko verzi- , ranih in inteligentnih kriminalnih j agentov, razen tega je pa znala! agente in stražnike tudi vedno iz- ! vrstno opremiti, izkoriščujoč vse moderne pridobitve novejšega ča- . sa. Avtomobili in motorji, oklopni | avtomobili, strojnice, radio in kino.! brezžično prenašanje slik itd., vse j je v njeni službi, vse ji koristi pri I zasledovanju zločincev. Zanimiv o-pis, kako je opremlejna londonska policija, prinaša neki londonski tednik. V velikem poslopju sredi Londona se nahaja mala sobica., katere okna so obrnjena proti Temzi. Ta sobica je največja skrivnost londonske policije, od tu se kontrolira ves radio-sistem Scotland Yarda. Iz te sobice obvešča policija svoje "Leteče kolone", ki so štacijonira-ne v. vseh delih mesta, od tu pošilja brezžične odtise prstov, prenaša brezižčno slike raznih kriminalnih tipov in beguncev po svetu Sobica je opremljena z Fultografovim aparatom za prenašanje slik, z aparatom Marconija-Wrighta za prenašanje faksimilov in seveda tudi z Morsejevim aparatom. Soba je izvrstno izolirana, tako, da so motenja izključena. Ne motijo niti električna dvigala v hiši, niti tramvaj kli podzemne železnice. Najboljši dokaz, kako izborno te naprave služIjo policiji ,je dejstvo, da se je ne-lavno "Leteči koloni" posrečilo prijeti .tri nevarne tatove avtomobilov deset minut po preteku obveščen j a potom radio postaje iz Scotland Yarda. Avtomobilli "'Leteče kolone" se skoro nič ne razlikujejo od drugih vozov. V notranjosti imajo montirane sprejemne aparate. Vsako uro in vsak čas lahko centrala pozove in opozori "Letečo kolono" in jo dirigira v poljubni smeri. Iz avtomobilov je mogoče pozvati centralo, vendar pa so pogovori med njim samimi nemogoči. , * V avtomobilih je prostora za 4 stražnike, vozovi pa lahko razvijejo v 15 sekundah od 16 do 140 km br-asine na uro. Tudi v avtomobilih so sprejemni aparati tako spretno montirani in izolirani, da so motenja Izključena. Policija tudi s pomočjo radia pogosto dirigira ves promet, zlašti, kadar se vrše konjske dirke ali velike nogometne tekme. Poseben opazovalec na zrakoplovu obvešča policijo o kretnju množic, zrakoplov pa daje nato ljudem po megafonih nasvete, kako se je treba kretati. Policija brzojavlja brezžično tudi često v Ameriko, v Evropo, Avstralijo itd., pri čemer se poslužuje posebnega šifriranega sistema. Tudi valovna dolžina oddajne radio postaje Scotland Yarda ni nikomur znana. SVETLOVIDCI V DETEKTIVSKI SLUŽBI 2 oktobra: Aquitanla, ClierW.ii rg Muem-hen, H/lougrie sur Mer, Ur*--men President Harding, Cherbourg. Pre-men llellanee. Cherbourg, Hamburg 3. oktobra: Hremen, Cherbourg, Premen 4. oktobra: Majestic, Cherbourg I^apland. Cherbourg. Atit^verpen Minnesota. Cherbourg 5. oktobra: Kepublir- Cherbourg, Ilremen f»t. Pou^s. Cherbourg, Hamburg Boulogne nur Na poli. <:»-iim- Cherl>ourg. Angleški zasebni detektivi so u-vedll v prakso zanimivo novost. Privatna detektivska podjetja so si o-mislila vsako svojega svetlovidca ali svetlovidko ki naj bi pomagala s svojimi okultnimi sposobnostmi lajševati detektivsko delo. Na to o-riginalno idejo, ki pa tudi ni novo, je prišel najveoji pisec detektivskih romanov in ustvaritelj tipa Sherlocka Holmesa, Sir Arthur Cohan Doyle. Ta je, kakor znano, vnet pristaš okultističnih gibanj. V nekem svojem članku pravi sledeče: ''Tatovi in zločinci sploh bode New Amsterdam, Mer. Rotterdam Con te Biancamunn va 9. oktobra: Mextque, Havre Berengaria. Cherbourg F'les-idr nt I'oosevelt. Bremen Stutendajn. lioutoRne sur M.-r. Kot- lertlam 10. aktobra: Kochambeau. Il.ivre 11. oktobra: Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg, Antwerpen Karlsruhe. Bremen Roma. Napoli, Cenova 12. oktobra: France. 11 rvvre Puetzow. Premen New York. Cherbourg .Hnmhiirg Peviathan. Cherbourg, Bremen 15. oktobra: Satumia. T:-st morali v bodoče uničiti vsako hišo in vsak predmet, ki so se ga med izvedbo zločina dotaknili, kajti vsaka takšna reč bo služila policijskim svetlovidcem za napovedi, kakšen je zločinec in kje se nahaja. Ta pa nima nobenega opravka s spritiz-mom. Svetlovidčevo delo je povsem psihologitme narave in ni v nobeni zvezi s pojavi duhov in sličnim. Eden najnovejših slučajev, ki se je pripetil v Londonu je sledeči: Pred dnevi so našli na cesti okrvavljen nož. Pokazali so ga neki svet-lovidki in ta je izjavila, da mu je moral biti lastnik mož z dolgimi brki in v rjavi obleki Detektivi so začeli iskati krivca, kakor ga je opisalp. -svetlovidka, in ni dolgo trajalo, pa so ga izsledili. Dokazali so mu tudi to. da je bil res izvršil umor". Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri < "GMS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 16. oktobra: Mauritania, C herb* G«.r (r U'aahiciu Premen ;V.|m iT M« Pre- 17. oktobra: SM)lt*..rt , H men 18. cfctobra: He A* Kr:tnee. Havre Homer'r, Chn!ttnrf 19. ohtcbrai lletgenlHnd. '" erN• 11 rc. Ar.fwerivn H* MUH-hbiirtd. fherbour«. Hamburg Veendam. Boulogne »ur Mer, Hut-terdam MinnekahUda, Cherbourg • "•»nt«- Craiide. >apoll, ilriima 23 oktobra: A 1LE DE FRANCE 27. srp.; 18. okt • 4 P. M.> <7 P M.> MEXIQLE 9. oktobra. <11 A M Nsjknjls -jot po Idtsmcl. Je t posebni kabini t vsemi moderni ml udobnoit' — Ptja^m In «l»vn» francoska kul loja. !ire«lno nlike c«nt Vpnid^ta kateregakoli OOO biaiče d ega agenta FRENCH LINE It STATE »TR^CT NfcW YORK, N. V. Kako se potu* je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen po t o .-a t i v stari kraj, je potrebno, da & poučen o potnih Ustih, prtljagi h drugih stvareh. Vsled naše <*