Zaklad na otoku. 1 Ii MCgte&kega gravedel Paulns. (Dalje.) jtamed vseh temnih in neprijetnih nbraaav, kl sem jLh moral giedati tistoga neprjjetnega popoldne, je bii ta »siyivo, zaporno prijazni Johnov ob«az še najbolj neprijeten in nevaren. Posvetovali emo se v kabmi, »Gospodje", je pravU kapi. «n, P*v flam 6e eno poveljOj bomo v hipu i meli vse moštvo na vratu. Porflnjte -tako stvar stoji! Ce dobim »a SvCjs povelje robat odgovor in inoža posvarim, bo takoj ogenj v strelii; 6e pa iait odgovor mirno požrem, bo Silver jkOj opazil, da vohaino smodnik — in m izgubili smo igro! Le enega Človeta imamo, ki se nanj sraemo zanesti." ^ln kdo ie tisti?" Je vprašal graKak. ».Silver, gospod!" jo odvrnil kapitan. «Pogle]te, kako se trudi, da bi Jjudi pomiril! Ce bi le imel ugodno priliko, kmalu bi jim spravil iz glave Hjiliovo slabo voljo in jih pregovoril, »aj bodo mirni in naj Šo počakajo. In zategadelj predlagam, dajmo jim priliko! Dovolimo moštvu, naj gre popoldan na suho! Ako gredo vsi, ej, zaeedemo mi jadrnico, jim ubranimo povratek in se odpeljemo s prvim ugodnim vetrom. Ako ne gre nobodon, se utrdimo v kabini — in Bog naj nam pomaga! Ce pa gredo samo nekateri, — pomnite, gospod graščak, kaj varo refiem, Silver jih pripel^e nazaj krotke kakor ovce!" — In tako smo sklenili. ,Vsi naSi zvesti in zanesljivi linaie so dobUi nabasano samokrese, Hun teru, Tomu in Jacku smo razložili poiožaj. Nift posebno niso bili iznenadeni in sprejeli so novico z vefijiro pogumom nego smo pričakovali. Kapitan pa je i5el na krov in nagovoril "moStvo. MPrijatelji", ]\m je rekel, ,,vroft dan smo imeli in vsi smo utrujeni in zdelani Sprahod po otoku ne bo no benemu Skodoval, čolni so še v vodi, poslužite se jih! Kdor hoCe, lahko gre za cel popoldan na otok! Pol ure pred solnčnim zahodom dam ustreliti iz topa, to naj vam bo znamenje za po vratek!* ¦ '"^ Ti bedasti ljudje so menda mislili, Hs se bodo kar spotikali ob kupih su- hega ziata, ko pridejo na otok. N»mah iib. je zapustila njihova slaba voija, živahen nživijo!" je zadonelinodmeval od daljnih gričev, da so se Iate ptičev glasno kriCeč nanovo dvig nile i'! lesovja in obkroževale zaliv. Kapitan je bii vse preveft pame ten, da bi jim bil na potu. V hipu je izginil pod krov in prepustil Siiver ju, na] sam uredi izlet. In dobro je storil, misiim, Ca bi bil ostaJ, ne bil b; mogef ve5 prikrivati, da razume položaj. Jasen je bil ko beli dan. Silver je bil — kapitan in divje uporno je bilo njegovo mo:5tvo, Kar jih" je bilo še zvestih" — in kmalu sem so prepričal, da je bilo š° nekaj takih — so bili pač strašno ne umni, če niso razumeli, ka.j se god' . Pa bolje refieno, stvar je bila ta, Sa 80 bili že vsi okuženi od slabega zgleda svojih tovarišev, eni veC, drug'. manj. Nekateri pa so bili vendar še toliko pošteni, da se niso dali zapel» jat; dalfe. Lenoba in trma jo vsekaKor čisto nekaj drugega, ko upor in uboj. In tistikrat mi ]e prišla prva mojiH neumnih misli, ,— ki so pa nazadnje rošile življenje Dam vsem. rAko ie Silver Sest ljudi pustil na ladji, se jih nismo mogli lotiti in 1*» dje zasesti, kar nas je bilo zvestiK-To je bilo jasno. — In ker jih je BB* ver res samo Šest pnstil, sem bil Ja* za tisti dan popoldan nepotreben n» krovn. Tako sem razmišljal in nazad« nje sklenil, da grem na sulio. Sklenjeno, sforjeno. Kot bi mignil, sem bil 2ez pregrav jo in v enem najbližnjih Colnov in % tistem trenutku je že tudi čoln odrinS od ladje ' ') NihCe rae ni opazil, le eden izme«* veslarjev je rekel: ^Ali ste vi, Jim? Skri]te se!" P.-i Silver je iz drugega 6olna f&* siro pogledal sflm k nam in botel ve-deti, ali sem res jaz. — In takrat sem začel obžalovati ** svoj nepremigljcni korak —. Kakor za stavo so hiteli Colni pcoti bregu NaS je bil lažji in je imel boljše veslarje in ker smo žc izpoCelka bili driigim nekoliko naprej, smo jijb kmalu pusfili daleč za seboj, Komaj je Colnov kljun zadfel mefl obrežno drevje, žo sem zagrabil za v&* jo, so dvignil iz čolna in skočilvnatbliije grmovje. (Dalje priHod.5