I l * Dragemu predsedniku Titu * J ob njegovem življenjskem jubileju — J $ 79. rojstnem dnevu iskreno čestita J $ celoten naš delovni kolektiv $ t i GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ © St. 20 @ LETO X @ 22. MAJ 1971 Evgen Černigoj dipl. ing. Ob jubileju Iskre Ko me je januarja 1946 takratno Ministrstvo za industrijo in rudarstvo LR Slovenije imenovalo za direktorja Strojnih tovarn v Kranju, sem se dolžnosti rad odzval. Zakaj? Hotenje ustanovitelja Dipl. ing. Evgen Černigoj se z mojim osebnim ni razhajalo v ničemer, vedeli smo, kaj hočemo, šlo nam je za obnovo od vojne izmučene in za izgradnjo zaostale domovine. Potrebe, pomanjkanje in možnosti so bile dovolj pregledne, ocenili smo, kje so osnovne možnosti in po kakšni poti se bomo namenu čim hitreje in čim bolje približali, da bomo sposobni osvobojena tla obdržati, jih utrditi in razviti za samo- stojno uvrstitev med države, ki jim tega ni manjkalo. Kaj smo nasledili in s čim smo razpolagali? Med obema vojnama je delala v Kranju tekstilna tovarna »Jugoče-ška«. Nemški okupator jo je leta 1941 — takoj ob prihodu, temeljito izkoristil v svoje namene, jo predelal, dogradil in usposobil za službo nemškemu vojnemu stroju. Od bivše »Jugočeške« je ostala pravzaprav le toplovodna naprava in elektrocentrala za tovarniške potrebe. Po Končani vojni, po umiku poraženih nemških fašistov je ostala tovarna v Kranju v celoti nepoškodovana. Razmeroma velik strojni park za fino mehaniko, ki je rabil Nemcem za proizvodnjo enega samega sestavnega dela njihovega vojnega letalstva, velika in vzorno organizirana orodjarna, vajenska šola in internat, to je bila materialna osnova, s katero smo mogli računati in začeti. Kaj 'pa kadri? Ostalo je približno 600 delavcev, med njimi mojstri, priučene in pomožne moči, inženirja ni bilo nobenega. K sreči pa Sloveniji teh strokovnjakov takrat ni manjkalo. Ministrstvo za industrijo in rudarstvo je za oceno položaja in stanja, za usmeritev tovarne in njen program, ki bi služil našim potrebam, zbralo ves visoko strokovni in znanstveni potencial iz takratne tehnične fakultete Univerze v Ljubljani in prek svojega oddelka za elektrotehniko tudi vse one, ki so se bili že med obema vojnama ožje specializirali v najrazličnejših tovarnah, delavnicah in servisih tujih firm v Jugoslaviji in drugod. Odločili so se do kraja izkoristiti dragoceni strojni park in orodjarno za postavitev naše elektroindustrije. Ker je manjkalo obratnih sredstev, saj je tovarna stala (Dalje na 7. strani) 25. maj - dan mladosti Mladinci ZP Iskra se pridružujemo čestitkam vseh delovnih ljudi Jugoslavije predsedniku Titu za njegov 79. rojstni dan. Praznuje ga 25. maja, ko je hkrati tudi naš praznik — dan mladosti. Kot že vsa leta doslej, mu bomo mladinci Jugoslavije tudi letos predali štafetno palico, ki je prešla na stotine kilometrov in so jo nosili tisoči mladih z eno samo željo, da bi še dolga leta tako uspešno stal za krmilom naše domovine. Za nas mlade iz ZP Iskra bo praznovanje dneva mladosti v letošnjem jubilejnem letu še posebno slovesno. Letos namreč delovni ljudje Iskre praznujemo 25-letnico obstoja, 10-letnico združene Iskre in 20- lctnico samoupravljanja. Praznovanje traja vse leto, osrednje slovesnosti pa bodo na dan Iskre 4. julija v Preddvoru pri Kranju. Vodstvo mladine ZP vabi vse mladince podjetja, da so prav oni pobudniki vseh akcij v zvezi s proslavljanjem. Naj bo letos praznovanju meseca mladosti, ki ga praznujemo ves maj, pridruženo tudi praznovanje omenjenih jubilejev Iskre. Prav tako v okviru meseca mladosti mladina Iskre pripravlja udeležbo na IV. majskem srečanju mladine elektronske in elektroindustrije Jugoslavije v Beogradu. Dan mladosti bomo najbolje proslavili, če bomo dosegli dobre delovne uspehe v našem velikem delovnem kolektivu. Pred nami je še veliko nalog, ki jih bomo skupno najbolje reševali in s tem pripomogli k nadaljnji izgradnji naše socialistične Jugoslavije. f. 1. let V sredo, 19. maja je obiskala kranjsko Iskro delegacija sekcije poslancev skupščine republike Srbije ter kluba poslancev avtonomnih pokrajin Vojvodine in Kosova, ki je na povabilo republiškega kluba poslancev prispela na petdnevni obisk v Slovenijo. Po ogledu proizvodnih «bratov v kranjski tovarni so na vprašanja odgovarjali direktor tovarne Jože Hujs, predsednik °bč. skupščine Slavko Zalokar in šef spl. sektorja tovarne Ivan Cvar. Gostje so se zanimali 2a organizacijo dela v tovarni, družbeni standard, za odnose na nivoju ZP, predvsem pa so se zanimali za poslovanje hi sodelovapje s podjetji v Srbiji In drugih republikah Izvršni biro predsedstva ZKJ Širša družbena Na seji izvršnega biroja predsedstva ZKJ dne 18. maja — so sodelovali tudi predsedniki centralnih in pokrajinskih komitejev ZK, sekretarji izvršilnih organov centralnih m pokrajinskih komitejev, sekretar komiteja konference ZK v JLA, predsednik ZIS in predsednik zvezne konference SZDLJ. Na seji so pozitivno ocenili politično delo po 17. seji predsedstva ZKJ. Komunisti in delovni ljudje v vseh republikah in pokrajinah so sprejeli in podprli sklepe te seje. Ti sklepi so prispevali k izboljšanju političnega ozračja v državi in pomagali akcija ustvariti boljše možnosti za mobiliziranje vseh sil za reševanje odprtih vprašanj, predvsem pa tistih, ki zadevajo gospodarski razvoj. Sprejeto je bilo več predlogov za konkretno izdelavo delovnega programa predsedstva ZKJ in dana so bila napotila za delo drugih organov, predvsem na gospodarskem področju. Poudarjeno je bilo tudi, da je potrebna širša in bolj vsestranska družbena akcija komunistov in vseh naprednih družbenih sil za uresničenje nalog, ki izhajajo iz sklepov zadnjega plenuma predsedstva in kongresa samoupravljalcev. , .ad Bogat program proslav 25-letnice Iskre V počastitev 25-letnice Iskre, 10-letnice združenega podjetja in 20-letnice delavskega samoupravljanja v naših delovnih organizacijah, se bo zvrstil širok program akcij in prireditev, ki naj temu pomembnemu prazniku Iskre dajo dostojen poudarek. Mimo številnih drobnih propagandnih akcij v tisku, RTV, ki jih zdaj ne gre posebej in podrobneje naštevati, se danes zadržimo predvsem pri večjih prireditvah, ki se bodo po sprejetem programu zvrstile do osrednje proslave dneva borca in dneva Iskre, ki bo 4. julija v Preddvoru pri Kranju. Športna komisija sindikalnega odbora ZP bo 5. junija izvedla I. avtoral!y Iskre, iz Kranja do Nove Gorice in nato prek Vršiča do Gozd-Martuljka, kjer bo cilj in po končanem ral!y-u še piknik. Glede na zanimanje članov kolektivov naših organizacij bo ta prireditev lep prispevek k proslavi naših jubilejev v letošnjem letu, hkrati pa tudi dovolj očitna in učinkovita reklama za naše podjetje v javnosti. V začetku junija bo nadalje tudi tiskovna konferenca, na kateri bodo naši vodilni delavci novinarje seznanili z dosedanjimi našimi poslovnimi rezultati in bodočimi nalogami. Razen tega pa bo izšla tudi lična publikacija o lanskem poslovanju združenega podjetja Iskra. Na dan 2. julija bo v Kranju skupna slavnostna seja delavskih svetov ZP in tovarne »Elektromehanika«, na športnih objektih v Kranju pa se bodo ta dan začele šc letošnje VIII. letne športne igre Iskre v organizaciji športne komisije sindikata kranjske tovarne. Igre bodo trajale dva dni in bo na njih nad 500 športnikov Iskre merilo svoje moči kar v osmih športnih disciplinah. Osrednja proslava, kot že rečeno, bo 4. julija v Preddvoru pri Kranju, kjer ob ugodnem vremenu organizatorji letos pričakujejo še bogatejšo udeležbo članov naših delovnih kolektivov, kot na dosedanjih proslavah dneva borca in dneva Iskre. Priprave, skrbne in obširne so v polnem teku in udeležencem že danes lahko povemo, da bo proslava v Preddvoru po svoji zasnovi in izvedbi prav gotovo dostojen višek naših letošnjih praznovanj naštetih jubilejev, saj za njen brezhiben potek in dosledno organizacijo skrbi širok krog marljivih in vestnih sodelavcev in strokovnjakov, ki so se izkazali že tudi pri dosedanjih proslavah Iskre. Toliko o najbolj obsežnih točkah programa proslavljanja našega srebrnega jubileja, bralce pa bomo tudi v naslednjih številkah glasila, v katerih bomo našemu prazniku dali poseben poudarek, seznanjali sproti. Poslovanje združenega podjetja v 1.1970 Poslovni rezultati preteklega leta so precej pisani. So taki, na katere zremo z zadovoljstvom, kar najbolj velja za proizvodnjo, prodajo in dobiček, so pa tudi taki, ki bi nam morali vzbuditi preplah, to pa je zlasti zaostajanje elektronike, kadrovski položaj, padec produktivnosti, nelikvidnost brez konca, stagnacija v obratnih sredstvih in še in še. Glavno težo poslovanja pa pripisujemo le proizvodnji in tistemu, kar nam po odbitku stroškov ostane, to dvoje pa je bilo lani nedvomno rekordno. Proizvodnja ■ ■ H a a KB BQ H H ■ 9 ■ B 131 Bfl Proizvodnja je lani dosegla 1.790.000.000 dinarjev in s tem za 28 % presegla proizvodnjo v 1. 1969. Ta rezultat je bil pravzaprav nepričakovano visok. Rast proizvodnje je imela med letom namreč trdno težnjo upadanja, dokler se ni v zadnjem trimesečju na lepem ponovno spet dvignila in to tako močno, da je dobil celotni proizvodni rezultat povsem drugačno podobo. Rast proizvodnje po trimesečjih govori o tem zelo določeno: v prvem trimesečju je znašala 31 % v primerjavi z istim obdobjem v letu 1969, v drugem trimesečju 27 %, v tretjem trimesečju le še 17 %, v zadnjem trimesečju preteklega leta pa se je povzpela kar na 37%. Enak razvoj, to je z upadanjem proizvodnje čez leto in s ponovnim startom v jesenskih mesecih, je imela tudi ostala jugoslovanska proizvodnja. Kot vemo, je bil vzrok za tak proizvodni preobrat lani v nenadno povečani potroš- nji, ki jo je vzpodbudila psihoza, izvirajoča iz bojazni pred stabilizacijskimi ukrepi. Priprave za izvajanje stabilizacijskega programa so torej za določeno obdobje celo pospešile proizvodnjo. Kupna moč tržišča se bo morala temu ustrezno izčrpati, kar bo privedlo do začasnega vakuuma. Indeks rasti Iskrine proizvodnje visoko odstopa od povprečja naše industrije (stopnja rasti v Sloveniji je bila 9.4%, v jugoslovanskem merilu pa 9,1%). Ce presojamo naš rezultat s tega vidika, potem smo bili v preteklem letu zelo uspešni. Res je, da je tudi naša panoga tista, s katero se v intenzivnosti razvoja le redke industrijske panoge lahko kosajo. No, kljub temu, da smo na proizvodnem področju dosegli zelo ugodne rezultate, pa so nas neprestano oblegale težave, ki so bile predvsem finančno obarvane. Zaradi nelikvidnosti, oz. nenehnega pomanjkanja obratnih sredstev se je proizvodnja vse leto ponekod zatikala, drugje prekinjala tudi za daljša obdobja, na splošno pa je potekala pod znamenjem negotovosti. šest tovarn združenega podjetja Iskra lani ni izpolnilo letnega načrta in sicer so vse te tovarne s področja elektronike (RIZ, Elementi, Avtomatika, Naprave, Elektronika, Polprevodniki). Glede na prejšnje leto pa so svojo proizvodnjo povečale prav vse naše tovarne, seveda najbolj pa Sprejemniki, Aparati, Elektromotorji, Kondenzatorji, Usmerniki in Orodjarna (od 32 do 95 %). , OOt ha o SITUACIJA PREDDVORA Danes obj ivlj ni? zemljevid Pred *von» pri Kranju — prizorišča naše osrednje pioslave 4. julija Razčlenitev naše proizvodnje na obe osnovni veji, elektroniko in elektromehaniko pove, da je odpadlo na elektroniko 43,2 % vrednosti skupne proizvodnje, na elektrarne-haniko pa 56,8 %. Letni plan pa je predvideval razmerje 48,3 : 51,7. Tudi produktivnost je postala skromnejša, čemur je lani botrovalo nesorazmerno hitro naraščanje števila de-lavccv. V primerjavi s prejšnjim letom se je povečala produktivnost lani za 17 %, v 1. 1969 pa za 21 %. Po vrednosti dosežene proizvodnje je bila Iskra tudi letos na prvem mestu v Sloveniji; za našim podjetjem so bile Združene slovenske železarne (za 14%) in Gorenje (za 44%). Za razvoj in raziskave smo lani porabili vsoto, ki predstavlja 2,8 % od vrednosti proizvodnje. V zadnjih letih je bil ta delež večji, kar po meni, da smo to področje pričeli zanemarjati. Največji delež, računajoč od vrednosti proizvodnje so porabile tovarne Naprave, Elektronika in Usmerniki, najmanjšega pa Sprejemniki, Avtomatika in Elektromotorji. Kadri in osebni dohodki Povprečno število zaposlenih je znašalo lani 18.450, konec decembra pa že 19.300. V enem letu se je naš delovni kolektiv tako povečal za približno 1.600 delavcev, oz. za 9.4 %. Lansko zaposlovanje je imelo pečat stihije, kar pomeni, da se je našim kadrovskim službam položaj izmuz nil iz rok. Ta pojav ima svoj začetek že v predlanskem letu, ko je po nekajletni stabilnosti pričelo naraščati šte vilo delavcev brez zveze s proizvodnjo. Ce na to naraščanje gledamo skozi prizmo proizvodnje, potem je gotovo, da je lanski porast še bolj nenormalen od predlanskega, ko je bila rast proizvodnje še hitrejša. V tem pogledu so se najslabše odrezale tovarne Avtomatika, Naprave, Elementi in RIZ. Fluktuacija je lani nekoliko pojenjala in je znašala 11,2 %, kar pomeni, da je odšel iz podjetja vsak osmi delavec. Po organizacijah je ta odstotek kaj različen, med 6 in 17, v Orodjarni pa celo 41 %. Bolj zaradi zanimivosti navajamo podatek, da je med zaposlenimi kar 53 % žensk, najmanj v Orodjarni (12%), največ pa v tovarni Kondenzatorji v Semiču (76%). Poseben problem našega podjetja je kvalifikacijska struktura zaposlenih. Ce vzamemo petletno obdobje vidimo, da se je do predlanskega leta rahlo izboljšala, zadnji dve leti pa se je spet poslabšala. Tako se je lani na primer število VK in K delav cev znižalo za okrog 300, medtem pa smo že doslej najmočnejšo skupino, polkvalin- (Daljc na 6. strani) Iz sklepov 20. seje CK ZKS Obisk tovarne BTM v Antvverpnu Odločitev, da člani samoupravnih organov in vodstev družbenopolitičnih organizacij tovarne Elektromehanika obiščejo podjetje BTM (Bell Telephone Mfg CO) v Antwerpnu v Belgiji, od katerega je Elektromehanika skupno z Iskra Com-mercem odkupila licenco za elektronsko centralo sistema Me-taconta 10 C, je vzbudila precej pozornosti. Namen obiska je bil, da se obiskovalci seznanijo z delom v tovarni BTM ter navežejo ožje stike s predstavniki tovarne, s katerimi bodo imeli v bodočnosti precej stikov. Centralni komite ZKS je 13. t. m. na svoji 20. seji, ki so ji prisostvovali še člani predsedstva in konference ZKJ iz Slovenije, nekateri člani sveta federacije, predsedniki republiške konfrence SZDL in republiškega sveta sindikatov, republiškega odbora ZZB NOV in ZMS, predsednik častnega razsodišča CK ZKS, predsedniki komisij centralnega komiteja in sekretarji medobčinskih svetov ZKS, razpravljali o aktualnih političnih in ekonomskih razmerah ter o odnosih v ZK in o nalogah, ki jih organzaci-jam ZK in članstvu nalagajo sklepi 17. seje predsedstva ZKJ. Za odpravo sedanjih slabosti v političnem in ekonomskem življenj r in zato, da bomo uresničili svojo vlogo v sedanjem obdobju usmerjanja našega družbenega razvoja je CK ZKS sprejel vrsto staiišč in sklepov, zlasti pa naslednje neodložljive naloge: 1. stabilizirati gospodarstvo; 2. uveljaviti ustavne amandmaje; 3. urediti odnose v ZKS in z učinkovito idejno-politično akcijo zagotoviti njeno vodilno družbeno vlogo. Zato nalaga CK ZKS vsem svojim organom ter vodstvu in organizacijam ZKS, da takoj dopolnijo in aktualizirajo svoje akcijske programe ter opredelijo ključne smeri in način svoje družbene in politične akcije. Stališč in sklepov te seje CK ZKS je veliko, mi pa se ob tej priložnosti omejujemo predvsem na tiste, ki se neposredno nanašajo na naše gospodarstvo. Osma točka sklepov seje CK ZKS se glasi: Med poglavitnimi nalogami tekoče stabilizacijske 16. seja odbora za poslovno politiko ZP je bila v Semiču, 17. seja pa v Novi Gorici. Osnovna tema obravnave 16. seje dne 22. 4. 1971 v Semiču je bit predlog statuta 7,P ISKRA KRANJ, ki ga je odboru za poslovno politiko ZP predložila ustrezna komisija, ki je predhodno obravnavala tudi vse pripombe članov kolektiva in z njimi seznanila člane odbora za poslovno politiko ZP. Odbor za poslovno politiko ZP je naročil komisiji še nekatere dopolnitve, odbor pa je do nekaterih členov že zavzel dokončno stališče. Tako je naročil dopolnitev statuta glede temeljnih organizacij združenega dala, zaščitnega znaka združenega podjetja kot znaka kvalitete, poslovnega predmota, odgovornosti delavcev v strokovnih službah, odgovornosti članov kolegijskih izvršilnih organov ZP in direktorjev organizacij v sestavi ZP in še nekatere druge dopolnitve. Ponovno je zahteval, da se Prouči sestav in volitve kolegijskih izvršilnih organov, ka- poliitike opozarja centralni komite predvsem na naslednje: — čimprej sprejeti temeljne odločitve o spremembah v ekonomskem sistemu in sprejeti ukrepe v tekoči ekonomski politiki v skladu z resolucijo zvezne skupščine; — uskladiti vse oblike porabe z realnimi materialnimi možnostmi oz. odnose med povpraševanjem in ponudbo; — sprejeti nove ukrepe za nadaljnje razbremenjevanje gospodarstva (vračanje proračunskih presežkov gospodarstvu, zmanjšanje davčnih bremen itd.); — dosledneje uresničevati že sprejete in uveljaviti nove ukrepe za postopno izboljšanje likvidnosti gospodarstva, za kar so v prvi vrsti odgovorni sami uporabniki družbenega premoženja in poslovne banke v medsebojnih odnosih; — opraviti revizijo in selekcijo tekočih investicij ter predvidenih investicijskih programov glede na njihovo strukturo in možnosti ter dejansko zagotovitev finančnega pokritja; — čimprej uresničiti družbeno politiko dohodka s pospešenim delom na izdelavi in sprejemu družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka; — izboljšati plačilno bilančne odnose na podlagi nove projekcije plačilne bilance v letu 1971; — zadržati kontrolo nad cenami in jo dosledno izvajati, ne pa s formalnim pristopom pristajati na pritiske delovnih organizacij, obenem pa izdelati program njihove postopne liberalizacije. kor tudi prispevke za rezervni sklad združenega podjetja in strokovne službe združenega podjetja. Na seji v Novi Gorioi dne 11. 5. 1971 so bili po teh točkah dokončno sprejeti predlogi za staitut združenega podjetja, komisiji je bilo naročeno, naj sedaj izdela dokončni predlog v smislu sklepov odbora za poslovno politiko in ga predlaga v obravnavo in dokončni sprejem delavskemu svetu ZP. V Semiču je odbor za poslovno politiko ZP še pooblastil generalnega direktorja ZP, da imenuje posebno komisijo za sestavo samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov tako v združenem podjetju kakor tudi na relaciji z ostalimi tovrstnimi organizacijami v Sloveniji. Odbor za poslovno politiko se je načelno strinjal s predlogom ISKRE — Tovarne kondenzatorjev Semič, ki ga je na seji podal direktor te tovarne tov. Košir, da se ISKRA udeleži sofinanciranja Pred odhodom je bilo precej priprav. Od povabljenih se ni nihče opravičil, zato rezerve niso prišle v poštev. Marsikdo j'e malo okleval, tako se je ing. Sekne prijavil šele ko je zvedel, da bo avion pilotiral kapitan Majcen, ki je poznan kot eden najboljših pilotov. Za obisk smo imeli na razpolago en dan. To je malo, vendar dovolj, da si človek nabere vtisov in spoznanj. BRNIKI—ANTWERPEN V četrtek 13. 5. 1971 smo poleteli z letalom DC 6 z letališča na Brniku. Vreme nam je bilo naklonjeno. Razpoloženje je bilo odlično, posebno ker so se mnogi zaradi korajže pravočasno »okrepčali«. V Bruslju je bila megla, zato smo pristali v Antwerpnu in našim gostiteljem povzročili nekaj neprijetnosti. Predstavniki BTM so bili do nas zelo pozorni ter so ram nudili vse, kar je bilo mogoče. V času obiska so bili z nami tudi naši inženirji in tehniki, ki so na izpopolnjevanju v BTM. Najprej smo odšli v upravno poslopje, kjer smo si ogledali film o elektronskem telefonskem sistemu meta-conta 10 C, ki ga bomo izdelovali tudi pri nas. PODJETJE BTM Bell Telephone Mfg Co, vodilno belgijsko podjetje na področju telefonije, je bilo ustanovljeno leta 1882. Sedaj zaposluje 13.500 delavcev in modernizacije ceste v Semiču, in to na relaciji Soteska—Semič, kot priznanje NOB in obeležje kraja, kjer so bile postavljene partizanske delavnice, iz katerih osnov, zlasti po kadrih, je izšla današnja ISKRA. V Novi Gorici pa je odbor za poslovno politiko obravnaval informacijo o vplivu tekoče ekonomske politike na poslovanje ZP ISKRE, katero je podal zvezni poslanec tov. Kobal. Obravnaval je nadalje poročilo o poslovanju ZP ISKRA v letu 1970 in gradivo, ki govori o obveznostih ZP ISKRA, ki izhajajo iz preteklih let. Sprejel je na znanje poročilo o poslovanju Tovarne orodja za prvo trimesečje 1971. Obravnaval je tudi problematiko Poklicne šole v Ljubljani, vendar dokončnega stališča še ni sprejel. Na predlog predsednika koordinacijske konference ZMS ing. Lavriča pa je odbor za poslovno politiko priporočil vsem organizacijskim enotam ZP, da omogočijo mladincem iz svo- je vključeno v ITT — International telephone and telegraph Corporation iz ZDA, ki šteje 400.000 zaposlenih, od katerih je več kot polovica zaposlenih v Evropi. Podjetje BTM ima več tovarn, od katerih je najmodernejša tovarna za telefonijo v Gellu. V tej tovarni nas je sprejel generalni direktor podjetja, g. F. Pepermans, ki je omenil tudi obisk predsednika Tita v isti tovarni, kjer je Tito pokazal izreden interes za sodelovanje med BTM in Iskro. G. Pepermansu smo izročili umetniško sliko — panoramo mesta Kranja — delo akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja. Na sliki je napisano »V znak sodelovanja in prijateljstva«. Tovarna predstavlja zadnjo novost tehnike na področju proizvodnega dela. TOVARNA BREZ OGRAJE Žc zunanjost je lepo urejena. Tovarna je brez ograje, okrog nje so travnate livade in parkirni prostori. Sistem dela se odvija v glavnem na tekočih trakovih. Stroji so tipizirani. Posebnost je avtomatizirano skladišče, ki ga oskrbuje ie nekaj ljudi, ves material pa razvaža pravzaprav le en sam delavec. Transportne poti so vidno začrtane, nikjer ni nobene navlake. Tempo dela ni hitrejši kot pri nas, opazi pa se dobra organiziranost dela. Delavci so na delovnih mestih, nikjer ni nobenih spre- jih organizacijskih enot udeležbo na IV. majskem srečanju mladine elektronske in elektroindustrije Jugoslavije v Beogradu. Obravnaval je predlog za udeležbo ISKRE pri financiranju Fakultete za elektroniko v Ljubljani, vendar dokončnega stališča po tem predlogu še ni sprejel. Po mnenju članov odbora za poslovno politiko ZP so seje odbora v posameznih tovarnah zelo primerne, ker se člani seznanijo s samo tovarno ter tako konkretno dobe vpogled na hitro rast naših tovarn, prav tako pa tudi pride do večjega medsebojnega povezovanja. Istočasno je generalni direktor ZP ISKRA kot predsednik odbora za poslovno politiko ZP izrekel zahvalo tako direktorjem tovarn kot samoupravnim organom, družbenim organizacijam in vsem v kolektivu, ki so sestanke odbora za poslovno politiko omogočili. Podobni sestanki se predvidevajo tudi še v drugih tovarnah, ZP ISKRE. P. G. hajalcev. Naši inženirji, ki so v BTM na praksi, so nam povedali, da so ljudje izredno disciplinirani. Vratarji praktično nimajo z njiimi nobenega opravka. Nihče pred časom ne odide na malico niti domov. Delovni čas je od 8,30 do 1730 z enournim odmorom v opoldanskem času. Od takega podjetja kot je BTM bomo lahko prevzeli mnogo koristnega. Videli smo, da sodelujemo z res solidnim in urejenim podjetjem. DRUŽBENI STANDARD Zanimali smo se tudi za družbeni standard delavcev. Zvedela smo, da je izredno dobro urejeno otroško varstvo, saj se za otroke v vrtcu plača le hrana približno 40.00 do 50,00 din mesečno. Podjetje nima lastnih stanovanj. Delavci stanujejo v najemniških privatnih stanovanjih ali pa odkupijo stanovanja. Podjetje jim za odkup omogoča ugodne kreditne pogoje. Za najem stanovanj ni problemov, vendar pa so zelo draga. Najemnina za opremljeno sobo v središču Antwerpna znaša 1.800,00 din. Delavec zasluži od 8.000 do 10.000 frankov (frank 0,30 din), inženirji pa do 30.000 frankov. Delavec dobi letno 13,7 plače. Eno plačo dobi ob koncu leta, 70% plače pa preden gre na letni dopust, ki ga po želji organizira podjetje in to zelo poceni, saj delavec lahko z denarjem, ki ga dobi, preživi dopust z družino ob Sredozemskem morju. Podjetje ima zelo dobro urejeno prehrano in to opoldansko kosilo, malic podjetje ne posreduje. Posameznik prispeva za res izdatno kosilo 26 frankov. (780 din). Naši skupini so postregli s takim kosilom, vendar smo bili prepričani, da je kosilo pripravljeno posebno za nas, vendar ni bilo tako, vsi dobijo enako. Za tovarno v Gellu je značilno, da prav z odlično prehrano med opoldanskim odmorom privabi največ ljudi, da so zaposleni v njej. Zelo dobro imajo urejene tudi stranske prostore — ambulanto, higienski kotiček, stranišča, garderobe in umivalnice. Za ogled mesta ni bilo dosti časa. V uri prostega časa smo se razkropili po trgovinah. Posebej nas je pritegnila velika trgovska hiša, kjer lahko kupiš vse od mladega psička do avtomobila. Mi nismo kupovali psov pa tudi avtomobilov ne, cene za avtomobile so približno isto kot pri nas. Zelo drage so alkoholne pijače, kozarček konjaka stane 70 fr. (2100 din), čaša vina pa 20 fr. (600 din). Ob zaključku lahko ugotovimo, da je hil obisk uspešen. Videli smo kaj moramo v prihodnje urediti doma, da bomo sposobni osvojiti proizvodnjo modeme elektronske telefonije. Potovanje pa je tudi priznanje članom organov upravljanja in vodstva političnih organizacij za izgubljeni čas in vloženi trud. — lin Seji odbora za poslovno politiko ZP Iskra v Semiču in v Novi Gorici Seja sindikalnega odbora ZP V ponedeljek, 10. t. m. je bila seja sindikalnega odbora združenega podjetja Iskra, na kateri je predsednik odbora Jože Čebela v uvodu najprej pozdravil novoizvoljene predsednike sindikatov naših delovnih organizacij, ki sindikalni odbor ZP sestavljajo, nato pa poročal o pomembnejših akcijah in delu sindikalnega odbora ZP v zadnjem času, ko se je spričo nekaterih zelo aktualnih nalog sindikalni odbor ZP sestajal bolj poredko, zato pa se je prav zaradi pomembnosti teh nalog pogosteje sestalo in sprejemalo ustrezna stališča predsedstvo sindikalnega odbora ZP. V zvezi s poročilom predsednika sindikalnega odbora ZP Jožeta čebele se je razvila živahna razprava, katere sad pa so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Sindikalni odbor ZP Iskra soglasno podpira predlog, da so v kolektivnih izvršilnih organih ZP ISKRA zastopane vse delovne organizacije ZP ISKRA. 2. Statut ZP mora vsebovati določila o izvajanju ukrepov in sankcij mod člani kolektivnih izvršilnih organov, ki sklepov samoupravnih organov ZP ISKRA ne izvajajo. 3. Uprava ZP ISKRA se zadolži, da v sodelovanju z delovnimi organizacijami tekoče spremlja vse akcije v zvezi z obravnavo splošnega družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Glede na Emitiranje osebnih dohodkov za 11% nad republiškim povprečjem se tarifna politika med drugim tudi v naših organizacijah ne vodi tako kot bi bilo potrebno. Ta ukrep destimulira naše delavce, zato menimo, da v izogib nadaljnjemu porastu fluktuacije, kakor tudi gmotnemu stanju nekaterih zaposlenih, posebno tistih z najnižjimi osebnimi dohodki, morajo vodstva ZP in organizacij nujno najti ustrezno izhodišče. Na nivoju ZP je nujno treba takoj formirati strokovno komisijo, katera naj izdela osnutek samoupravnega sporazuma ZP. 4. Sindikalni odbor ZP ISKRA podpira predlog predsedstva, da se v letošnjem letu omogoči letovanje 50 članov kolektivov ZP ISKRA, ki so socialno ogroženi. Sindikalni odbor pooblašča predsednike, da izdelajo kriterije in ključe po organizacijah ZP ISKRA. 5. Sindikalni odbor pooblašča predsedstvo za izbor odlikovancev ob 25-letnici Iskre na nivoju ZP. 6. Vsem predsednikom sindikata naših delovnih organizacij je potrebno dostaviti predlog statuta ZP ISKRA še pred zasedanjem DS. 7. S programom proslav ob 25-letnici ISKRE je potrebno seznaniti vse delovne kolektive prek časopisa ISKRA. 8. Do sredine junija naj sindikalni odbor organizira dvodnevni delovni razgovor, na katerem bodo sodelovali vsi predsedniki osnovnih sindikatov organizacij, sekretar ZK delovnih organizacij in predsednik ter podpredsednik DS ZP ISKRA. Namen razgovora je, da novo izvoljene politične delavce po delovnih organizacijah seznanimo s problematiko ZP ISKRA in ostalimi aktualnimi problemi. 9. Sindikalni odbor ZP ISKRA se strinja, da se tudi v letošnjem letu izvršijo izmenjave turistov iz CSSR in naših delavcev. Izmenjava je predvidena s tovarno »Me-tra«-Blansko, CSSR. 10. Predsednike sindikata ZP ISKRA se pooblašča, da aktivno sodelujejo pri reševanju problemov v zvezi s Počitniško skupnostjo in njenim perspektivnim razvojem. 11. Zadolžuje se vse predsednike osnovnih organizacij sindikata v delovnih organizacijah, da izvedejo ustrezno propagando za čimvečjo udeležbo na proslavi dneva ISKRE 4. julija. ISKRA — tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki razpisuje prosto delovno mesto VODJA SEKTORJA TEHNIČNE KONTROLE Kandidat za razpisano delovno mesto mora poleg splošnih pogojev imeti dokončano II. stopnjo elektrotehnične fakultete in najmanj 5-letno prakso v gospodarstvu, Stanovanje ni na razpolago. Ponudbe pošljite na splošni sektor tovarne do 31. maja 1971. »Elektromehanika« Kranj Delovni razgovor Direktor tovarne Hujs Jože je kot novo obliko povezovanja vodilnega in vodstvenega kadra sklical delovni razgovor vodilnih in vodstvenih delavcev. Na sestanku je bilo podano poročilo o četrtletnih rezultatih poslovanja, ki so glede na visoki odstotek preseganja planskih zadolžitev presegli pričakovanja. Direktor tovarne je na to obrazložil perspektivo razvoja tovarne glede na prehod na proizvodnjo elektronskih telefonskih naprav. Poudaril je, da je pred kolektivom resna zadolžitev poleg dosedanje proizvodnje, ki ne bo manjša, ko bo potrebno izpolniti pogodbe za izdelavo tranzitnih elektronskih telefonskih central. Za izpolnjevanje teh pogodb bo treba zgraditi nove delovne prostore. Pri obravnavi problemov se ne smemo izgovarjati na splošne jugoslovanske težave, ker so taka opravičila nesprejemljiva in nedopustna. Vzroke težav moramo poiskati in odpraviti sami. Poudarek bodočega razvoja je na ljudeh — predvsem na strokovnih kadrih za novo proizvodnjo, pa tudi na vseh dosedanjih delavcih, ki bodo morali izpolnjevati svoje de- lovne dolžnosti še z večjo odgovornostjo. Direktor je govoril tudi o prizadevanjih za izboljšanje družbenega standarda in sistema nagrajevanja, ki naj stimulira dobre delavce, zagotovi dostojen osebni dohodek delavcem, ki so dolga leta v tovarni in ne morejo dosegati rezultatov kot so jih prej v mlajših letih. Osnovna zahteva pa je, da najmanjši osebni dohodek ne bo nižji od 800,00 din. Seveda bo zaradi tega nujno izboljšati odgovornost pri izvrševanju sklepov in tudi discipline glede odhajanja z dela, sprehajanja med delom ter tudi vprašanje ostalega reda in vzdrževanja čistoče. Direktor je poudaril, da za-ostrevanje odgovornosti ne pomeni zaostrovanje osebnih odnosov, ker so samo pri razčiščenih odnosih ustrezni proizvodni rezultati. Pristojni so v razpravi podprli izvajanje direktorja in soglasno ugotovili, da so pred kolektivom Elektromehanike velike naloge, ki jih bo moč uspešno opraviti le z boljšim delom. Menimo, da je bil sestanek uspešen in da bo sklican ob vsakem četrtletju. -lin Iskrin 40-članski pevski zbor Na proslavi ob 25-letnici kranjske tovarne, ki bo 3. julija v kinu Center, bo pel Iskrim pevski zbor. Tako je sklenil sindikat, in tako bo, pravijo pevci, ki so se že udeležili prve vaje pod vodstvom dirigenta Eda Ošabnika. Računajo, da bo 40 ali še več pevcev, kranjskega kolek- tiva vneto prepevalo ob srebrnem jubileju svoje tovarne. Ker je proslava blizu bodo imeli vaje vsak četrtek med odmori. Prva vaja je pokaza; la, da so glasovno dobro razporejeni, zato z zanimanjem čakamo na njihov prvi nastop. ABC iiiiiiiuiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiir Osnutek ustavnih amandmajev je v razpravi (nadaljevanje in konec) 2. S predlogom besedila osnutka ustavnih amandmajev se na novi način določajo pravice in dolžnosti federacije, ki jih le-ta uresničuje prek zveznih organov, značaj, vsebina in obseg zvezne zakonodaje, odnosi med federacijo, republikami oziroma pokrajinami na področju zakonodaje, izvršna in upravna funkcija federacije in način uresničevanja te funkcije (amandmaji XXIX in XXX). Načelno se zakonodajna pristojnost organov federacije omejuje na osnovne socialistične družbeno-ekonomske odnose zaradi enotnih osnov socialistične samoupravne družbe, na zagotavljanje enakopravnega položaja občanov pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic, na zagotavljanje enotnega trga in na odnose s tujino in tudi na sistem vseljudske obrambe. Predloženi ustavni amandmaji izhajajo iz postavke, da republike in avtonomni pokrajini samostojno urejajo odnose na področju političnega sistema, pri tem pa se ravnajo po ustavnih določbah SFRJ. Poleg omenjenega in preciznega določevanja zakonodajne funkcije federacije, se s predlaganimi ustavnimi amandmaji odnosi med federacijo in republikami oziroma avtonomnimi pokrajinami na področju zakonodaje postavljajo na nove temelje. Republike in avtonomne pokrajine lahko namreč v okviru svojih pravic in dolžnosti izdajajo svoje zakone tudi na področjih, ki so urejena z zveznim zakonom, če pa na teh področjih ni zveznega zakona, lahko izdajajo svoje zakone, če je to pomembno za uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti. 3. Pri določevanju pristojnosti izvršnih in upravnih organov daje osnutek ustavnih amandmajev pobudo za nove odnose. Izhajajoč iz dejstva, da so izvršne in upravne funkcije federacije bistveno zožene in da ni treba v nobeni obliki obdržati hierarhičnega odnosa med zveznimi in republiškimi organi, se določi načelo, da federacija svoje izvršne in upravne funkcije izvršuje prek svojih organov. S tem je končno odpravljena paralelna odgovornost republiških upravnih organov do zveznih organov uprave in do republiških po-litično-izvršnih in predstavniških organov. 4. Izhajajoč iz načel, da ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije po svoji naravi izraža dogovor enakopravnih narodov, narodnosti ter njihovih republik in avtonomnih pokrajin, je s predlogom besedila osnutka ustavnih amandmajev določeno, da o spremembi ustave zvezna skupščina odloča s soglasjem skupščin vseh republik in avtonomnih pokrajin oziroma s soglasjem skupščin republik, če s spremembo ustave ureja samo položaj republik in medsebojne odnose med federacijo in republikami. Hkrati se razširi vloga in pravice republik v postopku izdaje ustavnih sprememb v tem smislu, da predlog ustave lahko poda tudi skupščina republike ali avtonomne pokrajine, pa tudi, da o osnutku ustave, ki ga je določil zbor narodov, dajejo svoje mnenje tudi skupščine republik in avtonomnih pokrajin. 5. Uresničevanje načela so-avtonomnih pokrajin pri do-odgovornosti republik in ločevanju politike in pri izdaji zakonov in drugih aktov na področju ekonomskih odnosov, navedenih v prvi točki XXXII. amandmaja, tako kot je obrazloženo v III. oddelku pod 3., je zahtevalo, da se v ustavi določijo načela, ki se bodo izvajala v zvezi z usklajevanjem stališč organov federacije s pristojnimi republiškimi in pokrajinskimi organi v zvezi z vprašanji s tega področja in v zvezi z odločanjem o teh vprašanjih. 6. V skladu z novimi odnosi med federacijo, republikami in avtonomnimi pokrajinami se na področju zakonodaje predvideva soglasje republik oziroma pokrajin za mednarodne pogodbe, ki terjajo izdajo novih ali spremembo obstoječih republiških oziroma pokrajinskih zakonov ali pa iz njih izhajajo posebne obveznosti za eno ali več republik oziroma pokrajin. To soglasje dajo skup- Te dni so sc člani delovnega kolektiva obrata »Magneti« — tovarne elementov za elektroniko poslovili od svojega sodelavca Franca Pušnika, ki je po skoraj desetletnem marljivem delu kot brusilec v tem obratu, odšel v zasluženi pokoj. Ob tej priložnosti so mu poklonili uro ln praktično darilo ter šopek cvetlic, hkrati pa so mu zaželeli mnogo zdravja in zadovoljstva. Tudi Franc Pušnik je nekdanjim sodelavcem zaželel mnogo nadaljnjih uspehov » Elektromehanika « Kranj Akcija ZM: Omogočiti mladini izobraževanje S to akcijo kadrovska komisija pri predsedstvu mladine v tovarni »Elektromeha-niika« skuša omogočiti čim širšemu krogu mladih uresničitev želja glede izobraževa-vanja. En del njihove aktivnosti j je anketa o dppolnilnem izobraževanju mladih delavcev. Anketa je bila izvedena med vsemi mladimi delavci, in 600 pozitivnih odgovorov pomeni, da mladi niso zadovoljni s trenutnim stanjem. Mnoge izmed njih so trenutne finančne, socialne ali druge Razmere prisilile v dosedanje delo. Iz podatka: 123 mladim Jev z nedokončano osnovno solo in 190 z dokončano osnovno šolo, pa lahko razberemo, da mlad človek v lem obdobju brez resne usme-fttve ni sposoben vedno trezno razmisliti o tako pomembnih odločitvah v življenju, Večina teh delavcev šele pozneje spozna razmerje med svojimi sposobnostmi in delom, ki ga z doseženo izobrazbo lahko opravljajo. IZID ANKETE O IZOBRAŽEVANJU Anketa je zajela 600 mladih v Elektromehaniki. Izid kaže naslednjo izobrazbeno strukturo: — srednja šola 25 — poklicna šola 90, — osnovna šola 190 — razni tečaji in izpiti 16 — ned. osnovna šola 123 Od teh se želi nadalje izobraževati 256 mladih. Njihove želje: — osnovna šola 33 — TSS 51 — VTš g — poklicna šola 19 — fakulteta za stroj. 1 — šola za tehnologe 4 — delovodska 6 — višja šola za organizacijo dela 5 — tečaj za progr. 1 — administrativna 69 — ekonom. — kom. 19 Naš sistem štipendiranja pri dodatnem izobraževanju je dober, vendar z eno precejšnjo pomanjkljivostjo: največ ugodnosti omogoča ie štipendistom!? Vsi vemo, da do dopolnilnih štipendij pridejo predvsem ie delavci, ki so že dalj časa zaposleni, ki imajo dobra priporočila ipd. Podatki o vzrokih, zakaj ti mladinci niso nadaljevali šolanja kažejo, da jih večinn ne zmore zaradi denarja, ali pa ne bi mogli vskladiti delovni čas s predavanji. Ne samo skrb za delavca, tudi preprost gospodarski proračun nam pove, da ob vedno večjem pomanjkanju delovne sile ne bomo mogli mimo skrbi za nadaljno izobraževanje mladih, ki so že zaposleni. Bogdan Kolenc Povzetek javne razprave ln pripomb v organizacije.!} sindikatov Načelna izhodišča sindikatov ob osnutkih splošnih družbenih dogovorov Iz dosedanje javne razprave povzemamo najprej načelne pripombe k osnutku splošnega družbenega dogovora za gospodarstvo in splošnega družbenega dogovora za družbene dejavnosti. Pripombe so iz razprav na regionalnih posvetovanjih, s sestankov posameznih občinskih sindikalnih svetov, nekaterih delovnih kolektivov, republiških odborov sindikatov posameznih dejavnosti in plenuma republiškega sveta Zveze sindikatov. @ Splošni družbeni dogovor naj predstavlja samo nekatera konkretnejša merila in postopke za verifikacijo samoupravnih sporazumov. Kolektivi bodo s samoupravnimi sporazumi samostojno uresničevali delitev dohodka in osebnih dohodkov skladno s čl. 1 in 2 zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Družbeni dogovor predstavlja prisilo le za tiste delovne organizacije, ki ne sklenejo samoupravnega sporazuma. 6 V razpravah so bile odklenjene tendence zniževanja udeležbe sredstev za osebno in skupno potrošnjo delavcev v družbenem proizvodu tendence zniževanja poprečnih osebnih dohodkov. Zavzemali so se za primerno ceno živega dela in za primerno nagrajevanje strokovnjakov. Nasprotovali so tudi uvravni- lovskim tendencam. v ® Ponovno so udeleženci razprav opozarjali, da so razlike v višini osebnih dohodkov za enako delo prevelike in da te razlike ne izvirajo samo iz dela. Zato pri oblikovanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov poudarjamo: — da je treba doseči čim večjo skladnost med osebnimi dohodki za enako delo v vsaki posamezni dejavnosti in seveda tudi med dejavno- stmi. Ob tem so sprejemljive samo tiste razlike, ki jih pogojujejo rezultati dela; — potrebna je večja usklajenost osebne potrošnje s produktivnostjo in poslovnimi rezultati tako v posameznih delovnih organizacijah, kot med delovnimi organizacijami in med panogami na območju republike in Jugoslavije kot celote; — merila za oblikovanje osebnih dohodkov ne smejo zavirati usposabljanje delavcev ob delu in v šolah, zato ne moremo pristati na uporabo zgolj formalne šolske izobrazbe kot odločilnega kriterija za delovno usposobljenost in za delitev osebnih dohodkov. ^ V nobenem primeru niso sprejemljive težnje po administrativnem vsiljevanju rešitev od zunaj, ki bi ožile samoupravne pravice delovnih ljudi in podirale naš:: organizacijo združenega dela z vračanjem šele premagane mezdne miselnosti in da bi proizvajalci začeli svoje osebne dohodke zahtevati od države, ne pa si jih ustvarjati sami. Učinkovito sredstvo za preprečevanje takšne miselnosti vidimo predvsem v funkciji samoupravnih sporazumov, ta pa nikakor ne more ustvarjati iluzije o zagotovljenih pravicah do osebnih dohodkov, ki bi izhajale iz družbenega dogovora. Družbeni dogovor ne more nikomur zagotavljati dohodka oziroma osebnih dohodkov. i£ine republik oziroma avtonomnih pokrajin po posebni proceduri, ki jo določi zvezna ikupščina. VII. Ustavne spremembe v sferi *ru/.beno-političnega sistema, v,s? nanašajo na značaj, po-®2ai in funkcije posameznih •Hanov federacije, v svojem 'istvu označujejo njihovo mlagoditev razvoju jugoslo-pnskega federalizma oziroma r‘icaJU naše federacije, nje-rm Pravicam in dolžnostim fr Potrebam večnacionalne upnosti, zasnovane na enakopravnosti narodov in na-odnosti. J V skladu s tem se je popno, da je nujno, da se v frakturi organov federacije t a?®vi Predsedništvo Soci-PSncne federativne repub-Jugoslavije. l'radsedništvo SFRJ naj z javljanjem funkcije uskla-F/aUa.skupnih interesov re-■k in avtonomnih pokra- jin omogoči učinkovito delo in nemoteno izgrajevanje politike in sprejemanje odlokov v federaciji ter s tem prispeva k učinkovitejšemu uresničevanju določene politike. 2. V skladu s podanim položajem in osnovno funkcijo predsednlštva SFRJ se pri določevanju njegove pristojnosti na področju politične in zakonodajne iniciative določi predvsem njegova pravica, da zvezni skupščini predlaga osnovne smeri politike in izdajo zakonov in drugih splošnih aktov na vseh tistih področjih, ki se s temi ustavnimi spremembami določijo kot pravice in dolžnosti oziroma funkcije federacije. 3. Odnosi med predsedni-štvom SFRJ in zvezno skupščino temeljijo na podlagi medsebojnega sodelovanja in zagotovitve z ustavo določene odgovornosti teh organov pri uresničevanju pravic in dolžnosti federacije. 4. Glede sestave predsedni-štva SFRJ se predvideva, da bo ta organ sestavljen iz dveh članov iz vsake republike in enega iz vsake avtonomne pokrajine. Mnenje je, da število članov, ki zastopajo republike in pokrajine v predsedništvu, ustreza po eni strani njihovi adekvatni zastopanosti, po drugi pa zagotavlja ustanovitev takšnega telesa, ki ne bo po številu članov preširoko in bo lahko učinkovito delalo in zavzemalo stališča. S predlaganimi ustavnimi amandmaji se določi načelo, da sc predsednik in podpredsednik predsedništva SFRJ volita iz vrst članov predsedništva, in sicer na leto dni. 5. Izhajajoč iz motivov, vsebovanih v predlaganih ustavnih amandmajih (šestintri- deseti amandma), se predvideva, da zyezna skupščina na predlog skupščin republik oziroma avtonomnih pokrajin lahko izvoli Josipa Broza Tita za predsednika republike. S tem se v bistvu nadaljuje kontinuiteta institucije in funkcije predsednika republike, dokler jo bo opravljal Josip Broz Tito, ne glede na ustanovitev predsedništva SFRJ. Opredelitev za obdržanje takšnega položaja predsednika republike, dokler bo to funkcijo opravljal Josip Broz Tito, je rezultat nedvoumno izražene volje in želje vseh naših narodov in narodnosti ter njihovih republik in pokrajin, kar se je zlasti izrazilo tudi v stališčih in sklepih prve konference Zveze komunistov Jugoslavije, pa tudi na ostalih javnih zborih in forumih vseh družbenopolitičnih organizacij v državi. Toda glede na ustanovitev predsedništva SFRJ kot ko-legialnega šefa države se odnos med funkcijo predsednika republike in predsedništva SFRJ vzpostavlja na ta način, da je predsednik republike hkrati tudi predsednik predsedništva. Predsednik republike samostojno opravlja z ustavo določene zadeve, nekatere med njimi pa Jahko zaupa podpredsedniku SFRJ, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti. S predlaganimi spremembami se ne spreminja sedanji položaj, pravice m dolžnosti zveznega izvršnega sveta, pa tudi ne njegov odnos do zvezne skupščine kot najvišjega organa oblasti in organa družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti federacije. VIII. S predlogom besedila osnutka ustavnih amandmajev se Poslovanje združenega podjetja v 1.1970 (Nadaljevanje z 2. strani) cirane delavce, povečali kar za tretjino in tako našo strukturo še bolj osiromašili. Od nanovo došlih delavcev je bilo približno 90 % praktično brez kvalifikacije. Na področju delitve osebnih dohodkov pa smo bili lani precej bolj prizadevni in v splošnem tekmovanju, ki se je razvilo v naši državi, zagotovo nismo bili med zadnjimi. Naš povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega srno spravili na 1.234 dinarjev. Samo decembrski povprečni osebni dohodek pa je bil krepko nad njim, saj je dosegel že 1384 din. Letno povečanje znaša 18 %, leto poprej pa je bilo za pol manjše. Seveda to naglo naraščanje ni imelo osnove v produktivnosti, ampak bolj v nekako družbeno »priznani« pravici, da se raven osebnih dohodkov uravnava po ravni življenjskih stroškov in ne po vloženem delu. Lani smo se tesno približali povprečju slovenske industrije (1.284) in prehiteli povprečje panoge elektroindustrije (1.215), pod katerim smo se doslej redno nahajali. Od naših delovnih organizacij sta osebne dohodke najbolj povečali tovarni Sprejemniki v Sežani in Usmerniki v Novem mestu (okrog 38 %), ki pa sta ustrezno povečali tudi svojo proizvodnjo. Delovni kolektiv v Sežani je pa kljub dvigu osebnih dohodkov še vedno na dnu lestvice v Iskri in edini, čigar povprečje je še vedno pod 1.000 din (863 din). Med našimi tovarnami je imela najvišji osebni dohodek Orodjarna (1714 din), kar pa je glede na njeno kvalifikacijsko strukturo tudi razumljivo. Obratna sredstva Stremljenje za čim večjo proizvodnjo nam je prepre- določijo pravice in dolžnosti na področju narodne obrambe kot izvirne pravice in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti, dolovnih in drugih organizacij ter državljanov. Sleherni delovni človek in državljan ima pravico in dolžnost, da se bojuje za ohranitev svoje svobode in neodvisnosti države. To svojo pravico uresničuje v delovni organizaciji, republiki oziroma avtonomni pokrajini in federaciji. Jugoslovanska ljudska armada je skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti, vseh delovnih ljudi m državljanov. S svojim delovanjem ustvarja potrebne pogoje za prehod na vojno stanje in za uspešno organizacijo vseljudske obrambe. Naloge mirnodobne JLA in interesi narodne obrambe zahtevajo, da sedanji značaj in sestava JLA ostaneta v bistvu ista in da organi federacije čilo, da bi poslovanje z obratnimi sredstvi uredili tako, da bi dobila normalnejše dimenzije. Nelikvidnost je ostala še nadalje eden glavnih problemov našega podjetja, kot sicer tudi našega gospodarstva nasploh. Pomanjkanje obratnih sredstev smo reševali tako z najemanjem novih kreditov, kot z zadrževanjem plačila našim dobaviteljem, s tem pa smo tudi naše obveznosti rekordno povečali. Vire za obratna sredstva smo povečali prav za toliko kot proizvodnjo, to je za 28 %. To povečanje seveda ni šlo enakomerno. Lastni delež v obratnih sredstvih smo dvignili na primer le za petino, dolgoročni bančni krediti so se celo znižali, zato pa so kratkoročni (a dražji) krediti narasli za nad polovico. Zaloge so se povečale za 26 %. V okviru tega povečanja so šle najvišje zaloge reprodukcijskega materiala (35%) in sicer pretežno uvoženega. Ostale zaloge, to je zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov pa so naraščale zmerneje. Obveznosti do dobaviteljev so se v pretklem letu povzpele z rekordno naglico. Do dobaviteljev izven združenega podjetja so se obveznosti povečale za 49%, medtem ko je plačevanje dobaviteljem znotraj same Iskre potekalo precej hitreje in je bil ta porast precej manjši. Obseg naših terjatev do kupcev pa le kaže na določeno izboljšanje. Lani se je povečal za 20 %, torej manj od povečanja proizvodnje in skoraj za polovico manj kot v prejšnjem letu. Terjatve med organizacijami znotraj združenega podjetja Iskra so naraščale v še manjši meri, le za 12 %, kar pomeni, da dajejo naše delovne organizacije druga drugi prednost pred zunanjimi partnerji. Skupna vrednost naših ob- urejajo in organizirajo vsa vprašanja, ki se nanašajo na JLA. IX. Z vnašanjem bistvenih sprememb v večino ustavnih institutov predlagani ustavni amandmaji nadalje izgrajujejo ustavno-pravni sistem na samoupravnih in federativnih temeljih. DaJekosežnost in obseg teh sprememb bosta nujno izzvala potrebo po globokih spremembah v sedanji zvezni zakonodaji ter razvoj obsežne aktivnosti za izgraditev republiške zakonodaje na temeljih, ki bodo širši od dosedanjih. Zato se vsiljuje potreba po izdaji ustavnega zalkona za izvajanje predlaganih ustavnih amandmajev, s katerim bo zagotovljen prehod na novo ustavno stanje in bodo odpravljeni tisti elementi v zakonodaji, ki ne dovoljujejo izvajanja novih ustavnih načel. P. G. ratnih sredstev je lani znašala v povprečju nekaj nad eno miljardo dinarjev. V teku lanskega leta so se izboljšali koeficienti obračanja zalog nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov ter terjatev, močno pa se je poslabšal koeficient obračanja reprodukcijskega materiala in sicer v taki meri, da je nevtraliziral učinek prvih treh koeficientov. Skupni koeficient obračanja vseh obratnih sredstev je v merilu združenega podjetja zaradi tega ostal enak predlanskemu, oz. konkretno znašal 1.45. Nabava Na tem področju se je lani še stopnjevalo nesorazmerje med nabavo na domačem tržišču in med uvozom. Domača nabava namreč že nekaj časa zastaja, lani se je povečala komaj za 8 %, kar je glede na dokaj hitro rast proizvodnje odločno premalo, kajti na njen račun dobiva uvoz reprodukcijskega materiala vse večje dimenzije, saj je lani na primer narasel že na 48% in dosegel vrednost 20,430.000 dolarjev. Delež domačega reprodukcijskega materiala v naši proizvodnji tako vse hitreje upada, saj smo lani kupili v državi le še 58 %, v inozemstvu pa že 42% vsega potrebnega materiala. Tak preobrat pa ni bil posebnost le našega združenega podjetja, ampak lanska značilnost vsega jugoslovanskega gospodarstva. Povpraševanja praktično nihče ni omejeval in zatorej ni čudno, da je kazalo naše tržišče nezajezljive apetite, še zlasti po tujem blagu. Restrikcijski ukrepi so prišli s preveliko zamudo, da bi njihov učinek sploh kaj prida občutili. Razlogi za tak razvoj imajo seveda precej objektivnih elementov. Na eni strani so tu premajhne zmogljivosti domače bazične industrije glede na zmogljivosti predelovalne industrije. S tem v zvezi so se dobavni roki vse bolj podaljševali, še bolj je bila zapostavljena kakovost, hkrati pa so cene dosegle izreden vzpon. Po drugi strani pa so se pričele pri naših inozemskih dobaviteljih zmogljivosti sproščati, kajti svetovna konjunktura je med tem že popustila. Zaito so se dobavni roki tu začeli krajšati in konec leta so nas nekateri proizvajalci že presenetili z znižanjem cen. Pri odločanju, ali kupovati doma ali v inozemstvu, se je tehtnica nagnila vse bolj v prid uvoza. Iskrinim tovarnam je bilo to toliko laže, ker so lani imele v ta namen na razpolago dovolj deviznih sredstev. Praktično je bil uvoz otežko-čen le zaradi pomanjkanja dinarskih sredstev. Posledica je bilo kopičenje materiala v carinskih skladiščih, kar pa je povzročalo med drugim tudi krajše zastoje v proizvodnji naših tovarn. Skoraj devet desetin naše- ga uvoza izvira s konvertibilnega valutnega področja. Daleč pred vsemi je ZR Nemčija s 44%, naslednja je Italija z 18%, sledijo pa DR Nemčija s komaj 8 % in druge. Prodaja Na področju prodaje imamo za seboj še eno uspešno leto, to velja tako za prodajo v naši državi, kot tudi izven nje. Celotna eksterna prodaja Iskre je dosegla vrednost 1.714.000. 000 dinarjev. V tej vsoti je zastopana prodaja v naši državi s 87,4 %, izvoz pa z 12,5%. Od celotne prodaje je šlo prek Iskra Commerce 69 % vseh izdelkov naših tovarn. V teh podatkih ni zajeta interna prodaja, t. j. promet med našimi tovarnami, ki je znašal lani prek 102.000. 000 dinarjev. Na tem mestu se bomo izognili komentarju o uspešnosti v prodaji posameznih blagovnih skupin, ker so to že storile v pretežni meri tovarne same. Morda pri tem le pripomba, da naša največja skupina — telefonija kratko-malo ni mogla dohajati naročil in, da se ji trg v prihodnjih letih vse bolj odpira; druga velika skupina — elementi, pa ni v tako rožnatem položaju in bistvene spremembe v bližnji prihodnosti najbrž ne smemo pričakovati. Prodajo v državi smo povečali za 27 %, izvoz pa za 33 %. Lanska vrednost izvoza je tako dosegla 17,335.515 dolarjev, s čimer smo med izvozniki slovenske industrije in rudarstva zadržali prvo mesto. ZP Iskra sledijo pa: IMV Novo mesto, Tomos Koper, TGA Kidričevo, itd. Rast našega izvoza je imela seveda precej višjo stopnjo od povprečne slovenske rasti (8 %), pa tudi od jugoslovanske (14%). Dosti večjo od skupnega povprečja pa je imela panoga elektroindustrije nasploh. Ta podatek govori torej za to, da se imamo za naše izvozne uspehe zahvaliti zlasti zunanjemu povpraševanju, ki je bilo lani le precej večje kot se je na začetku leta pričakovalo. Nekaj tovarn je doseglo izreden uspeh in njim gre v glavnem zasluga, da se je ZP Iskra uvrstila tako visoko. Te naše organizacije so: Elek-tromehanika, RIZ, Elementi, v manjši meri pa še Aparati, Kondenzatorji in Polprevodniki. Zveze so bile naša najuspešnejša izvozna skupina, sledili so jim elementi; nasprotno pa so elektromotorji zaznamovali močan padec. Struktura našega izvoza je bila glede na valutna področja nekoliko slabša od predlanske. Na konvertibilno valutno področje smo lani plasirali 70 %, v letu 1969 pa 75% vseh izvoženih izdelkov. Razlog za ta padec je v močno povečani prodaji RIZ v Indijo. Neglede na strukturo pa se je izvoz na področja konvertibilne valute vendarle krepko povečal (za 23%). Tudi med državami, kamor izvažamo, ima Zvezna republika Nemčija čisto poseben položaj, saj je odvzela 21 % ce- lotnega našega izvoza. Tudi , izvozu je druga Italija (14»/,) DR Nemčija pa tretja. Lani smo izvažali naše izdelke , skupno 54 držav. Investicije Vrednost lanskih investidl je dosegla 63,400.000 dinarjev, kar pa je 19 % več kot v prejšnjem letu. Po nekajletni stagnaciji na tem področje smo se lani le premaknili n& koliko naprej. Plana investicij pa nismo dosegli, ampai smo obstali kar za 26 % pod njim. Pri tem gre v glavnem za zakasnitve, ki pa bodo re alizirane v letošnjem letu Samo v zadnjem trimesečju preteklega leta je bilo porab ljenih skoraj 40 % od celotni predvidene vrednosti lanrkil investicij. Investicije so bil« skoraj izključno proizvodne ga značaja, za družbeni stan dard pa je bilo porabljeni! le 5 % sredstev. Največ smo investirali lani v delovne priprave (68,5%), manj v gradbene objekti (30%), ostalih 1,5% pa je šlo za projekte, prispevke, itd. V skupni investiciji so sodelovale banke s 43 %, vse ostalo pa predstavljajo lastna sredstva naših delovnih organizacij. Dobro je, ker to razmerje ni bilo le enkratni primer, ampak postaja že kar pravilo. Se pred dvema letoma so banke sodelovale z 62%, v prejšnjem letu pa še z 58% svojih sredstev. Lanski finančni rezultat Celotni dohodek združenega podjetja Iskra se je lani po večal za 30 %, torej bolj, kot smo pričakovali, saj je za do setino presegel naš letni načrt. Močna podražitev reprodukcijskega materiala, ki je preteklo leto še posebno pri zadela vse naše gospodarstvo, je našla svoj odraz tudi v strukturi našega celotnega dohodka, saj se je delež te postavke povečal kot že dolga leta ne. Nasprotno pa so delovne organizacije združenega podjetja znižale amortizacijo celo izpod planirane vrednosti, kar je resda presenetljivo. Ostali stroški so sicer narasli, vendar z manjšo stopnjo kot celotni dohodek. To naraščanje z manjšo stopnjo pa se je ustrezno odrazilo na končnem rezultatu, se pravi na dobičku. Ta je bil v letu 1970 rekorden m to ne le po absolutni vrednosti, pač pa tudi po svojem porastu. V enem letu sc je namreč povečal za 52 % in tako dosegel vrednost prek 131 milj. dinarjev. Profitna stopnja je znašala tako 4,6% točno toliko, kot smo predvideli v načrtu. Po delovnih organizacijah ZP je bila ta stopnja seveda dokaj različna, od 0,1 % v Orodjarni, do skoraj 16 % v tovarni Kondenzatorji v Semiču. In tako lani po dolgem obdobju nobena naša delovna organi»?" ja poslovanja ni zaključi, z izgubo. Peter Grčar, dipl- oec. imuni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov ZDRUŽENO PODJ ETJ E ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO ZP SKLEPI 17 SEJE ODBORA ZA POSLOVNO POLITIKO ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA SKUPAJ Z DIREKTORJI ORGANIZACIJ ZP, KI NISO ČLANI ODBORA ZA POSLOVNO POLITIKO ZP (11. 5 1971) V NOVI GORICI 0 Generalni direktor ZP mora takoj izdati odločbo o ustanovitvi komisije združenega podjetja in to že v smislu sklepa 16. seje odbora za poslovno politiko ZP z dne 22. 4. 1971 pod tč. 105, katere naloga je, da se aktivno vključi s svojimi stališči, pripombami in dopolnitvami na predlog splošnega družbenega dogovora o pravilih in merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov s samoupravnimi sporazumi ter o merilih za presojo in oceno skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih delovnih organizacijah z določili zakona (6. delovni osnutek), kakor tudi, da pripravi čimprej osnutek samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov tako za združeno podjetje ISKRA Kranj kot tudi za branžo, v katero naj bi se vključilo Združeno podjetje ISKRA Kranj v okviru Slovenije, in da aktivno deluje pri sklepanju obeh sporazumov. 0 Odbor za poslovno poli-{“O ZP sprejme na znanje informacijo o vplivu tekoče ekonomske politike na poslovanje Združenega podjetja ISKRA, k jo je podal tov. Kobal, in v zvezi s tem zadol-generalnega direktorja ZP, da imenuje poseben tcam, kateri naj zasleduje vse važne spremembe in dopolnitve v našem gospodarskem sistemu' zlasti pa tiste, ki imajo Posreden ali neposreden vpliv on poslovanje združenega Podjetja in o tem obvešča organizacijske enote v ZP, da podo le-te lahko pravočasno ustrezno prilagajale svoje .Poslovanje tem ukrepom. • Odbor za poslovno polili sPrcjme poročilo o po-.Ovaiiju Združenega podjetja ‘OKRA Kranj za leto 1970 z ne 20. 4. 1971 in ga predlaga obravnavo in sprejem delavskemu svetu ZP. Istoč; slov asno pa odbor za po- 'n° politiko ZP sprejme “'¡ep, da se v letu 1971 pred-£“en' Mesek 6.000.000 din za nanciranje strokovnih služb podeli tako, da se znesek f^OflOO din predvidi za posilil? *i str°šKov strokovnih d zp. znesek 2.000.000 din pa za pokritje drugih stroškov ZP, ki izvirajo iz poslovanja ZP v preteklih letih. 0 Odbor za poslovno politiko ZP je obravnaval po predlogu Fmančno-računo-vodskega področja ZP naslednje gradivo: 1) Stanje obveznosti organizacij do ZP per saldo 31. 12. 1970 z dne 4. 5. 1971 (tabela št. I.); 2) Pregled gibanja obveznosti organizacij ZP v letu 1970 z dne 4. 5. 1971 (tabela št. II. a in II. b); 3) Celotni dohodek in razdelitev v letu 1970 (strokovne službe ZP) z dne 4. 5. 1971 (tabela št. III.); 4) Pregled dohodkov in izdatkov rezervnega sklada ZP z dne 4. 5. 1971 (tabela IV.); 5) Obveznosti po najetih kreditih za Generalni remont. Sprejemnike Sežana, Mikron Prilep in Tovarno orodja Ljubljana z dne 4. 5. 1971 (tabela V.); 6) Pregled obveznosti po kreditih od leta 1972 dalje za Generalni remont, Sprejemnike Sežana, Mikron Prilep in Orodjarno Ljubljana z dne 30. 4. 1971 (tabela VI.); 7) Plačilo stroškov ERC za leto 1969, ki ga je predlagalo Organizacijsko-kadrovsko področje z dne 20. 4. 1971; ga sprejel ter sprejel še naslednje sklepe: 1) Odbor za poslovno politiko ZP zadolži Finančno-ra-čunovodsko področje ZP, da čimprej razčisti odnos zbiranja in plačevanja obveznosti posameznih organizacij v sestavu ZP do združenega podjetja, zlasti pa še s tistimi organizacijami, s katerimi še ni bil sprejet dokončni sporazum. V kolikor ne pride do sporazumne rešitve, naj se zadeva predloži v rešitev notranji arbitraži ZP. 2) Finančno - računovodsko področje ZP se zadolži, da tzdela se dodatno informacijo, in scer v dveh smereh: a) Koliko je dokončni znesek vseh obveznosti iz poslovanja preteklih let, ki padajo na združeno podjetje in s tem na organizacije ZP in koliko se je ta znesek že zmanjšal. b) Pojasni razliko med zneskom obveznosti, ki so bile odboru za poslovno politiko ZP predložene na 3. seji dne 3. 1970. in zneskom, ki izhaja iz predloženega gradiva na tej seji, ter naj se gradivo pod tč. a in b) te točke predloži na eno izmed prvih naslednjih sej odbora za poslovno politiko ZP. 3) Finančno - računovodsko področje ZP se zadolži, da uredi vse potrebno glede vračila kreditov organizacij, ki so jih dobile preko združenega podjetja. Kako se bo zadeva uveljavljala proti posamezni organizaciji, je odvisno od konkretne situacije v posamezni organizaciji. Fi- nančno-računovodsko področje naj ustrezne organizacije tudi takoj pismeno opozori, da naj tudi one same predlagajo način vračanja kreditov, ki so jih dobile preko združenega podjetja. 4) Odbor za poslovno politiko ZP sklene, da se zagonski stroški do ERC v višini 49 milijonov din po predlogu Organizacijsko - kadrovskega področja ZP z dne 21. 4. 1971 pokrijejo iz rezervnega sklada ZP. 0 Odbor za poslovno politiko ZP sprejme poročilo o • poslovanju Tovarne orodja Ljubljana Stegne za prvo trimesečje leta 1971 z dne 11. 5. 1971, katerega podaja predsednik začasne uprave ing. Suša, in ga predlaga v obravnavo in sprejem delavskemu svetu ZP. 0 Odbor za poslovno politiko ZP je obravnaval nekatere dodatne predloge čier.ov statuta ZP ISKRA Kranj v smislu sklepov 16. seje odbora za poslovno politiko ZP z dne 22. 4. 1971 in v smislu predloga komisije za sestavo statuta ZP ISKRA z dne 4. 5. 1971 in sprejel naslednje sklepe: 1) Člen 57 se glasi takole: »Poslovni odbor in odbor za kadrovske zadeve in informacije sestavlja po en član vsake organizacije v sestavi združenega podjetja. Generalni direktor je po svoji funkciji član poslovnega odbora.« 2) člen 58 se glasi takole: »Člane poslovnega odbora in odbora za kadrovske zadeve in informacije iz organizacij v sestavi združenega podjetja izvoli delavski svet te organizacije. Delavski svet ZP razglasi volitve in sestavo poslovnega odbora in odbora za kadrovske zadeve in informacije.« 3) člen 63 se glasi: »Kolegijska izvršilna organa sta sklepčna, če je na seji organa navzoča večina njegovih članov. Kolegijska izvršilna organa sklepata z večino glasov navzočih članov, razen če organ v posameznih vprašanjih sklene, da bo odločal s posebno večino.« 4) člen 125 se glasi: »Ukrep proti direktorju organizacijske enote zaradi ne-izvrševanja sklepov delavskega sveta ZP in kolegijskih izvršilnih organov ZP jc: — predlog za uvedbo postopka za razrešitev.« 5) člen 138 se glasi: »Osnove za formiranje rezervnega sklada ZP so za vse organizacije v sestavi ZP po četrtinah naslednje: a) vse organizacije v sestavi ZP v enakih delih; b) poprečna angažirana poslovna sredstva v preteklem letu; c) znesek izplačanih brutto osebnih dohodkov v preteklem lotu; č) netto dohodek dosežen v preteklem letu.« 6) člen 162 se glasi: »Osnove za pokrivanje stroškov strokovnih služb so za organizacije v sestavi ZP in Ceniter za avtomatsko obdelavo podatkov po četrtinah naslednje: a) po enakih delih; b) poprečna angažirana poslovna sredstva v preteklem letu; c) znesek izplačanih brutto osebnih dohodkov v preteklem letu; č) netto dohodek dosežen v preteklem letu. Višina sredstev, ki jih morajo prispevati organizacije v sestavi ZP in Center za avtomatsko obdelavo podatkov za financiranje strokovnih služb ZP se določi vsako leto z letnim gospodarskim planom ZP.« 7) Odbor za poslovno politiko ZP se strinja s formulacijami v smislu predloga komisije za sestavo statuta ZP z dne 4. 5. 1971, ki se nanašajo na člen 1, člen 8, člen 106 in 107 predloga statuta ZP od februarja 1971. 8) Odbor za poslovno politiko ZP naroči, da komisija za sestavo statuta ZP ISKRA ponovno pregleda predlog statuta ZP od februarja 1971 ter ga stilistično popravi in smiselno uredi, napravi prečiščen tekst predloga in ga kot dokončni predlog odbora za poslovno politiko ZP predloži v obravnavo in sprejem DS ZP. 0 Odbor za poslovno politiko se glede predloga rešitve poklicne šole šolskega centra ZP ISKRA Kranj z dne 21. 4. 1971 in dodatnega predloga Organizacijsko kadrovskega področja ZP z dne 7. 5. 1971 strinja, da sc vodijo razgovori o priključitvi ljubljanske poklicne šole šolskega centra ZP ISKRA k poklicni šoli Litostroja in da se stroški, ki nastanejo v zvezi s to priključitvijo vnesejo v ustrezno plačilo povečanja šolnine. Ne morejo pa stroški bremeniti investicijskih sredstev organizacij ZP. O tem naj se izdela dokončen predlog in zadeva predloži v obravnavo odboru za poslovno politiko ZP. 0 Odbor za poslovno politiko ZP na predlog predsednika koordinacijske konference ZMS ZP —• tov. ing. Lavriča priporoča vsem organizacijskim enotam ZP, da omogočijo mladincem iz svojih organizacijskih enot ud» ležbo na IV. majskem srečanju mladine elektronske in elektroindustrije Jugoslavije v Beogradu. 0 Odbor za poslovno politiko ZP sprejme na znanje informacijo o udeležbi ZP ISKRA pri izgradnji Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani na Tržaški cesti 25. Udeležba ZP ISKRA naj bi bila v višini 400 milijonov din. Fi-nančno-računovodsko področje se zadolži, da izdela finančno konstrukcijo in naj se ta predloži v obravnavo na eno izmed naslednjih sej odbora za poslovno politiko ZP. Ob jubileju Iskre (nadalj. s 1. strani) in delavcem je prejemke sprva omogočalo le ministrstvo, smo se odločili za proizvodnjo artiklov, ki naj bi omogočili, da bi proizvodnja čim prej stekla in bila čim donosnejša. Tako smo začeli izdelovati stenske ure, ki jih pri nas do takrat še nihče ni delal. Programsko usmeritev tovarne so bili sanjali mnogi naši strokovnjaki že v borbi, že pri partizanskih radiove-zah in po osvoboditivi so te sanje lahko izživeli. Obstopili so zdaj tovarno v Kranju ne le s svojim znanjem, načrtom in daljnovidnostjo, ampak tudi s srci in res je stekla. Že kmalu, vsekakor pa še v letu 1946 smo zmogli program tovarne razširiti tudi na področje jakega toka. Začeli smo izdelovati npr. male elektromotorje, ročne in električne vrtalne stroje ter električne števce. Ti proizvodi so bili takrat še kako potreb- ni širom domovine, tovarni sami pa so prinašali prepotrebna sredstva za razširjeno reprodukcijo. Spomladi 1946 smo Strojne tovarne utemeljeno preimenovali v »Iskro« in ji namenili za bodoče mnogo novih dolžnosti. Predvidevali smo veliko, slutili še več in zato smo morali gospodariti skrbno in preudarno. Nismo si smeli privoščiti predahov, kajti če iskra ne žari, ni več iskra, če ugasne, je pepel. Po službeni dolžnosti sem zapustil »Iskro« že spomladi 1947 in odšel drugam in na drugo delo. V kaj se je razrasla in kako, naj povedo drugi, ki so prišli za menoj. Poznani jo in jo spremljam še vedno, čeprav posredno in iz drugih zornih kotov. Rasla je organsko in v skladu z možnostmi. Pričakovanja izpolnjuje, tudi svoje poimenovanje še vedno utemeljuje saj ne tli, ampak žari. Izlet na Golico V maju je Golica ovita v morje dehtečih narcis, zato se je Planinsko društvo Iskra odločilo organizirati za svoje člane enodnevni izlet. Izlet na Golico bo 30. maja, z odhodom avtobusa iz Ljubljane, s Trga revolucije ob 6. uri. Avtobus bo ustavil tudi na avtobusni postaji v Šentvidu ter v Kranju pred kinom Center od koder bo odhod ob 6.45. Za izlet je predviden samo en avtobus, pri čemer je število udeležencev izleta omejeno. Pohitite s prijavami na: Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, soba 406, kjer bomo prijave sprejemali do vključno 26. maja. Ob prijavi vplačajte tu\i prispevek za izlet in sicer za odrasle po 10 in za otroke do 10 let starosti po 5 dinarjev. Hrano vzemite s seboj! Povratek z Golice ob 17. uri, prihod v Ljubljano ob 19. uri. Izlet na Golico ni zahteven, saj je do narcisnih polj le približno uro in pol zložne hoje! Fotoamaterjem v vzpodbudo V letošnji 16. številki našega tednika smo objavili na 7. strani razpis za amaterske fotografske posnetke, po katerem naj Iskraši, fotoamaterji z uspelimi posnetki prikažejo sodelavce, izdelke Iskre v proizvodnji ali v uporabi, delovno okolje, oz. vse, kar ima zvezo z Iskro. Ta razpis je vezan na 25-lelnico Iskre in, da bi naše fotoamaterje vzpodbudili k aktivnosti na tem področju, danes znova objavljamo najpomembnejše iz razpisa. Amaterji in profesionalci, ste morda v tem času že napravili kak uspel posnetek, ki bi prišel v poštev za ta naš razpis? Pošljite jih! Uspela in odkupljena dela bomo široko uporabljali. Vsako leto nastopa ZK Iskra na številnih mednarodnih komercialnih sejmih in tehničnih razstavah, kjer takšnih fotografskih prikazov nikoli ni dovolj. Imamo številne trgovine, kjer bi taka dela lahko s pridom uporabljali za dekoracijo notranjosti in izložbenih oken. Tudi naše komercialno-tehnične publikacije bi lahko uspešno poživljali s takimi ilustracijami. Kot že rečeno, tudi na dokumentacijsko vrednost ne smemo pozabiti. Fotografije bomo sprejemali do 31. 11. t. 1. in jih bo ob začetku decembra letos ocenjevala strokovna komisija. Slike naj bodo nekaširane, vendar pa tehnično obdelane in v formatu 18 X 24 cm ali večje. Neodkupljene oz. nenagrajene posnetke bomo avtorjem vrnili do 15. januarja 1972. Slikam priložite tudi ustrezen negativ. Slike pošljite zaščitene in priporočeno. Podrobnosti bomo še objavljali na tem mestu. Dela bomo seveda nagrajevali in sicer po duhovitosti in po dokumentarni ter umetniški vrednosti. Nagrada za najbolj uspeli posnetek Druga do 4. nagrada po Peta do petnajsta nagrada po 2.000. 00 din 1.000. 00 din 500,00 din Fotografije oddajte na naslov: Iskra Commerce, sektor marketing, Ljubljana, Linhartova 8 a. I. avtorally ISKRE Skica spretnostne vožnje Ker nas od I. avtorallya Iskre v počastitev srebrnega jubileja Iskre loči le še dober teden, je prav, da danes rečemo še katero okrog priprav na to trdo preizkušnjo naših motoriziranih tovarišev. Kje, kdaj in kako, to smo že pisali in prijavljenim »dirkačem« so znana tudi pravila, zato to pot le še nekaj nasvetov. Predvsem priporočamo, da vsi, ki so se prijavili za vožnjo na rallyu svoja vozila temeljito pregledajo in morebitne hibe odpravijo, da ne bo težav in nejevolje ob tehničnem pregledu pred startom, ali pa pozneje med vožnjo, čeprav bo poskrbljeno za tehnično pomoč ob morebitni okvari katerega izmed vozil. Za uspešno tekmovanje priporočamo nadalje tudi dobro štoparico, saj bo točnost vsakomur najbolj potrebna pri prihodih na kontrolna mesta in na cilj. Odveč je skrb, da bo tekmovanje prehitro in vozila izpostavljena prevelikim obremenitvam. Poprečna hitrost na progi bo znašala 45 km/h. Vsekakor pa naj se tekmovalci dodobra »založijo« z dobro voljo, previdnostjo in solidarnostjo med vožnjo, ker jim vse te lastnosti utegnejo koristiti, še zlasti, ker glede na število prijavljenih tekmovalcev lahko pričakujemo, da bo na predvideni progi prek 100 tekmujočih vozil. Organizatorji pa se bodo potrudili, da bo piknik po končani vožnji v Gozd Martuljku udeležencem povrnil vse napore in izgubljene kalorije! ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehansko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj šš Izžrebani reševalci »Prvo-[jjj majske nagradne križanke« 10 nagrad po 50 din: Marinka Zupan, »Polprevodniki«, Trbovlje; Jožica •jjj Razpotnik, »Naprave«, Ljubljana; Simon Klemenčič, hm »Elektromehanika«, Kranj; Marjeta Kosovel, »Elemen- ■■ ti«, Ljubljana; Heda Kladnik, »Polprevodniki«, Trbovlje lje; Hilda Zaletel, obrat »števci«, Elektromehanika, BH Kranj; Lidija Žugelj, Iskra-Commercc, Ljubljana; Alojz g® Mesarič, restavracija Iskra, Kranj; Marinka Bogataj, bi kontrola ATN, Elektromehanika, Kranj; Vida Steiner, ; »Sprejemniki«, Sežana. 10 nagrad po 20 din: Stane Horvat, Iskra-Commercc, Vič; Tanja tavbi, Iskra-Commerce, Ljubljana; Milka Pokom, »Merilne naprave«, Elektromehanika, Kranj; Zoran Udir, »Me- ■ ■ rilne naprave«, Elektromehanika, Kranj; Matjaž Udir, g® Šolski center Iskra, Kranj; Marija Cigoj, »Aparati«, ■ H Ljubljana; Sanda Spasojevič, Iskra-Commerce, Ljublja- S3 na; Pavel Končan, Elektromehanika, Kranj; Igor Ga- HM brič, Iskra-Commerce, Ljubljana; Vladimir Žmitek, ob- 51 rat EMI, Elektromehanika, Kranj. Nagrade bodo izplačane v juniju. Tiste, ki stanujejo hm izven Kranja prosimo, da nam takoj pošljejo točne naslove, ker jim bomo denar nakazali po poštni na, kaznici. Uredništvo [ REŠITEV »PRVOMAJSKE NAGRADNE KRIŽANKE« VODORAVNO: POPREVODNIKI, BA, OK, CIANID, TRBOVLJE, KARE, OIL, I, AAR, SA, DINARA, CR, OPANKA, TL, ISAKOVSKI, TR, ADA, I, OKSID, KANONIK, TENIS, DREN, MOST, KORANIST, EAR, PAKT, IDA, GLOSA. »ISKRA« — Tovarna orodja, Ljubljana — Stegne 15 v Združenem podjetju »ISKRA« Kranj smo kot samostojna organizacija združenega dela, edina specializirana tovarna v Sloveniji za izdelavo vseh vrst orodij kot so: — rezilna orodja — vlečna orodja — orodja za vse vrste plastike — orodja za tlačni liv ter razne manjše stroje in vseh vrst orodnih in drugih priprav Tovarna se je v svojem kratkem času poslovanja zelo solidno uveljavila tako na domačem, kot inozemskem tržišču. Zaradi vse večjega povpraševanja po kvalitetnih orodjih in v želji po čimboljši zadostitvi potreb naših cenjenih naročnikov razširjamo naše proizvodne zmogljivosti ter kadrovsko izpopolnjujemo nekatere, še ne povsem zasedene službe v tovarni. Ce želite delati v urejeni organizaciji, v odličnih delovnih pogojih, če želite biti za svojo strokovnost in prizadevnost pri delu solidno nagrajevani in če želite napredovati v svoji stroki, vas vabimo, da se o tem sam prepričate z vašim cenjenim obiskom v tovarni in se prijavite na eno od prostih delovnih mest: 1. ANALITIK — s smislom za organizacijo poslovanja In poznavanja finančno-računovod-skih poslov — eno delovno mesto 2. KONSTRUKTOR PROJEKTANT — več delovnih mest 3. KONSTRUKTOR ORODIJ — več delovnih mest 4. TEHNOLOG — več delovnih mest 5. KONTROLOR — več delovnih mest 6. ORODJAR — več delovnih mest 7. REZKALEC — več delovnih mest 8. STRUGAR — več delovnih mest 9. ZA DELO V RAČUNOVODSTVU — več delovnih mest 10. ESŠ — LAHKO PRIPRAVNIK-CA — eno delovno mesto Kandidat pod L naj bi imel končano I. stopnjo ekonomske fakultete ali končano VEKŠ — analitski oddelek. Pod 2. do 10. — kandidati z ustreznejšo strokovnostjo v zgornjih usmeritvah in z daljšimi delovnimi izkušnjami so še posebno zaželeni in bodo imeli prednost pri izbiri. Vaše cenjene prijave ali vaš spoštovani obisk pričakujemo 15 dni od dneva objave prostih delovnih mest. Telefon: 57-373.