ŽAVNA TEKSTILNA ŠOLA V KRANJU (JUGOSLAVIJA, DRAVSKA BANOVINA) 6. IZVESTJE 1936. IZDALO IN ZALOZILO RAVNATELJSTVO DRŽ. TEKSTILNE ŠOLE V KRANJU Iz govorov na šolskih proslavah Ob otvoritvi šolskega leta 1935/36, 5. IX. '1935. „Z vstopom na naš zavod ste si izbrali tehniški poklic. Zavedati se morate, da so dandanes vsi tehniški poklici, brez izjeme, tako eksaktni, tako mnogo zahtevajoči, da ne morejo dopuščati v svojem delokrogu nobenega nihanja v razumevanju in znanju, še manj neznanje. To je eden glavnih razlogov, ki zahtevajo od vas, da se popolnoma posvetite učenju.“ (Govoril član učit. zbora Ing. Mlakar Jakob) Na mirovni dan. 11. XI. 1935. „Nam, otrokom vojnih let, je še živo v spominu vse ono strašno, kar spremlja vsako vojno: Glad, pomanjkanje obleke in obutve, nered in negotovost, strah za očeta, brata, vse mogoče blodnje zbeganega ljudstva žensk, starcev in otrok v zaledju. Če nam že strah pred krvjo in mori jami na bojnih poljanah, ki pa jih nismo neposredno doživeli, ne more vcepiti mržnje do vojne, nam mora vsaj ono trpljenje, ki smo ga doživeli mi sami. naši bratci in sestrice, naše matere in očetje, vcepiti ljubezen do miru in stremljenje k spravi vseh narodov na zemlji!“ (Govoril dijak II. letnika Polak Rudolf) Na dan zedinjenja. 1. XII. 1935. „Vsako leto svečanoi proslavljamo 'ta dan, ki nam mora biti, posebno nam. mladini, glasen klic k slogi, k bratov: ski strpnosti, razumevanju in sodelovanju.“ „Le močna in velika domovina nam nudi jamstvo za uspešen razvoj na vseh poljih. Le če bomo složni, nas bo svet spoštvoval in se bal.“ (Govoril dijak I. letnika Velušček Just) Dan srvetega Save. 2?. I. 1936. „To veliko delo si je naložil sv. Sava: vdehniti narodu zavest enakopravnosti z drugimi kulturnimi narodi Evrope, izobraziti ga v duševni omiki, dlati mu knjige, šole in •v. v . 1.v v « višja ucihsca . „V trinajstem stoletju je delal za bodočnost, za nas, za dvajseto stoletje.“ (Govoril dijak I. letnika Velušček Just) Strossmayer jev dan. 3. IT. 1936. „Bil je in nam je lahko še danes vzor velike, požrtvovalne domovinske ljubezni.” (Govoril dijiak II. letnika Polak Rudolf) 100 letnica Stritarjevega rojstva. 9. III. 1936. „Pesnik Josip Stritar je utrl slovenščini pot v svet. Dal ji je prožnost, polet. Z dialogi v svojih delih je dokazal, da se je možno tudi v slovenskem jeziku izražati duhovito, svetovljansko.“ (Govoril dijak II. letnika Polak Rudolf) 80 letnica Nikole Tesla. 28. V. 1936. „Naša tiha, skromna Lika ga je dala svetu. S svojimi izumi je dal svetu luč, naglico moč. Kaj nam je dal, bi spoznali šele. ko bi prepovedal izkoriščati plodove svojega duha.“ „Ostal je zvest svojemu rodu, jeziku, domovini, čeprav deluje dolgo vrsto let v tujini, vendar nikoli ne pozablja, da mu je tekla zibelka v kršni Liki, v daljni, sladki domovini Jugoslaviji.“ (Govoril dijak I. letnika Velušček Just) Dan narodnega zdravja. 29. V. 1936. „Ljudski život skračuju nevolje i bolesti. Čovjek bi mogao živjeti dugo, da uvjek udiše čist zrak, da se dobro hrani in da se ne preumara. Ali maloko se može ubrajati medu one srečnike, kojima je sve to dano“. (Govoril dijak I. letnika Fišer Stjepan) II. Zgodovina in organizacija šole 1. Ustanovitev drž. teksitilne šole v Kranju. Z razvojem tekstilne industrije v dravski banovini je postalo aktualno tudi vprašanje o vzgoji strokovno izšolanega domačega naraščaja. Zavedajoč se važnosti tega vprašanja, je kranjski mestni občinski odbor že leta 1925. začel akcijo o ustanovitvi tekstilne šole v Kranju. Na predlog občinskega odbornika in industrijalca g. Franja Sirca je občinski odbor na seji z dne 13. novembra 1925 soglasno pooblastil g. župana Cirila Pirca, naj se sporazumno z mestnim starešinstvom pogaja z merodajnimi faktorji za ustanovitev tkalske in pletilske šole v Kranju. Med kranjsko mestno občino in Mestno hranilnico je bila sklenjena pogodba, s katero se je Mestna hranilnica obvezala, do novembra 1926 zgraditi šolsko poslopje, za katero bi plačevala vzdrževalne stroške mestna občina. Tekstilna tovarna Jugočeška se je obvezala podpirati tekstilno šolo. Ker je na občinski seji dne 16. XI. 1926 tedanja večina odbornikov zavrnila postavko proračuna v znesku Din 42.500 za ubikacije. razsvetljavo in kurjavo, se je nadaljna grad-ba stavbe (na bivšem Dolenčevem svetu) ustavila in poslopje je ostalo v sirovem Stanju nedograjeno 4 leta. Šele dne 18. juli ja 1928 je na seji občinskega odbora predlagal občinski (sedaj banovinski) svetnik g. dr. Beno Sabothy prošnjo na ministrstvo trgovine in industrije za ustanovitev tekstilne šole. Njegov predlog je bil soglasno sprejet. Medtem se je za ustanovitev tekstilne šole pričela zanimati ljubljanska oblastna samouprava. Oblastni komisar g. dr. Marko Natlačen (sedanji ban dravske banovine) je sklical dne 3. aprila 1929 o tem vprašanju anketo, o kateri ie poročal na seji dne 16. aprila 1929 mestni župan g. Ciril Pirc, ki se je poslej na vseh merodajnih mestih uspešno zavzemal za ustanovitev tekstilne šole. Za ustanovitev tek-stilne šole se je zavzemala tudi kranjska tekstilna industrija. predvsem ravnatelj Jugočeške d. d. v Kranju Horwitz Maks. Bivša oblastna samouprava v Ljubljani je za ustanovitev tekstilne šole v Kranju predvidevala v svojem Proračunu znesek Din 500.000.—. Oblastni komisar g. dr. Marko Natlačen in referent g. dr. juro Adlešič (sedanji ljubljanski mestni župan) sta ukrenila vse potrebno, da bi mogla tekstilna šola v Kranju pričeti s poukom že v sepiembru leta 19"0. Oblastna samouprava je dala domačim strokovnjakom s primernimi podporami možnost strokovne izpopolnitve v inozemstvu. Na podlagi toz. pogodbe je g. dr. ing. Kočevar Franjo proučil organizacijo tekstilnih šol v Avstriji. Čehoslovaški, Nemčiji. Belgiji in Franciji z nalogom, da z dobljenimi izkustvi organizira tekstilno šolo v Kranju do septembra 1930. Medtem je bila ljubljanska oblastna samouprava likvidirana ter je del njenih obvez Prevzela kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani. ki je v proračunu za leto 1930/31 določila znesek Din 100.000.— za ustanovitev tekstilne šole. Zlasti se je pravočasno za ustanovitev zavzel tedanji pomočnik bana g. dr. Otmar Pirkmajer, načelnik Vlil. odd. g. dr. Rndolf Marn in inšpektor strok, šol g. prof. Mihajlo Presl. Končnovel javno in pravno podlago za ustanovitev šole pa je izdalo ministrstvo trgovine in industrije z odlokom z dne 14. maja 1930 I. Br. 4632/VIL929, ko je na podlagi čl. 1. st. 1, čl. 2, čl. 3 st. 1 in čl 4. Zakona o obrtnih šolah rešilo, da se v Kranju otvori strokovna tekstilna šola za razne panoge tekstilne stroke s tein. da delo te šole prične 1. septembra 1930. Z odlokom kralj, banske uprave drav. banovine v Ljubljani VIII. No. 4513 z dne 12. junija 1930. je bilo razpisano mesto upravitelja in 5 učnih mest na drž. tekstilni šoli v Kranju za šolsko leto 1930/31. Na povabilo kralj, banske uprave se je dne 8. VII. 1930 konstituiral k svoji prvi seji ..Pripravljalni odbor za ustanovitev tekstilne šole v Kranju. Predsednik odbora je bil g. župan Ciril Pirc. podpredsednik ravnatelj Jugočeške g. Horwitz Maks. tajnik g. dr. ing. Kočevar Franjo odborniki inšpektor g. prof. Mihajlo Presl. tovarnar in obč. svetnik ter predsednik mestne hranilnice g. Fock Maks in gradb. svetnik g. ing. Emmer Fran. K delu odbora je bil pritegnjen tudi sreski načelnik g. Josip Žnidaršič. Odbor je uredil vprašanje začasne namestitve šole v Narodnem domu do dovršitve novega poslopja, adaptacije učilnic in delavnic, najemnine itd. Z odlokom kralj, banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 19. julija 1930 VII. No. 5144 je bila kranjska mestna občina obveščena, da bo za prva 3 šolska leta banska uprava prispevala 50% k najemnini za učne prostore tekstilne šole. Na seji mestne občine z dne 31. julija 1930 je bilo občinsko pred-stojništvo pooblaščeno, da sklene z Mestno hranilnico v Kranju 18 letno obojestransko neodpovedljivo pogodbo, s katero se mestna hranilnica obvezuje dograditi poslopje za tekst, šolo za letno najemnino Din 88.000.— Z odlokom VITI. No. 5725 z dne 20. avgusta 1930 je kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani nakazala pripravljalnemu odboru za ustanovitev tekstilne šole v Kranju znesek Din 100.000.— za najpotrebnejšo opremo ter poverila gg. dr. ing. Kočevarju Franju in ing. Jezeršku Janezu nalogo dajati interesentom potrebna pojasnila glede pogojev za vpis. Z razpisom VIII. No. 6092 z dne 5. septembra 1930 je pooblastila banska uprava v Ljubljani g. dr. ing. Kočevarja, da vrši dolžnosti direktorja tekstilne šole in nakazala prvo dotacijo za kritje pisarniških in manipulativnih stroškov. Za vstop v šolo se je po zgledu dveletnih tekstilnih šol v inozemstvu od vsega početka zahtevala uspešno dovršena nižja srednja ali meščanska šol z završnim izpitom. Prvi sprejemni izpiti kandidatov, od katerih je bilo v šolo sprejetih 22 učencev, so se vršili dne 10. septembra 1930 v prostorih drž. realne gimnazije, kjer se je do 20. septembra (930 začasno vršil pouk. 22. septembra se je šola preselila v pritlične prostore Narodnega doma. kjer je bila preje puškarska šola. Tu se je pričel redni pouk tedensko 33 ur, dne 16. oktobra 1930 so se pričeli že tečaji za delavstvo v tekstilni industriji in druge interesente, ki se mnogoštevilno obiskani vršijo še vedno dnevno od 19. do 21. ure. Dne 3. novembra 1930 je Ministrstvo trgovine in industrije z odlokom I. Br. 30.264 odobrilo učni načrt. Dne i. februarja J931. se je šola vselila v nove prostore kranjske Mestne hranilnice, kjer se še sedaj nahaja. Od tedaj se na šoli vrši redni pouk s 46 tedenskimi urami. V šolski delavnici so se priučili tkanja tudi mnogi brezposelni delavci, ki so nato dobili zaposlitev v tekstilnih tovarnah. Šola je naučila ročnega tkanja tudi več interesentov z dežele, ki se nato doma bavijo s tkanjem predvsem domačega lanu. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani je dne 9. avgusta 1933 ustanovila pri šoli Banovinsko preizkuševališče za tekstilno industrijo. Ministrstvo trg. in industrije je dne 26. XII. 1933 odobrilo delovanje šolskega odbora pa zač. pravilniku z razpisom 1. Br. 46.832/N. Šolski odbor se je sledeče konstituiral: Predsednik odbora je župan g. Ciril Pirc, podpredsednik direktor Jugočeske d. d. v Kranju g. Hortwitz Maks, odborniki: inšpektor strok, šol Dravske banovine g. prof. Mihael Presl, pok. upravni svetnik Jugosl. tekstilne tvor-nice Mautner d. d.. Zagreb g. Dekleva Josip, industrijalec g. Hulter Josip iz Maribora, obratovodja bombažne predilnice in tkalnice Glanzmann & Gassner. Tržič g. ing. Smolik Franc; namestniki: ravnatelj Mariborske mehan. tkalnice in apreture Doctor & drug, Maribor g. Karl Fischer, industrijalec g. M. Hribernik iz Št. Vida nad Ljubljano, industrijalec g. ing. Boris Hribar iz Ljubljane, prokurist Jugosl. tekstilne tvornice Mauiner d. d. iz Št. Pavla pri Preboldu g. R. Sadnik. Poslovodja odbora je dr. ing. Kočevar Franjo, blagajnik g. Stupica Maks. Da se je mogla šola v razmeroma kratkem času opremiti z dragimi modernimi stroji, aparati in učnimi primoč-ki, se mora zahvaliti izdatnim podporam Kralj, banske uprave dravske ban. v Ljubljani, Ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu, pripravljalnega in nato šolskega odbora pri drž. tekst, šoli v Kranju, domači tekstilni industriji, predvsem ravnatelju Jugočeske d. d. g. Horwitzu Maksu, Mestni občini v Kranju, predvsem njenemu predsedniku Pircu Cirilu, Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Delavski zbornici v Ljubljani, manufakturnim trgovcem ter inozemskim tovarnam tekstilnih strojev in motorjev. 2. Sedanja organizacija šole. Namen šole je vzgojiti dobre tehniške uradnike za tekstilno industrijo. Dijaki dobe podrobno znanje iz ikal-stva in pregledno znanje iz vseh panog tekstilne industrije. Šola je organizirana po vzorcu sličnih inozemskih zavodov. V šolo se sprejemajo prvenstveno kandidati z daljšo 'tvorniško prakso in absolviranimi 4 razredi srednje ali meščanske šole z završnim izpitom. Pouk traja 2 leti. Po dovršenem 11. letniku polagajo absolventi završni izpit. Poleg pouka se vrše na šoli večerni tečaji, ki so namenjen predvsem delavstvu tukajšnjih tekstilnih tovarn za pridobitev najpotrebnejšega teoretskega znanja iz tekstilne stroke. Absolventi večernih tečajev imajo prednost za vpis k rednemu obisku tekstilne šole, ako njih predizobrazba odgovarja vsem splošnim zahtevam. Poleg večernih tečajev se na šoli prirejajo praktični tečaji iz tk als tv a, katerih namen je praktično izvež-bati brezposelne delavce in jim s tem omogočiti lažjo zaposlitev v tekstilnih podjetjih. V bližnji bodočnosti bo treba šolske delavnice izpopolniti s kompletno predilnico ter barvarno in apreturo. Temeljni kamen za zgradbo novih šolskih delavnic predstavlja podpora gospoda bana dravske banovine v Ljubljani v znesku Din 100.000.— Čim bodo šolske delavnice kompletno opremljene bo treba omogočiti učencem specializacijo, ki naj bi se delila v tekstilno - mehanično in tekstilno - kemično smer. Tako bo šola sčasoma vzgojila domače strokovnjake za vse panoge tekstilne industrije ter upa, da bo v tem prizadevanju našla polno razumevanje in podporo pri vseh merodajnih činiteljih. 3. Banovinsko preizkuševališče za tekstilno industrijo. S podporo kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani, tekstilne industrije in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, je bilo pri drž. tekst, šoli v Kranju ustanovljeno „Banovinsko preizkuševališče za tekstilno industrijo“. Tozadevni pravilnik je kr. banska uprava odobrila in objavila v 64. kosu „Službenega lista kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani“ z dne 9. avgusta 1933 št. 413. str. 793 — 795. Učni načrt Število tedenskih ur Predmet I. letnik II. letnik 1. semester 2. semester 1. semester 2. semester Narodni jezik 2 2 2 2 Nemški jezik 2 2 2 2 Aritmetika 1 1 — — Geometriji in opisna geometrija . 2 2 .... — . Strojeslovje 2 2 2 2 Trgovinstvo 2 2 1 2 Tehniška fizika 2 2 1 — Kemična enciklopedija 1 2 — — Prva pomoč v nezgodah in higijena . 1 — — — Organizacija tekstilnih tovarn — — — 2 Nauk o tekstilnem materijalu 2 2 — Predils-vo __ — 2 1 Ročno tkalstvo 1 1 Mehanično tkalstvo 3 3 4 4 Jaquardsko tkalstvo — 1 1 Vezave 4 4 4 4 Dekompozicija tkanin 4 4 4 4 Strokovno računstvo 1 1 _ __ Kemična tehnologija vlaknin 2 •> Apreterski stroji _ . 2 1 Strojno risanjle 2 2 _ Strokovno risanje 2 2 2 2 Vzorčno in dekorativno risanje . 2 2 2 2 Preizkušanje tekstilnega materijala . 1 Vaje iz ključavničarstva 1 1 Vaje iz ročnega tkanja 4 3 2 2 Vajie iz strojnega tkanja 3 4 10 10 Vaje iz tekstilne kemije in barvarstva . 1 Telovadba Ferijalna praksa (6 tednov) .... 2 2 2 2 Skupaj tedenskih ur . 46 46 46 46 Med počitnicami morajo učenci prakticirati 6 tednov v kaki tekstilni tovarni. IV. Učno osebje A. Redni učiteljski zbor. 1. Dr. Ing. Kočevar Franjo, profesor, v. d. direktorja šole. Poučeval je v I. letniku: kemično enciklopedijo 1 (2), nauk o tekstilnem materijalu 2 (2). nemščino 2 (2), prvo pomoč pri nezgodah in higijeno I (—): v II. letniku: kemično tehnologijo vlaknin 3 (2). nemščino 2 (2), preizkn-ševanje tekstilnega materijala 1 (—), vaje iz tekstilne kemije in barvarstva — (I). organizacijo tekstilnih tovarn — (1). Tedensko skupno 12 (12) ur. 2. Ing. Mlakar Jakob, suplent. Poučeval je v I. letniku: aritmetiko 1 (1), geometrijo in opisno geometrijo 2 (2), tehniško liziko 2 (2), strojeslovje 2 (2). strojno risanje 2 (2), telovadbo 2 (2),; v II. letniku: narodni jezik 2 (2), tehniško fiziko 1 (—), trgovinstvo 1 (2), strojeslovje 2 (2), telovadbo 2 (2). Tedensko skupno 17 (17) ur. Razrednik 11. letnika. 3. Stupica Maks, strokovni učitelj. Poučeval je v I. letniku: mehanično tehniko 3 (3), strokovno računstvo 1 (1); v II. letniku: apreturo 1 (1), predilstvo 2 (1). jaequardsko tkalstvo 1 (1), dekompozicijo 4 (4), strokovno risan je 2 (2), meh. tkalstvo 4 (4), organizacija tekst, tovarn — (1). Tedensko 18 (18) ur. Razrednik I. letnika. 4. Zupančič Otmar, obrtni učitelj. Poučeval je v I. letniku: vaje v delavnicah 8 (8); v II. letniku: vezave 4 (4), vaje v delavnicah 12 (12). Tedensko skupno 24 (24) ur. 5. Zorec Črtomir, obrtni učitelj-pripravnik; imenovan z odlokom kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani 1. No. 9745/16 z dne 29. oktobra 1935. Poučeval je v I. letniku: narodni jezik 2 (2). vezave 4 (4). dekompo-zicijo tkanin 4 (4), vzorčno in dekorativno risanje 2 (2), strokovno risanje 2 (2), ročno tkalstvo 1 (1); v II. letniku: vzorčno 'in dekorativno (risanje 2 (2). tedensko skupno 17 (17) ur. B. Pomožno osebje. 6. Vujčič Hugon. delavniški mojster-dnevničar. 7. Jelenc Gregor, služitelj-dnevničar. C. Osebje banovinskega preiskuševališča za tekstilno industrijo. 8. Dr. Ing. Kočevar Franjo, profesor in pooblaščeni civ. inženjer kemije, zapriseženi sodni izvedenec za tek- siilno in kemično stroko, ravnatelj. Imenovan z odlokom kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani Vlil. No. 2236/7 z dne 1. Vil. 1933. 9. I n g-. Sazonov Sergej, kontraktnalni uradnik. Imenovan z odlokom kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani I. No. 4655^2 z dne 16. VI. 1934. 2 sept.: 5. sept.: 6. sept.: 9. okt.: 28. okt.: 11 n o v. : 1. dec.: 3. dec.: 27. jan.: 28. j a n. : 3. f e b. : 6. marec 9. marec 6. april: 28. m a j : 29. maj : 6. j ii n i j : 10. junij: 18,- 20. junija 22. j unija: 28. junij: V. v Šolski letopis Konferenca učiteljskega zbora (prijave učencev in sprejemni izpiti). Vpisovanje. V 1. letnik je bilo sprejetih 25, v II. letnik 18 učencev. — Pričetek šolskega pouka. Rojstni dan kralja Petra II. — Učenci, člani podmladka Jadranske straže so se udeležili kongresa v Ljubljani. Komemoracija ob obletnici tragične smrti kralja Aleksandra Zedinitelja. Prva redovalna konferenca. Mirovni dan (glej pogl. L). Dan zedinjenja (glej pogl. I.). Druga redovalna konferenca. Dan sv. Save (glej pogl. L). iretja redovalna konferenca (semestralna) konferenca. Strossmaverjev dan (glej pogl. I.) Četrta redovalna konferenca. Stoletnica Stritarjevega rojstva (glej pogl. I.). Peta redovalna konferenca. Proslava osemdesetega rojstnega dne Nikole Tesla (glej pogl. I.) Predavanje o narodnem zdravju (glej pogl. Šesta redovalna konferenca. Zaključek predavanj v obeh letnikih. Pismeni završni izpit. Ustmeni završni izpit. Sklep šolskega leta. Razdelitev spričeval in otvoritev šolske razstave. Seznam učne literature 1. Dr. ing. Kočevar Franjo: „Nauk o vlakninah'4. 2. Stupica Maks: „Dekompozicija tkanin“. x Dr. ing. Kočevar Franjo: „Kemična tehnologija vlaknin.“ 4. Tng. Mlakar Jakob: „Izbrana poglavja iz tehniške fizike“. 5. Ing. Mlakar Jakob: „Izbrana poglavja iz splošnega stro jeslovja“. 6. Kinzer - Šimunek: „Technologie ručniho tkalcovstvi“. 7. Ernst Gräbner: „Die Weberei“. Člani učiteliskega zbora so objavili naslednje članke iz tekstilne stroke: Dr. ing. Kočevar Franjo, „O jugoslavenskim tekstilnim sirovinama (jugoslav. tekstilni Vješnik. Zagreb. 1955. br. 7). Dr. ing. Kočevar Franjo, „Nekaj o pranju ovčje volne (ibid. 1955. br. 11). Dr. ing. Kočevar Franjo, „Dali je potrebno podizanje nove laboratorije za tekst, ind.“ (ibid. 1956. br. 2). Dr. ing. Kočevar Franjo, „O metodah za razlikovanje merceriziranega bombaža od öemerceriziranega.“ (ibid. 1956. br. 4—5). Stupica Maks. „S pomladanskega velesejma v Lipskem“ (Jugoslav. tekstilni Yjesnik, Zagreb, 1956, br. 5—4). Zorec Črtomir, „Nastanek tkanine (Življenje in svet. Ljubljana, 15. aprila 1954). Vil. Poročilo o stanju učnih prostorov in ostalih učnih pripomočkov 1. Šola ima 2 veliki predavalnici, kemični laboratorij za preizkuševanie tekstilnega materijala, preizkuševalnico tekstil, materijala, tkalnico, delavnico, 1 sobo za ravnateljevo pisarno, knjižnico. 4 kabinete za učno osobje, kopalnico. sobo za služitelja in skladišče blaga. Telovadba se vrši v sokol, telovadnici Narodnega doma v Kranju. Za zdravstveno stanje učencev skrbi šolska poliklinika v Kranju. 2. Laboratorij za kemično preizkuševanje tekst, materi jala je opremljen s potrebnim kemijskim inventarjem. Zbirka vzorcev tkanin je zadovoljiva. Za nazornejši pouk se pri predavanjih uporablja tudi epidiaskop. 3. Preizkuševalnica je opremljena z vsemi potrebnimi aparati za preizkuševanje tekstilnega materijala. 4. Strokovna knjižnica obsega 112 knjig in več letnikov strokov, časopisov. 5. Tkal nica ima 12. mehaniških statev, 7 ročnih statev. I sukalni stroj, 2 navijalna stroja za osnovo. 2 navijalna stroja za votek in 1 snovalni stroj. b. Delavnica za montažo in popravilo strojev je opremljena s potrebnimi ključavničarskimi pripravami in orodjem. Šolo so gmotno podpirali poleg kr. banske uprave dravske banovine Ministrstvo za trgovino in industrijo, šolski odbor pri tekstilni šoli v Kranju in domača tekstilna pod jeti a. Šolo so v letošnjem šolskem letu pregledali: načelnik splošnega oddelka ministrstva trgovine in industrije g. Bojič Momčilo, načelnik VIII. oddelka kralj, banske uprave dravske banovine v Ljubljani g. dr. Marn Rudolf, inšpektor ministrstva trgovine in industrije g. ing. Mitrovič Dobrivoje in inšpektor strokovnih šol dravske banovine g. prof. Presl Mihajlo. Vlil. Poročila o delovanju dijaških društev, fondov in o podeljenih podporah 1. Podmladek Rdečega križa. Poroča poverjenik Stupica Mak=i. Delovanje podmladka je bilo izključno socialno usmerjeno. Iz svojih sredstev je podpiralo bolne dijake tukajšnjega zavoda ter jim s tem omogočilo zdravljenje. Dne 22. junija 1935. je bilo premoženjsko stanje naslednje: Dohodki .... Din 3970.50 Izdatki . Din 547.75 Imovina .... Din 3422.75 2. Podmladek Jadranske straže na drž, tekst, šoli v Kranju. Poroča poverjenik Ing. Mlakar Jakob. C eloletno delo. ki je bilo usmerjeno predvsem k cilju, da se zbero potrebna sredstva za ekskurzijo letošnjih absolventov, je doseglo popoln uspeh. Poleg raznih oblik stalne slednje in postopnega zbiranja sredstev, je priredil podmladek j. S. dne 18. aprila t. 1. akademijo, ki je takoi moralno kot gmotno dobro uspela. — Vsem odličnim posetnikom prireditve in svojim podpornikom se podmladek J. S. na tem mestu ponovno najlepše zahvaljuje in prosi, da mu svojo naklonjenost ohranijo nezmanjšano tudi v bodoče. Na letošnjem izletu na morje, ki je bil zopet kombiniran s poučno ekskurzijo po vsej državi, so videli absolventi najlepši del obale našega Jadrana na progi Tivat -Dubrovnik — Hvar — A is —- Biševo — Split — Šibenik. Brezdvomno so odnesli mladi udeleženci z ekskurzije in z izleta na morje najlepše spomine, ki bodo ostali trajno vezani s hvaležnostjo do vseh, ki so jim izvedbo ekskurzije omogočili. Blagajna izkazuje na dan 10. junija 1936: dohodkov................Din 25.650.— izdatkov . . . . . Din 21.649.90 ostane v blagajni . . Din 4.000.10 5. Šolski fond. Saldo 31. marca 1935 .... Din 11.053.03 Dohodki od 1. IV. 1935 do 31.111. 1936 Din 13.325.02 Dohodki skupno Din 24.378.05 Izdatki od 1. IV. 1935 do 31. III. 1936 Din 7.654.59 Imovina v gotovini 31. III. 1936 Din 16.723.46 4. Obratni fond. PROMET. Dohodki Saldo 1. IV. 1935 Din Prejemki od 1. IV. 1935 do 31. III. 1936 Din 4.828,75 48.753.09 Skupaj Din 53.581.84 Izdatki: Izdatki od 1. IV. 1935 do 31. III. 1936 Din Saldo v gotovini 3. III. 1935. . . Din 45.651.— 7.930.84 Skupaj Din 53.581.84 BILANCA Aktiva Inventura 31. III. 1936 sirovine (preja itd.) Din 36.360.66 Poluizdelki ......................................Din 10.655.— Izdelki • Din 11.210.25 Dolžniki.......................................• Din 12.395.96 Gotovina pri Drž. hipotekarni banki . . Din 7.930.84 Skupaj Din 78.552.71 Pasiva Glavnica •..................................Din 65.000.— Upniki ........................................• Din 2.048.50 Dobiček •..................................Din 11.504.21 Skupaj Din 78.552.71 5. Podpore Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani ie naklonila dijakom državne tekstilne šole v Kranju v šolskem letu 1935/36 kot študijsko podporo Din 13.500.— Šolski odbor pri državni tekstilni šoli v Kranju je podelil Dijaški kuhinji kot podporo za prehrano ubožnejših dijakov Din 10.000.—, dijaku I. letnika Lotzu Hartmuthu Din 1000— kot bolniško podporo, prispevek za mleko, ki se je delilo dijakom v šoli Din 548.— in Din 4200.— za podporo na ekskurzijah. IX. Poročilo o ekskurzijah v šol. letu 1935/36. 6. sep t. : I. in II. letnik. Ogled ljubljanskega vele- sejma. 7. sept.: 1. in II. letnik. Ogled Strojnih tovarn in li- varen ter Mestne elektrarne v Ljubljani. 1. okt.: 1. in II. letnik. Ogled obrtne razstave v Kranju. 7. —16. okt.: 11. letnik. Ogled sledečih tekstilnih tovarn: Tkalnica Mautner. Št. Pavel v Preboldu: Metka, Bergmann v Celju; Hutter. Mariborska tekstilna. M. Rosner, Jugotextil, Štora, Zelenka, G. Erlich v Mariboru; Br. Gran-ner, Brača Neumann v Čakovcu; Ti var. \is, Mariborska tekstilna v Varaždinu; Zag. tvornica vune, Ivanščica v Oroslavju; H. Po- f lack i sinovi, Grivičic, P. Herrmann, A. Kraus, D. Wälder, Hahm i Nettei, AGB. Br. Hiršl v Zagrebu; Tovarna motvoza in vrvar-na v Grosuplju. I. letnik. Ogled tekstilnih tovarn: Glanzmann in Gassner v Tržiču: Ivan Kolman v Begunjah: Slavko Bole, Alojz Kristan v Zapužah. 1. letnik. Ogled tovarn: Tekstilna H. Thaler. Tovarna klobukov šešir v Škofji Loki; Beer Hribernik in Komp. v Tacnu; Štora d. d. Št. Vid nad Ljubljano. 1. letnik. Ogled: Tovarna motvoza in vrvarne v Grosuplju; j. Kunc in Komp. v Ljubljani. I. letnik. Ogled: Industrija platnenih izdelkov v Jaršah: Mehanična tkalnica v Domžalah. Ekskurzija II. letnika po vsej državi; združena z izletom na morje. Ekskurzisti so si ogledali sledeče tovarne: 1. Prva jugoslavenska tkaonica svilene robe, d. d., Osijek. 2. Lanena industrija, d. d„ Osijek. 3. Prva jugosl. tvornica za nameštaj. Som-bor. 4. Brandecker Franjo, k. d.- Kula. 5. Herman Gierlichs, tvornica svilenih tkanina, Novi Sad. 6. Direkcija državnog svilarstva, Novi Sad. 7. Mehan. tkaonica Dragutin M. Bistič, No- vi Sad. 8. Industrija platna i svile, Micič i Kamler. Novi Sad. 9. Spitzer i Vermes, tkaonica svilene robe. Novi Sad. 10. Ivan Pilko. tkaonica damasta, Novi Sad. II. Tekstilna industrija Brača Hadži Boško-vič, Zemun. 12. Tekstilna industrija Dingarac, Stojadin-vič i Goločevac, Zemun. 13. Fabrika za preradu vune, Zivojin \ukoji-čič, Zemum. 14. Barvarna g. Poljokana, Beograd. 15. Fabrika svilenih tkanina Srdanovič i Ko., Beograd. 16. Tekstilne fabrike Koste Iliča sinovi, a. d. Beograd. 17. llija Milišič. preclionica i tkaonica jute. Beograd. 18. Beogradska tekstilna industrija, Beograd. 19. Fabrika vunenih tkanina K. Iliča, Beograd. 20. Vlada Teokarovič i Komp., Paračin. 21. Gligorije Petrovič i Komp.. Leskovac. 22. Tekstilne fabrike Koste Jlica, Leskovac. Leskovac. 23. Mika Stakovic i sin, tekst, fabrika 24. Tvorni ca sapuna, Leskovac. 25. Tekstilna industrija, d. d., Skoplje. 26. Aero, tvornica sapuna i tkaonica jute, Skoplje. 27. Prva užička tkaona, Užice. 28. Banovinska tkaonica čilima, Sarajevo. 29. Tekstilna tvornica Antič, Šibenik. 30. Prva šibenska tekstilna tvornica;. Šibenik. 31. Vuna, d. d. Karlovac. 32. Jutena industrija, Karlovac. 33. Domače tvornice predenja i tkanja pa-muka, Dugaresa. 20. maja: Ekskurzija 1. letnika v tovarne KID na .Jesenicah in Javorniku ter v elektrarno v Ži- rovnici; obisk rojstne hiše pesnika Prešerna. 25. maja: Ekskurzija L letnika v predilnico g. Černiv- ca v Naklem. 27. maja: Ekskurzija 1. letnika v tekstilni tovarni g. Božiča in g. Praha ter v tvornico gumi jevih izdelkov Semperit v Kranju. X. Poročilo o ferijalni praksi dijakov Predpisano 6 tedensko ferijalno prakso morajo opraviti absolventi I. letnika. To počitniško prakso so odobrila sledeča podjetja: 1. Mariborska tekstilna tvornica. Maribor (Vesnaver Svetozar. Vodopivec \ladimir). 2. Jugočeška, Kranj, (Vrhunc Matevž, Ovin Milan). 3. Josip Kunc in Komp., Ljubljana (Urek Milena, Jurjevčič Franc). 4. Intex, Kranj (Uhan Ivan. Česnik Valentin). 5. Tivar, Varaždin (Tomaškovič Franjo). b. Hutter in drug, Maribor (Spenidl Rudolf. Slavec Rudolf, Jankovič Peter). 7. Doctor in drug, Maribor (Sedmak Danilo). 8. Glanzmann in Cassner. Tržič (Rojina C iril). 9. Karl Thoma. Maribor (Polak Rudolf). 10. Zagorska tvornica vunenih tkanina. Oroslavje (Ludvig Mirko). 11. Jugosvila. Maribor (Jakopič Drago). Ravnateljstvo se vsem. ki so šolo blagohotno podpirali, najlepše zahvaljuje. Poročilo o zdravstvenem stanju učencev. Delovanje drž. šolske poliklinike na drž. tekstilni šoli v Kranju v letu 1935/16 Rezultat pregleda I. let. II. let. Pregledi učence v polikl. v 1. 1935 36 Obo- lenja Pre- gledi ostalo nepregledanih 1 3 interna obolenja 21 31 dober 6 2 tuberkuloza 4 11 K» 2 S s a « srednji 15 10 kirurg, obolenja 6 15 m M slab 2 2 očesna obolenja 5 5 nepravilen vid 5 1 otolaryng. obolenja 10 19 očesne bolezni 2 — ostale bolezni 14 21 motnje sluha 1 2 zobna obolenja 3 3 bolezni nosa in ust — 1 kožne bolezni 5 11 pljučno obolenje 1 2 tuberkul. reake. 12 6 napake na srcu 2 1 kožne bolezni 15 7 slaba tel. nega 8 1 poveč. žrelnie in nebnic 2 4 golša 4 1 neprav. na okostju 6 2 slaba drža 12 7 Poroča v. d. upravnika živčne bolezni 6 2 zdravnica dr. Pance druge nepravilnosti 4 2 caries 20 11 O N v redu 3 3 XII. Poročilo o šolski razstavi Šolska razstava je bila otvorjena 28. junija. Rastav-ljeni so bili razni vzorci blaga, izdelanega v šolski tkalnici in grafični izdelki učencev obeh letnikov. XIII. Klasifikacija učencev ob zaključku šolskega leta 1935/36. (Krepki tisk z VELIKIMI ČRKAMI pomeni odličen, krepki z malimi črkami prav diober uspeli). A) Klasifikacija ob zaključku šolskega leta I. letnik Izdelali so: Cerkvenič Edvard. Trst Cerovečki Vladimir, Krapina FISCHER HUBERT, Pliberk FLUDERN1K MARJAN, Zidani most Gerbec Vladimir, Postojna Kokoravec Franc, Trst Kozina Janez, Ribnica Magišta Jože, Novo mesto Marinc Kamilo. Brežice Matelič Rado, Brežice Martinšek Henrik. Kresnice Mlinar Boris, Žiri NAGLIC JOŽE, Cerklje Pavlič Ladislav, Domžale Reinškar Ferdinand, Vič SPORN ALBIN, Struževo Stranjšak Franc, Gradec Vest Viktor, Šmartno Popravni izpit imajo: Bren Pavel, Bosanska Krupa (aritmetika) Fischer Stjepan, Varaždin (elektrotehnika) Prebil Marijan, Vič (strok, računstvo) Velušček Just, Trst (meh. tkalstvo) Izdelal ni: Senica Maksimilijan, Domžale Radi bolezni sta med letom izstopila: Lotz Hartmuth. Osijek in Mrak Savo. Trst. II. letnik Izdelali so: Česnik Valentin, Trst (Italija) Jakopič Drago, Gorje pri Bledlu Jankovič Peter, Sv. Martin na Pohorju Jurjevčič Franc, Knittelfeld Ludvig Mirko, Ljutomer Ovin Milan, Trebnje Polak Rudolf, Gradec (Avstrija) Rojina Ciril, Ljubljana SEDMAK DANiLO,' Nabrežina (Italija) SLAVEC RUDOLF, Maribor SPENDEL RUDOLF, Fram Uhan Ivan, Kočevje Urek Milena, Ljubljana Vesnaver Svetozar, Buje Vodopivec Vladimir, Tolmin (lialija) VRHUNC MATEVŽ, Bled Radi bolezni med letom izstopil: Tomaškovič Franjo, Varaždin B) Završni izpiti. Po dovršenem II. letniku tekstilne šole delajo absolventi završni izpit, na katerem naj pokažejo, koliko so si pridobili strokovne in obče izobrazbe v tekstilni stroki. Završni izpit se vrši v smislu „Pravilnika o opravljanju izpitov na telili, srednjih in moških obrtnih šolah“ iz sledečih predmetov : a) pismeni izpit: 1. dekompozicija tkanin (naloga sme trajata največ 6 ur), 2. vezave (največ 4 ure), 3. narodni jezik (največ 3 ure). b) ustni izpit: 1. strojeslovje. 2. trgovinstvo- 3. nauk o tekstilnem materijalu, 4. predilstvo, 5 ikalstvo (priprava materijala. ročno in mehanično tkalstvo), 6. strokovno računstvo. 7. apretura in kemična tehnologija vlaknin. Izpričevalo o završnem izpitu velja po § 26. odstavku 1- zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931 in člena 1. pravilnika ministrstva za trgovino in industrijo z dne 21fcaprila 1934, II. br. 13.845/u, kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za obrti tekstilne stroke. C) Progrtun završnega izpita: (V smislu odloka kr. banske uprave v Ljubljani \'111. No. 2384/4 z dne 4. maja 1954.) 1. Pismeni izpiti: 18., 19. in 20. junija 1936. 2. Ustmeni izpiti: 21. in 22. junija 1936. Izpit so položili: Jakopič Drago. Gorje SPENDEL RUDOLF, Maribor Jurjevčič Franc, Knittelfeld SEDMAK DANILO, Nabrežina Rojina Ciril» Ljubljana Urek Milena. Ljubljana Slavec Rudolf, Maribor Pismeni del završnega izpita so prekinili naslednji kandidati.ki na podlagi čl. 24g pravilnika o opravljanju vseh izpitov ne morejo polagati završnega izpita pred potekom enega leta: Česnik Valentin, Jankovič Peter, Ludvig Mirko, Ovin Milan, Polak Rudolf, Uhan Ivan, Vesnaver Svetozar, Vodopivec Vladimir in Vrhunc Matevž. Ker so kandidati Česnik Valentin, Ludvig Mirko» Ovin Milan, Polak Rudolf. Vesnaver Svetozar, Vodopivec Vladimir in Vrhunc Matevž prekinitev izpita motivirali z zdravniškimi izpričevali, so se njihove prošnje za pripustitev k završnemu izpitu v jesenskem terminu po sklepu izpraševalne komisije predložile ministrstvu trgovine in industrije v kočnoveljav-no rešitev. Učiteljski zbor drž. tekstilne šole v Kranju je na svoji izredni seji dne 20. junija 1956 soglasno sklenil izključitev učenca II. letnika Uhana Ivana iz vseh strokovnih šol v resoru ministrstva trgovine in industrije na podlagi čl. 51, odst. 4 pravilnika o dolžnostih in vedenju učencev ter čl. 42, točke 4 zakona o srednjih tehn. in moških obrtnih šolah. Izpitni odbor: Predsednik : dr. ing. Kočevar Franjo, v. d. direktorja šole. Izpraševal je: nauk o tekstilnem materijalu in kemično tehnologijo vlaknin, podpredsednik: ing. Mlakar Jakob. Izpraševal je: stroje-slovje in trgovinstvo. člani : Stupica Maks. Izpraševal je: dekompozicijo tkanin, predilstvo, tkalstvo, apreturo in stro-• kovno računstvo. Zorec Črtomir. Izpraševal je: narodni jezik, zapisnikar : Zupančič Otmar. Izpraševal je: vezave. XIY. Večerni tečaji Za. izpopolnitev izobrazbe tekstilnih delavcev v njiho- vi stroki, za pripravnike, ki nameravajo postati redni učenci tekstilne šole in tudi za druge interesente prireja šola večerne tečaje. Tečaji se vrše vsak delavnik razen sobote od 19. do 21. ure. Obiskovalci dbbe po završenih tečajih izkaze o obisku, uspehu in vedenju. Predavali so člani učiteljskega zbora. V letošnjem letu so se vršili sledeči tečaji: 1. Nauk o tekstilnem materija-lu (dr. ing. Kočevar Franjo. 1 uro). 2. Splošno strojeslovje (ing. Mlakar Jakob, J uro). 3. Dekompozicija tkanin (Zorec Črtomir, 1 uro). 4. Mehanično tkalstvo (Stupica Maks- 2 uri). 5. Praktična elektrotehnika (ing. Mlakar Jakob, 1 u-ro). 6. Kemična tehnologija vlaknin (dr. ing. Kočevar Franjo, 1 uro). 7. Vezave (Zupančič Otmar, 2 uri). 8. Strokovno računstvo (Zorec Črtomir, 1 uro). Seznam obiskovalcev: Benedik Franc Beregszasi Ivan Bernard Avgust Bertoncelj Alojzij Eržen Franc Eržen Ignac Filipovič Vlado Govekar Miroslav C j ros Anton Gros Marijan Holeček Edvard Tstenič Franc Jezeršek Pavel Kalan Janez Kobal Franc Kolmančič Ivan Kozjek Gabrijel Krt Ivan Kuralt Franc Kužnik Franc Lenard Srečko Medja Anton Mlinar Kristijan Novak Marija Oblak Tvan Oman Ivan Oman Mihael Oselji Anton Osterman Milan Ralijan Henrik Rollny Ludvik Schmidt Stjepan Sedej Alojzij Sturm Tvan Suchsomel Bohumil Šetina Franc Šilar Tvan Pavlič Mihael Penko Marija Pirn Jožef Pliberšek Rudolf Prax Franc Foriš Nikolaj Vidmar Mihael Vovk Anton V prihodnjem šolskem letu 1936/37 se bodo vršili večerni tečaji predvidoma v enakem obsegu kakor letos. — Prijave za obisk sprejema ravnateljstvo v dneh od 14. do 20. septembra 1916. Redni pouk se prične dne 1. oktobra 1936. Višina šolnine je razvidna iz razpredelnice v oddelku XVI. Vsak obiskovalec večernih tečajev mora založiti kavcijo v znesku Din 30.—. XV. Praktični tečaji iz tkalstva Ti tečaji iz ročnega in strojnega tkalstva so namenjeni predvsem nezaposlenim delavcem. V šolskih delavnicah si pridobe nekoliko znanja, da jim je potem vstop v tekstilna podjetja olajšan. Tečaji se vrše vsak dan dopoldne od 8. — 12. ure; vodi jih delavniški mojster Vujčič Hugo. S e z n a m obiskovalcev Kolmančič Ivan. Ormož Bečan Štefanija. Medvode Jevševar Ivan, Mirna Bernik Dominik, Draga Erce Ivan. Komenda Purkart Ana, Jesenice Kozjek Gabrijel- Podbrdo Jezeršek Pavel. Predoslje llafner Franc, Radovljica Zorman Albin, Predoslje Geister Reinhold,Rajhenburg Jenko Angela, Šmartno XVI. Naredba učencem o začetku šolskega leta 1936/37. Zakon o sred. tehn. šolah ter izpremembe in dopolnitve k zakonu o taksah določajo : 1. Vpisnino 50 (petdeset) Din mora plačati vsak učenec in sicer v kolkih na prijavnici. 2. Šolnino plačajo učenci, katerih starši (oz. tudi učenci, ako je njim predpisan davek) plačujejo preko 300 Din letnih davkov in sicer po sledeči lestvici : Po davkih: znaša šolnina za obisk večernih za rednega učenca : tečajev : 300'— do 1.000.- Din 150’— Din 50 1.000’— do 3.000 — 200’— 75 3.000’— do 5.000’— 250’— 100 5.000 — do 10.000 — 400’— 150 10.000 — do 20.000’— 600’— 250 50.000 - do 900’— 400 1.400’— 650 Ako imajo roditelji več otrok v šolali, plačajo za prvega otroka polno šolnino, za ostale le polovično. Za pravilno odmero šolnine mora prinesti k vpisu vsak učenec potrdilo od pristojne davčne oblasti o vseh neposrednih davkih, ki jih plačujejo roditelji oz. tudi učenec sam. Državni in samoupravni (banovinski ali občinski) u-službenci predflože davčni izkaz od tistega predstojništva, kjer dobivajo plačo. Ako pa plačujejo razen od plače še kakoršnekoli druge neposredne davke, morajo* predložiti tudi o teh davkih izkaz od pristojne dlavčne oblasti. Pogoji za sprejem na drž, tekstilno šolo v Kran ju 1. Učenci morejo biti samo redni; izrednih učencev ali privatistov šola ne sprejema. 2. Za vstop v I. letnik naj se prijavijo učenci, ki imajo absolvirano nižjo srednjo šolo ali meščansko šolo z nižjim tečajnim izpitom ali kvalifikacijo določeno po 3. in 4. odst. §24. Zakona o drž. sredin jih tehniških in moških šolah. 3. Vsak kandidat mora izpolniti prijavnico in jo kol-kovati s kolkom za Din 50.— Prijavnice se dobe pri šolskem ravnateljstvu. Priložiti je treba: a) rojstni in krstni list, b) domovnico, c) zadnje šolska spričevalo, č) izkaz o praksi (ako je kandidat že prakticiral v kakem podjetju), d) nravstveno spričevalo ako kandidat ni bil v prošlem letu redni učenec kake javne šole). 4. Prijavljenci za prvi letnik opravljajo sprejemni izpit, in sicer: a) kandidati z nižjim tečajnim izpitom delajo samo psi-hotehniško preizkušnjo. b) kandidati s kvalifikacijo, določeno po 3. odst. §24. Zakona o srednjih tehn. in moških obrtnih šolah: 1. narodni jezik. 2. geometrija, 3. aritmeiika. 4. fizika, 5. risanje: (snov iz teh predmetov se zahteva, kakor za nižjo srednjo šolo oziroma za nižji tečajni izpit); 6. psihoteh-niška preizkušnja. 5. Izmed kandidatov, ki uspešno dovrše sprejemni izpit in dosežejo v vseh pogojili najboljšo skupno oceno, sprejme vodstvo 24 rednih učencev. Prednost imajo kandidati: a) ki so redtio obiskovali večerne tekstilne tečaje, b) z daljšo tovarniško prakso c) prejšnje leto odklonjeni radi pomanjkanja prostora na zavodu. Spored o pričetku šolskega leta 1956/37 1. Popravni in razredni izpiti se prično 26. avgusta ob 8. uri. 2. Pri jave kandidatov za I. letnik bo sprejemalo ravnateljstvo o priliki opravljanja sprejemnih izpitov. 3. Sptfejemni izpiti kandidatov za I. letnik se vršijo dne 1. septembra 1936 od S.30 ure dalje. Pri vpisovanju mora vsak učenec : a) izročiti prijavnico s kolkom za Din 50.— b) plačati Din 20.— za zdravstveni fond. c) predložiti potrdilo od davčne oblasti o neposrednih davkih roditeljev (oziroma o svojih davkih) in plačati šel nino po zgoraj navedenih predpisih. č) plačati Din 50.— (petdeset) kavcije za čuvanje šolskega inventarja in učnega materijala in Dim 10.— za šolski fond. 4. Vpisovanje se vrši dne 5. septembra 1936 ob 8. uri, nato se prične redni pouk ob 14. uri. V Kranju, na Vidov dan 1. 1936 Ravnateljstvo drž. tekst, šole v Kranju V letošnjem letu je umrl zaslužni član šolskega odbora, predsednik tekstilnega odseka pri Zvezi industrijcev v Ljubljani g. upravni svetnik DEKLEVA JOSIP. Tekstilna šola mu bo ohranila trajen spomin. Poročila sestavil Črtomir Zorec. Tisk Tiskovnega društva v Kranju. Predstavnik France Uhernik.