Kmečka frgovina Izvoz jabolk iz Slovenije Iz dravske banovine Je bilo letxis izvoženll jtzredno veliko jabolk v inozemstvo, posebno fcs maiuborskega, Ijutomerskega ter ptujskega okraja, kjer je sadje posebno dobro obrodilo. Skoro vsa jabolka so btfa izvožena v Kemčijo, in sicer največ na Dunaj, Berlin, Munchen, Leipzig itd., le malenkost tudi v CSR Cena izvoženega industrijskega in prešneg; eadja je bila 75 par do 1 din, cena namiznega in potrošnega sadja pa 2 din do največ 3.10 din za kg. V naslednjem navajamo množino izvoženega sadja v inozemstvo v mesecu oktobru t. 1. po okrajih: Maribor, levi breg (nakl. postaja glav l«)lodvor) 1,974.611 kg, Moribor, levi breg (nakl postaja Pesnice.) 1,766.800 kg, Ljutomer (nakl. poetaja Gor. Radgona) 1,553.520 kg, Ljutomer (nakl. postaja Slatina Radenci) 20.000 kg, Lju tomer (nakl. postaja Ljutomer Križevci) 284 tisoč 740 kg, Ptuj (nakL postaja Moškanjci) 138.700 kg, Ptuj (nakl. postaja Ivanjkovci 88.800 kg, Ptuj (nakl. postaja Ormož) 76.600 kg Maribor, desni breg 130.000 kg, Celje 377.195 kg, Murska Sobota 176.500 kg, Slov. Gradec B3.Ł50kg, šmarje pri Jelšah 10.000 kg, Slov. Konjice 6000 kg, Dravograd 29.300 kg. Navajamo tudi skupno množino letos v avguetu, septembru in aktoforu izvoženega sadja po okrajih: Maribor, levi in desni breg, 7,589.154 kg, Ljutomer 3,036.262 kg, Ptuj 1,616.543 kg, Murska Sobota 447.290 kg, Celje 763.845 kg, Šmarje pr Jelšah 92.290 kg, Brežice 51.100 kg, Krsko 97.000 kg, Slov. Konjice 28.000 kg-, Dravograd 29.300 kg, Slov. Gradec 83.950 kg, Kočevje 23.692 kg, Lendava 19.900 kg. Skupno je bilo letos izvoženega eadja v inoeemstvo 18,878.826 kg. Ce računamo vagonske pošiljke povprečeo po 5000 kg, je bilo torej v tnozemstvo izvoženih 2775 vagonov sadja. Trgovinska pogodba z Italijo Od 3. do 17. novembra so tekla v Rimu pogajanja med našo državo in Italijo zaradi nove trgovinske pogodbe, ki je sedaj sklenjena. PoveEai se bo zlasti izvoz našega lesa v Italijo, kar bo za Slovenijo velike važnostl Nova pogodba ne prinaša nobenih radikalnih sprememb, doseieni pa so zadovoljivi rezultati. Naš izvoz v ItaKjo je določen skupno na 250 milijonov lir. Naš Izvoz ee deli po skupinah takole: 108 milijonov Hr za lee, za živino in živalske proizvode 65 mitijonov lir, za žitarice 41 milijonov lir in za druge proizvode 37 milijonov lir. Slinavka in parkljevka v Sloveniji Slinavka in parkljevka je precej razširjena v naši banovini. Najnovejši izkaz živinskili kužnih bolezni nam kaže, da so bill tile okraji okuženi po Blinavki in parkljevki: okraj Brežice: Orešje in {Stara vas, občina Bizeljsko; Osredek, občina Podpreda, Pesje, občina Videm; okraj Celje: KranjiCice in Podgorje, Podkraj; okraj Konjice: SlovenBke Konjice; okraj Laško: Lažiše, Lahomno in iSv. Krištof; okraj Lendava: Beltinci, Srednja in gornja Bistrica, Kobilje, Žitkovcl, Gor. Lakoš, Genterovei, Radmožanci, Melinci, Medelica; okr. I/jutomer: žepovci, Stara nova vas, Cven, Mota, Pristava in Levščak; okraj Maribor desiii breg: Bohova, Pivola, Rogoza, Sp. Hoče, Poljčane; okr. Murska Sobota: Krog', Rakičan; okraj Ptuj: Obirež, Čemivec, Gomila, Jastrebci; okraj SlovenjIgradec: Slovenjgradec, Kamovo in šalek; okraj Išmarje pri Jelšahr Ravno, Imeno, Seularjevo, Griiče, Kačjl dol, Dekmarce, Ples, Sv. Peter, Zrebče, Zagaj, Jazbince, Kartince, Senovica, Sv. Tomaž, škofija. Zaradi pobijanja te živinske kuge je izdala kr. banska uprava naslednje stroge odredbe, ki se glase: »Trgovcem z živino, ki pri nakupu živine osebno obiskujejo kraje, ki so okuženi ali ogroženi po slinavki ali parkljevki, je brez potrdila Občine, odnosno Higienskcga zavoda ali javno bolnišnice, da so bili pri povratku iz okuženih krajev razkuženi, prcpovedan vstop v hleve v vsej banovini. Pojožaj na živinskem trgu V naši državi so živinski sejnru le srednjc oblskani. Živinorejci v.e silijo preveč z živino, deloma ker sedaj po večini krajev ni že tako huda Btiska za denar, deloma pa, ker pričakujejo, da se bodo morale cene popraviti. S prodaio silijo le tam, kjer imajo malo krme ter se boje, da bi morali pozneje v zimskem Casu še ceneje prodati žlvino. Cene ao v splošnem stalne, 4rže se na dosedanji višini. Izvaža se živlna v glavnem še vedno na področje bivše Avstrije. Nemčlja kupuje samo svinje in svinjsko mast. V Italijo se izvaža sedaj precej svežega mesa. Cehoslovaška je prepovedala uvoz goveje živine, ovac in koz iz Jugoslavije. Prl nas se sedaj trguje žlvina po sledeCih cenah: Ljubljana: voli I. vrste 6 din, voli n. vrste 5 do 5.50 din, voli m. vrste 4 do 5 din, telice I. vrste 6 din, telice II. vrste 5 do 5.50 din, telice m. vrsae 4 do 5 din, kra-re I. vrste 5.50 dm, krave II. vrste 4.25 din, krave ni. vrste 2.50 do 3 din, teleta I. vrste 8 din, teleta n. vrste 7 din. — Ptuj: voli 3.75 do 4.50 din, krave 2.50 do 3.75 dtn, biki 3.50 do 4 din, junei 3.50 do 4 dtn, telice 3 50 do 4.75 din. — Kranj: voli: I. vrste 6.25, U. vrste 5.50, m. vrste 5 din; telice: I. vrste 6.25, II. vrste 5.50, III. vrste 5 din; krave: I. vrste 5.50, II. vrste 4.50, m. vrste 1.75; teleta: I. vrste 8, II. vrste 7 din. Svinje Svinjam je cena nekoliko nazadovala. Najprej je padla na Hrvaškem, potem pa še v naših krajih. Vzrok so težave zaradi izvoza. Poscbno mesna industrija ne more izvažati svojih izdelkov v zaželjeni meri, pa zaradi tega manj kupuje. Pač pa je živahno povpraševanje po mladih rejnih svinjali, ki se še najboljše prodajajo. Na ptujskera sejmu so so prodajale debele svinje po 8 do 8.50 din, pršutarji po 7.25 do 7.75, plemenske svinje pa po 7 do 7.25 din. Mladi praši6ki 6 do 12 tednov stari so bili po 60 do 120 din komad. Na Gorenjskem špeharjl po 10.50, pršutarji pa po 8.50 do 9.50 din. V Ljubljani se prodajajo špeharji po 10, pršutarji po 9 din za kilogram. Na Hrvaškem so pršutarji po 7 do 7.25, debele svinje so po 8, mlade rejne svinje pa so po 9—10 din kilogram. Surove kože — bvčja volna Goveje surove kože se prodajajo sedaj po 8 do 11 din, telečje kože so po 11 din, svinjske pa po 6 do 8 din za kilogram. Ovčja volna neoprana so prodaja po 24 do 26 din, oprana pa po 34 do 36 din kUogram. Tržne cene v Mariboru dne 26. novembra 1938 M e s o : Goveje salo 15—16 din, slanina 15 do 16 din, pljuča 7—8 din, jetra 8—10, reberca 10—12 din, svinjsko meso 12—13 din, ribe 15—17 din, morske ribe 10—28 din, zajec 13—14 din za lkg. Zelenjava: krompir 0.65—1.50 din kg, merica 5—6 din, čebula 2—4 din, česen 6—10 din kg, 1 din, karfijola komad 1—7 din, ohrovt 0.50—1.50, hren kg 8—9, zčlena komad 0.50—2.50 din, buča 0.50—2 din, paradižniki kup 1 din, šopek peteršflja 0.50—1 din, glavnata solata 1—2 din, endivija 0.25—1 din, kup motovilca, radiča, špinaCe, vrtnega korenja in fižola v stročju 1 din, por komad 0.25—1 din, 2—4 komade kolerab« 1 din, luščen grah liter 7—10 din, 2—3 komad« redkve 1 din, šopek majarona 0.50—1 din. S a d j e : jabolka 3—6 din, hruške 4—8 din, suhe slive 8—12 din, krhlji kg 10 din, cell orebi 10 din, luSčenl orehi 26—32 dtn, liter svežih kow stanjev 2—3 din, liter pečeniih kostanjev 6 din, šipek liter 3 din, Z i t o : pšenlca 1.50—1.75 din, rž 1.50 din, jefimen 1.50 din, koruza 1.25—1.50 din, oves 1 dia, proso 1.50 din, ajda 1.25 din, fižol 2—3.50 din. Mlečni izdelki: mleko liter 1.50—2 din, smetana liter 10 din, surovo maslo kg 24 din, čajno maslo 28—30 din, domači sir 10 din, jajca komad 0.75—1.25, konzervirana jajca kom. 1 din. Perutnina: kokoš 18—25 din, par plščancev 20—60 din, gos 40—45 dln, puran 30—80 din, raca 15—20 din. K r m a : sladko seno 0.80 din za 1 kg, slama 0.42 din.