84. številka. Ljubljana, v četrtek 13. aprila 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan ivsoer, iaimli nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avatro-ogerake dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. Za Ljubi j ano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuj e delale toliko veC, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se na ozira. — Za oznanila plačuje se od atiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., Ce ae dvakrat, in po 4 kr, Ce ae trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. Opravniltva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v npruvniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon hI. 3-4=. Usoda slovenske knjige. Zgodovina nase mlade literature je zabeleiila imena nekaterih mož, ki so si za vse 5ase pridobili žalostno slavo Herostrata, in mej katerimi zavzema prvo mesto uničevalec Prešernove literarne zapuščine, Dagarin. Teh mož se bo slovenski narod vedno z gnevom in srdom spominjal, in ta imena mu vedno iznova kažejo, kako fanatični sovražniki duševne svobode in narodne nmetnosti so mu vzrasli izmej katoliške duhovSČine. Teh duhovniških zelotov Hrenovega in Dagarinovega kroja, ki pripadajo preteklosti, smo se nehote spominjali zadnje dni, ko smo Ćuli in čitali o usodi najnovejše slovenske leposlovne knjige, Ce prav odkritosrčno priznamo, da se ta slučaj ne da postavljati v isto vrsto s Prešeren ■ Dagari-novim. Slučaj je naslednji: Pred nekaj tedni izšle so Cankarjeve pesmi „Erotika". Nekaj dnij potem, ko so bile naznanjene, so tudi že popolnoma pošle. Zaman je bilo vse po-praševanje po njih, pač pa se je raznesla govorica, da je vso zalogo Cankarjevih pesmij kupil visok cerkveni dostojanstvenik, in da se z duševnimi proizvodi mladega slovenskega pesnika kurijo peči v knezo-škofijski palači. Mi tem govoricam tudi še tedaj nismo verjeli, ko so našle pot v razne liste, dokler nismo z avtoritativne strani dobdi potrdila, da se je govorila in pisala suha resnica. Presvetli gospod knezoškof dr. Jeglič je v resnici kupil vso zalogo Cankarjevih pesmij. Samo kacih tristo izvodov je bilo razprodanih mej občinstvo, vsi ostali, nekaj nad sedemsto, pa so bili preneseni v kne-zoškofijsko palačo, in da jih tam ne bodo hranili, nego uničili, o tem pač ni dvoma. Formalno se gospodu knezoškofu ne more ničesar očitati. Kar je storil, je imel pravico storiti; on je Cankarjeve pesmi kupil in jih je plačal, in nihče se nima za to brigati, kaj je s to svojo lastnino storil. LISTEK. Pri potoku. (Spisal Iv. Puoelj.) Mlad sem še, zdrav tudi in življenje me neizrečeno veseli. Posebno veselje in nagnenje imam do dobrega vina, lepe ženske in lova; znanci pa trdijo, da so to moje najgrše strasti, ki me prav gotovo še ugonobe. Toda malo se menim aa trditve znancev in prijateljev! Oni dan som se potikal po gozdu. Lep, jasen dan je bil. in dobrotno solnce mi je ugodno, razkošno grelo poskočne ude. Brez namena sera stopical po ozkih, izhojenih stezah, se prerival po malih smrečjih goščavah, dalje zopet po trnjevih obrastih in ob grmovih oprezno in rahlo, dalje in dalje. Na priaolnčnih planotah sem zopet obstal, sedel na nizek porobek in čakal, da mi poide dan . . . Ko pa sem ae vračal domov ob levi strani gozda po srednji stezi za potokom, sem ondu nagloraa obstal, odprl čudo se uita in bulil na površino nemirnega po* točka svoje odi. Bile io itiri po številu, po zunanjosti In če je kupljene izvode Cankarjevih pesmij na grmadi sežgal, mu tudi tega ni mogel nihče prepovedati in ga radi tega ne more nihče klicati na odgovornost. Nasprotno pa tudf prevzvišeni gospod knezoškof ne more nikomur odrekati pravice, da izreče o njegovem koraku svoje mnenje. In mi se poslužujemo te pravice ter povemo odkritosrčno, da je postopanje gospoda knezoškofa v tem slučaju bilo jako malenkostno in tesnosrčno. Vsebina Cankarjevih pesmij nikakor ni taka, da bi se mogel kdo ob njih spod tikati, a če se zdi prevzvišenemu gospodu knezoškofu po trebno, da zatre te prvence mladega talenta, potem mora obsoditi na grmado vso slovensko literaturo, izvzemši samo spise borniranoga zelota Jerana. Tako stališče pa je gotovo sila netolerantno in uprav čudovito ozkosrčno. Sicer pa naj bo prevzvišeni go spod knezoškof prepričan, da on nima toliko denarja, da bi mogel pokupiti, kar zaraorejo natisniti dandanašnji stroji in prepričan naj bo, da tudi z denarjem ne zaduši svobodne slovenske literature, dokler bo še kaj svobodne slovenske inteligence. A kaj naj rečemo o postopanju založ-nikovem? Presenetilo nas je! Kaj tacega bi pač ne bili pričakovali, najmanj od materijalno popolnoma neodvisnega in svobodomiselnega moža. To si je založnik moral vender misliti, da mu Cankar svojih pesmij ni dal v zalogo samo zato, da jih proda gospodu knezoškofu, da naredi ž njimi hitro in dobro kupčijo, ampak zato, da jih spravi mej občinstvo. Že to, da je založnik vso zalogo Cankarjevih pesmij prodal gospodu knezoškofu, zasluži ostro grajo Čuje se pa celo, da se je založnik zavezal, da teh pesmij sploh več ne izda. Nam podrobnosti pogodbe mej založnikom in pisateljem niso znane. Toda, ako si je založnik pridobil vse avtorske pravice do Cankarjevih pesmij in ima torej samo on pravico, da te pesmi novic izda, in ako se je nasproti gospodu knezoškofu zavezal, da jih več ne izda in jih toraj popolnoma zatre, potem je to pa najlepše, kar jih ustvaril Bog nam v zabavo in razvedrilo. Jasen, topel dan in skrivni, za kopanje ugodni kotiček med gostimi, mladimi jelšami jim je očividno prijal. Bile so videti vesele in radovoljne, prav zato menda so se vedle tako razposajeno. Plavale so vse štiri gori nasproti vodi ponosno in veličastno, da sem se kar divil tej ošabnosti, potem so se razposajeno obrnile, poškropile druga drugo in se razmaknile na vse kraje. Zdaj pa zdaj se je katera postavila na glavo, ter brcala po zraku s svojimi nožicami. Glasovi, ki so izražali zadovoljstvo in veselje, so bili oskromni, tihi, pridušeni, in pri vsej razposajenosti in nebrzdanosti so se neznansko lahko krotile, boječ se, biti preglasne, da bi jih to ne izdalo radovednemu, poželjivemu ušesu in pogubnim očem. Stal sv m nepremično, kakor oka-menel, ter si pasel oči in srce. In strast vzbujena in nebrzdana mi je plala kri burno po žilah. Stopil sem par korakov bližje in previdno, lahno odgrnil košato jelševo vejo, da sem si ložje pasel vzbujeno radovednost pri pogledu na prožne, gibke, mlade ude ... DnSil in krotil sem sopenje, da ne bi spričal svoje nepotrebne prisotnosti, ker to bi mi moglo pokaziti in odtegniti ves užitek. sicer kupčijsko in zakonito dovoljeno ali vzlic temu kramarsko nizkotno in skrajno nehonetno. Usoda Cankarjevih pesmij nam kaže, kako neprijazen veter piha iz cerkvenih krogov proti slovenski literaturi, in to nas mora svariti in obuditi našo opreznost. Svobodna literatura je jeden najvažnejših faktorjev v našem narodnem življenju, in zato je naša dolžnost, da jo z vsemi silami, z vso odločnostjo, in če treba tudi z vso brezobzirnostjo čuvamo in branimo, če treba tudi proti gospodu knezoškofu. V LJubljani. 13. aprila. K položaju. Posl. Pose h, ki je bil že od 1. 1877. člen državnega zbora, je v poslednji seji štajerskega deželnega zbora izjavil sledeče: „Mi Nemci stavimo svoje predloge, ki so za sedaj tele: odpravijo naj se jezikovne naredbe, uravnajo in urede naj se parlamentarne razmere, reši se naj ustavnim potom jezikovno vprašanje s pripoznanjem nemščine državnim jezikom oziroma jezikom sporazumljenja, in dožene naj se ustavna, za našo polovico ugodna nagodba". Nemci naj opuste obstrukcijo v državnem zboru in večina njihovih zahtev se jim gotovo izpolni. S pretiranostjo in trmoglavostjo pa ne dosežejo ničesar. — „Linzer Volksblatt" piše, da na nedeljski konferenci nemških zaupnikov Gorenja Avstrijska ni bila zastopana. S tem so liberalni in nemško nacijonalni poslanci sami priznali, da se ne smatrajo poklicanimi, zastopati to deželo, katero zastopa katoliška narodna stranka. Opozicijonalci se torej ne smejo širokoustiti, da zastopajo avstrijsko nemštvo. — „Narodni Listy" poročajo mnenje nekega člena izvrševalnega odbora desnice o položaju in o odgoditvi seje desničarskih voditeljev: Preložitev obžalujem iz raznih vzrokov. Mnogi izmej nas so priznali soglasno, da je tak shod potreben ne le z ozirom na levico ali na vlado, ampak zato, da morejo legitimirani voditelji desnice na zunaj manifestirati, da večina še obstoja in da hoče Moj Bog, to so bili lepi trenutki! In v poželjivi duši so se mi porajali vzdihi: „0h, če bi jih mogel ... ta vžitek ... Če bi mogel vsaj dve" . . . Vzdrhtel sem, in srce mi je nemirno bilo. One me ves čas niso opazile. Ne-skrbno so brodile in kalile vodo, se dražile, škropile in pehale po vodi iz plitvega na globoko, iz globokega na plitvo. Kadar je zašuštelo od vetra zmajano temnozeleno jelševo listje, obračale so vse štiri male, drobne, lične glavice okrog sebe in skrbno motrile z zvedavimi, črnimi očmi okolico, ko pa so se uverile, da ne preti prav nikaka opasnot, so se spet udale nadaljnemu razveseljevanju . . ■ In pri vsakemu burnejšem gibanju mi je vstal nemiren strah v prsih, boječ se, da bi mi ne ušle. V kakem drugem položaju bi tako vznemirjen ne mogel niti sekundo biti miren, a tu sem slonel minute in minute, četrt, morda celo pol ure . . . Bil sem srečen, zadovoljen v onem trenutku in le samo to sem si Še želel, da bi bil kdo mojih znancev v onem času pri meni, da bi se še kdo drugi napajal in se naslajal s temi vžitki 1 Ko pa so postale nemirne, in sem se začel bati, da imajo dovolj kopeli, sem se odločil. ostajati še v bodoče. Nikdar ni bil ugodnejši čas za tako manifestacijo, kajti dispozicije so pri vseh desničarskih strankah kar najboljše. Tudi poljski klub in katoliška narodna stranka sta desnici zvesta, in so se vse nade levice glede teh dveh strank razkadile v nič. Voditelji desnice bi bili torej izjavili, da se večina tekom dveh let ni prav nič spremenila, da je dogodki niso omajali, ampak še bolj utrdili. Poleg tega bi bilo možno, z ministerstvom razgovoriti se o njega načrtih in o njega razmerju do desnice. Toda to ni glavna stvar, nego potrebno je novo dokumentiranje obstoja trdne desnice. Razpust nemskonacijonalnih in protestan-tovskih društev. Z neverjetno brezbrižnostjo je gledala Thunova vlada fanatično agitiranje in brezobzirno rovanje izdajalskih Wolfovcev ; ves svet se je že čudil, da ne poseže vlada v to, obstanku, miru in ugledu Avstrije skrajno nevarno delovanje. Sedaj pa se je vendar-Ie — že precej pozno — zdramila vlada iz svojega samomorskega spanja ter je razpustila četvero največjih in najvažnejših društev nemških nacijonalcev in protestantov na Dunaju. Vsa ta društva so podpirala protiavstrijsko propagando ter delala z geslom „Proč od Rima!- za najtesnejše priklopljenje avstrijskih nemških dežel k Prusiji. Značilno za najnovejše versko gibanje je, da je pri blagoslovljenju nove evangelske cerkve v \V;ihringu na Dunaju celo višji cerkveni svetnik resno svaril pred verskim prestopom iz političnih in ne iz verskih vzrokov ! Večina nemških poštenih časopisov odobrava razpust omenjenih društev ter se nadeja, da bode Thun odslej energičnejši. Diplomatski škandal. Glasilo bivše iStojlove) bolgarske vlade, „Mir", je prineslo te dni senzacijonalno vest, da so diplomatskemu zastopnku Bolgarije na carigrajskem d voru, Markovu, zasegli in zapečatili v njegovi odsotnosti vsa pisma, ker ga baje sumijo veleizdajstva in zvez s Turčijo. Markov je že več mesecev prosil Pomeril sera in izprožil . . . potem naglo še enkrat . . . S prvim strelom sem zadel največjo, z lepim sivim, lesketajočim se perjem na-kiteno divjo raco, tri manjše pa so mi ušle . , . Ulornki. (Spisal Sevničan.) Bismarck in Caprivi. Kolikor je tehtali Bismarckova ženi-jalnost, toliko je tehtala Caprivina poštenost. Obrazotvornost. Vsaka nova generacija pokaže precej pri svojem nastopu, da ji primanjkuje domišljije, zakaj povsodi se trudi posnemati umirajočo generacijo. Imenitna družba. V B. je živel mož, ki ni bil nič in ni imel nič, a ko je podedoval po stari bogati teti 100.0UO gld.. ga je kar nakrat vse čislalo in se mu dobrikalo, dasi ga je prej imenitna družba popolnoma prezirala, zakaj imenitna človeška družba vedno upa na uživanje bogatstva bogatašev, in le to upanje upliva na sodbo in vedenje imenitne družbe. Sreda in neumnost. Tem manje človek premišljuje, tem srečnejši je, tem neumnejSi, tem manje misli, torej najneuranejši je najsrečnejši ■ za svoj odpust, toda vzlic vsemu priga-njanju mu Grekovo ministerstvo ni dalo odpusta. Govori se, da ga knez Ferdinand ni hotel pustiti v Sredec, ker se je bal, da se zveze M; rkov z njegovimi osebnimi sovražniki. Markov je bil baje svoj čas intimen prijatelj knezov, zato ga je hotel knez šiloma zadržati v daljnem Carigradu. Ker pa je Markov začel končno groziti, da zapusti svoje mesto brez odpusta, se mu je iz Sredea naznanilo, naj pride domov, kjer ga sprejme knez v avdijenoi. Ko pa je dospel Markov v Sredec, je bil knez v Plovdivu, odkoder ga ni bilo ves teden. Mej tem pa je odpotoval sekeijski šef zunanjega bolgarskega ministerstva, Pasarov, v Carigrad ter je v Markovi poslaniški pisarni zapečatil vsa njegova privatna in službena pisma. Potem šele je sprejel knez Markovo demisijo ter poslal v njegovi družbi v Carigrad šefa knežje pisarne, Dobroviča, da odpečati. pregleda in izbere Markova pisma. Markov se poteza za opozicijonalen mandat, in baje mu je zategadtlj vzela vlada vsa nevarna pisma. Govorica o izdajstvu Markova pa je le dvorna intriga. Poulični boj v Bukareštu. V nedeljo, 9. t. m. so se pripetili v Bukareštu, rumunski prestolici, veliki izgredi in krvavi poulični boji. Vzrok sta bili skupščina liberalne stranke in skupščina opozicije. Ker se je policija bala boja mej temi strankarji, je zaprla ulice ter branila opo-zicijonalcem, da bi šli razgrajat pred klub konservativcev. To je razburdo množico, da je napadla s kamenjem policijo, ki se je morala umakniti. Tudi vojaštvo in orož-ništvo ni opravilo z lepa ničesar, nego so se naskoki množice ponavljali z vedno večjo srditostjo in brezobzirnostjo. Ko je hotelo vojaštvo z bajoneti razgnati ljudi, se je vsula nanj toča kamenja in krepelcev. To je bil začetek boja. Vojaštvo ni streljalo, pač pa rabilo sablje in bajonete ter je ranilo mnogo ljudij. Toda izgredniki se niso hoteli umakniti. Grozoviti vik in krik je oril po bukareških ulicah, kjer so se borile posamezne skupine izgrednikov z vojaki. Končno pa je pripeljala policija brizgal nico ter so z mogočnimi žarki vode začela škropiti borilce, in se je narod raztekel na vse strani. Vzlic temu pa je kabinet S t u r d z e demisijoniral, ter sestavi menda Stat. escu novo ministerstvo, ki pa bode tudi liberalno, kakor je bilo Sturdzovo. Dopisi. — Iz Poljanske doline, aprila Pardon! Takt pa imamo, takt! To se mora pripoznati Poljancem in sploh vsakemu iz naše doline. Mi se ne oglašamo posamezen v listih, tudi ne cela vas naenkrat za-se, — to bi bila sramota našemu ponosu, — ampak cele doline, vsaka vas posebej, in to isti dan. pa še celo po vrsti, kakor leže vasi po dolini. S tem imponiramo v „Slovencu" ; tistemu pa, ki se upa nas dražiti, naj bode to v svarilo, da ga zmanemo v prah ! Tako nekamo je sanjaril v „Slov." novi načelnik poljanske posojilnice, doma raz Luže, z ostalimi kompanjoni ter prijavil celo rajdo odgovorov in pojasnil kar po vrsti: iz Poljan, raz Šiške - Dobrave, Trebije-Leskovc, itd. Njemu pač ne more še nihče kaj stvarnega oporekati, ker se je zlegel šele v 40 danskem post u in po stal goden za načelnika. Zato se je čutil varnega, d i se oglasi. Glavno ost svojih odgovorov je obrnil proti dopisniku, pri tem pa speljal samega sebe na limanice. Kar naravnost pove, kaj je glavni namen njegovega delovanja. Dopisnika sprašuje: „Ali ga že tako peče, ker s svojimi ne mo.e pojesti sadu tujega truda V Vprašam vas mirno, načelnik: Ste li še tako naiven, še tako mlad in otročji, da ne veste, kaj se mora narediti s prebitkom, če ga ima posojilnica? O kakem „rezervnem fondu" gotovo še niste slišali ničesar ? Sami pri-poznate torej, da si razdeli prebitek načel-ništvo kot nagrado „za trud" z odborom mej seboj. Tako urejene posojilnice še nisem videl in tudi ne slišal o kaki; se-ve pri nas v Poljanski dolini je to mogoče, ker se nihče ne zmeni za vaše gospodarstvo in vam ne gleda na prste. Še miška se dela ponosno in se šopiri, kadar ni mačke blizu. Da se poplača posameznim odbornikom trud za njihovo delovanje, razume se samo ob sebi, ker je vsako delo vredno plačilo. Baje Se mačka ne ogleda zastonj Škofa. Da bi se pa s prebitkom tako gospodarilo, mi je nejasno. Ne veste li, da je vsaka posojilnica tem močnejša in zanesljivejša, čim večja so njena varnost, garancije in „rezervni fond"? Kako nastopite tedaj, če se vam večkrat taka pripeti, kakor se je na pr. ravno pri umrlem Lojzetu? Pokojnik je spal že precej časa v grobu, pa odborniki so vender še klicali o njem v pričo drugih načelniku: „Prokleto, sedaj pa imaš hudiča, in vidiš, koga si imel za Boga!" Upanje je čedna lastnost. Kako ste preboleli to prasko in jo vi celili, o kateri so čivkali vrabci v bližnjem mestu, že sami veste. Revizorji vas obiskujejo — toda premalo — in vender se zamore pripetiti kaj jednakega? Da bi mogle take razsvetljene glave slabo gospodariti, zdi se vam nemogoče, ker ste preveč zaljubljeni v svojo modrost in verujete, da ste nezmotljivi. Sprašujete po neredu ? Zakaj niste mogli sestaviti računov za pretečeno leto, ko je bil vender 28. decembra 1898. leta revizor pri vas? Kaj ne, kako neki, ko ni bilo še za leto 1897. vse v redu, kar vas je moral še le revizor spomniti. Zakaj niste poslali računov do 8., ali vsaj do 15 januvarja okrajnemu glavarstvu v Kranj v pregled? Trikrat najmanj vas je moralo ono opozoriti pisrne io radi račnnov. Načelnik je skoro osivel mej tem Časom. Letal in pisaril je gori in doli, sem in tja, kakor bi norel. Celo sam se je izražal jako skeptično o svojem stališču. In radi tega se hudujete nad dopisnikom? Blage duše, ki ne poznate krščanskega odpuščenja ! V tej stiski ste se obrnili na centralo klerikalnih posojilnic v Ljubljani, da vas reši. Tudi tam niso bili koj kos vaši nalogi. Stvar se je vlekla dalj nego mesec dnij. Poslali ste vse dokumente v Ljubljano, in vender so se oglašali od tam z vprašanjem za vprašanjem: „Kje to? Kara to? Zakaj to?" Da je res tako, priča odbor sam. Gotovo se še spominja, kdaj, kje, in pri kateri priliki je to govoril. Zakaj se kliče vlada na pomoč? Klicala se še ni in se tudi ne bode, ker vas zna mogoče sama zasačiti, /-e le v drugi polovici februvarja se vam je posrečilo, da so sestavili račun v Ljubljani. Na kak način ? I Vsakega mine enkrat potrpežljivost, in tudi vlado bode, če jo bodete hoteli voditi večkrat za nos. Potem se še čudite, če zine kak cdbornik vpričo drugih kako besedo o vašem slabem gospodarstvu? Odborov člen je sam rekel, kar pa jaz „nisem mislil, še manj pa na glas govoril" : Ne zdi se mi prav, da se posojuje vsako mu, posebno še takim, ki so že pri koncu in kjer ni popolnoma varno. Zakaj mečete pesek sami sebi v oči in dolžite potem druge, da so ga vam metali? Vsaj jezike držite za zobmi, če je vam tako hudo pri srcu! Razločka tudi ne delate mej menoj in seboj ?! In vender že sedaj kričite po gostilnah „Narodovcem", kar jih je šlo vam na limanice, da bodo morali voliti pri prihodnjih občinskih volitvah z vami, Če ne pa naj vrnejo posojila. Ni-li to strankarsko delovanje, da hočete vzeti dolžniku lastno prepričanje, da mu posodite samo iz tega namena, da mu nastavite pri volitvah — kakor so posta-pali posamezni bahači vaše stranke zadnja leta — nož na vrat, in mu zakličete: „Zataji svoje prepričanje, ali pa vrni posojilo!" — „Kdaj se je posodilo 3000 gld. na bajto, ki je vredna 2000 gld. in na katero je bilo vknjiženega dolga že tudi 2000 gl." Sprašujete dopisnika in zahtevate odgovora. Ne vem, ali ste tako odprtih glav, da pročitate kar pet besedij naenkrat, pa štri v istem hipu požrete, ali pa ste tako maloumni, da ne razumete dveh" logičnih stavkov. V odgovor naj vam zadostuje že enkrat objavljeno: „Na jedni bajti je že tako vknjiženega dolga 2000 gld., torej toliko, kakor je vredna; za drugo pa ne da nihče 2400 gl." Mislim, da je povedano dovolj jasno. Je-li pri vas mogoče, da se še lahko vknjiži 2000 gld. na bajto, ki je vredna samo 2000 gld.? Modre glave poljanske posojilnice, v katerih se zamore roditi jednaka nesmisel! — Odgovor na „pojasnila" kon-sumnih društev sledi v kratkem! Iz selške okolice 10. aprila. Naši preljubi stari Kranjci so menda takrat, ko je Bog delil neslogo, kratkovidnost in slepo podložnost brez vsacega prepričanja, zaklicali v svoji pozabljivosti dvakrat: Tukaj. Tako se maščuje ta pozabljivost nad nami Slovenci, sosebno pa nad Kranjci; in ni ga menda kraja na Kranjskem, kjer bi se mogli pobahati, da nimajo dveh strank, kateri sta v boju za življenje in smrt. Prav zanesljivo pa se lahko reče, da no- bena ni angeljsko popolna, četudi ji je voditelj kdorkoli hoče. V naši obširni selski občini sta tudi dve stranki, kateri se bojujeta za življenje in smrt, svojo radikalnost pokazali sta pri zadnjih občinskih volitvah. Stranki sami nimata nobenega političnega stališča, pač pa čisto lokalni pomen boja. Ne bodemo devali na tehtnico posameznih stremljenj jedne ali druge stranke, temveč kar na kratko bodemo pri poznal i, da je imela slabejša stranka v jednem oziru prav čisto neovržno pravične zahteve. Občina Selca ima približno okoli 6000 duš Župnije so štiri s petimi duhovniki. To še gre primeroma, dasiravno ima župnija Selca prav težaven in obširen okoliš. Če pa primerjamo število Sol in učnih oseb. uvidimo, da so v občini tri šole s štirimi učnimi močmi in 400 otrok, ki hodijo v te tri Šole. če primerjamo druge kraje z ravno toliko prebivalci, nedostaje v občini še troje šol, ki so sicer že projektirane, pa se bodo zidale nevese-kdaj. Res je, da so nekateri kraji tako oddaljeni, da jih ni mogoče všolati, k večjemu par dnij v tednu. Pustimo slednjič dve šoli, kateri za silo funkcijonirata, in recimo, da je vsaj jedna še potrebna. V tem slav nem času, ko bistre glavice snujejo kon-surana društva in druge take potrebne zavode in zadruge, menda ne bode treba šele povdarjati, kako koristna in potrebna je šola. Važnost njeno vedo ceniti vsi omikani in drugi omiko želeči ljudje. Kdor pravi, da se lahko izhaja brez šole, ta ima gotovo napačne nazore. In ravno v naši dolini niso ljudje kar nič preveč izšolani. Svet napreduje, slabo tistim, ki zaostajajo. To pa velja v selski dolini sploh in ne samo v selski občini. Že tako imajo nas Slovence za nevedne, neumne stvore božjega stvarstva, ni čudno tedaj, saj se nočemo omikati. Raji tavajo nekateri po temi, kar je drugim v njih korist in še bolj všeč. Kakor smo povedali, nedostaje še jedne šole, in sicer te na Bukovci. Te-le vasi: Ševlje, Bukovca, Praprotno, Stirpnik, Sp. Ljuša imajo nad 80 otrok, pa nobene šole. V Selca je predaleč, ker je nad 4 km, ostanejo tedaj brez pouka in rasto kakor teleta. Kar škoda se zdi človeku, ko vidi v omenjenih krajih take analfabete, katerim so krivi tisti, ki ovirajo zidanje šole, da so. In naj občinski odbor navaja pozitivne ali negativne vzroke, vse nič ne pomaga. Vzrok, da župnišče ni plačano, pokopališče nedodelano, je resnica, toda naj se blagovoli v znanje vzeti, da je šola ravno tako potrebna, kakor omenjeni dve napravi, in naj nekateri gospodje ne potiskajo šol v zapeček, kakor mačeha svojo pasterko. Od šol imamo pričakovati mnogo koristnega. Tudi naj se ne meče pesek v oči, da se razširi šola v Selcih v trorazrednico. Omenjene vasi nimajo od tega prav ničesar, če se tam še toliko in toliko uče. Šola v pravem pomenu besede je umestna jedino le na Bukovci in nikjer drugod. To je gotovo, da se občina obremeni s tem, ali kako pa je to, da je ravno šola tisti element, kateri se nekaterim tako silno drag zdi? Kaj pa če malo zračunimo za nek zavod, ki vsi občini ne bode toliko hasnil, kakor jedna klop v šoli? 6000 x 8 = 48.000 X 15=720000 gld. 4%. Ali bi se iz te vsote ne dale napraviti imenitne tri šole, okoli katerih bi se še lahko napravile drevesnice? To bi bil plodonosno naložen denar, ne pa za tisto, ki nič ni. Res čuden je konec tega stoletja. Doma nimajo kruha, drugam pa dajejo denar za torte. Le sme-jajo naj se nam neumnim Kranjcem, vsaj zaslužimo! Šolsko oblastvo bi pa najbolj pametno storilo, če bi kar ukazalo zidanje šole, opiraje se na to, da imajo za druge zavode toliko, naj pa še jedno domačo šolo sezidajo. In definicija bi bila vsemu temu, da pri nas kakor drugod se boji- šol, ker ne marajo imeti izobraženih ljudij! Kakšni so pa izobraženi ljudje, ve vsak. Liberalec iz selske doline. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. aprila. — Osebne vesti. Sanitetni asistent g. dr. Martin Peroutka je imenovan sanitetnim koncipistom pri deželni vladi. — Častno svetinjo za Štiridesetletno vzorno službovanje sta dobila gg. Josip K um p, o. kr. pismonoša v p. in Val. Leskove o, o. kr. inšpektor kaznilničnih paznikov oba v Ljubljani. — Občinske volitve. V Šentjakobskem predmestju lazita dva mežnarja od hiše do hiše in prosjačita ter izsiljujeta pooblastila. Glavno agitacijako sredstvo jima je It. 13. Kako neprevidno, da tako reč neprestano v svet silite, da vsak otrok zanjo izve! — Pobalinstvo. .Slovenec" je včeraj priobčil »dopis* is Vodmata, v katerem 1 a ž n j i v o denuncira avskultanta g. Deva, daje v Vodmatu agitiral za narodno stranko. Resnično je na tem samo to, da je g. De v v neki klerikalni gostilni se nekoliko pošalil, ko je slišal, kako domači ljudje, sami zagrizeni klerikalci, pihajo proti narodni stranki. Znano je obče, da g. Dev živi samo za svoj poklic in za petje in da se za nič druzega ne briga, najmanj pa za občinske volitve, in zato je naravnost ostudno, da ga „Slovenec" lažnjivo denun cira Sicer pa ni nobenega dvoma, da je ta denuncijacija samo maščevanje, ker je g. Dev pri „Glasbeni Matici" nastopil proti Vencajzu V denuncijantstvu so bil kle rikalci pač vedno mojstri! To pa »Slovencu" povemo, da njegovo počenjanje ne bo rodilo sadu, kajti s tem nas samo prisili, da za čnemo brezobziren boj in da bomo brez usmiljenja nastopili proti vsakemu duhovniku, ki ima kaj masla na glavi. — Nabrgojev mandat. Kakor znano, je tržaško namestništvo sistiralo sklep tržaškega občinskega sveta, s katerim se je drugič razveljavil Nabrgojev mandat. V sinočni seji pa je občinski svet po poročilu mestnega asesorja Parorela sklenil, pritožiti se proti namestniški odredbi na ministerstvo. Galerija je temu sklepu viharno pritrjevala. — „Laibacher Zeitung" je bila pred nekaj dnevi poročala, da se je vrhniška železnica otvorila. To poročilo popravlja danes, češ, železnica se še ni otvorila, svojemu popravku pa dostavlja, da je dotično napačno svojo notico posnela po .Slovenskem Narodu"- „Laibacherici" seje tu primerila zmota. Mi nismo nikdar poročali, da se je vrhniška Železnica že otvorila ali kdaj da se otvori, nego smo v št. 79. z dne 7. t. m. samo naznanili, da se dne 10. t. m. pelje prva lokomotiva na Vrhniko. Mi smo poročali golo resnico, „Laibacherica" pa je veliko več povedala, ko je rekla, da se je železnica že otvorila. Za to, kar je uradni list naši notici iz svojega dodal, odklanjamo vsako odgovornost. Prva lokomotiva je šla res dne 10. t m. na Vrhniko, otvorila pa se bo nova železnica šele koncem maja ali začetkom junija. — Razmere v št. Vidu in zatiško sodišče. Iz Št. Vida pri Zat.ični se nam piše: Z veseljem smo prebrali dopis iz Št. Vida na Dolenjskem v »Slov. Narodu" z dne 8. aprila. Dober poznavatelj razmer prav objektivno slika napore svetnika Ven-cajza, napraviti namreč za ogromne stroške Št. Vidnem povsem nepotreben vodovod ter z njegovo pomočjo premestiti sodišče iz Zatične v Št. Vid. Ob kratkem omenjamo le to-le: Št. Vid ima vodo prav pred pragom in čisto po ceni, še nikogar ni stala dosedaj niti beliča. Če je tedaj kje ta moderna naprava vodovoda nepotrebna, je gotovo v Št. Vidu, in poslanci, ki bi votirali za kaj tacega, bi s tem pokazali po jedni strani veliko nebrižnost v oškodovanji deželnega premoženja, po drugi strani pa tudi veliko pristranost. Koliko je pa krajev na Kranjskem, ki niso nič manj vredni, kakor Št. Vid, in ki bi bili zadovoljni, ko bi imeli vodo tako pred nosom, kakor je pri nas. In vendar, tem naj se še napelje v hiše na deželne ter državne stroške, — drugi naj hodijo ob času suše uro daleč in še dalje po vodo! ? Kje je tu jednaka mera ? — Sploh je pri nas javna tajnost, da si ta preklicani vodovod, ki je že kriv toliko razprtij v naši vasi, žele le nekateri zbog same komoditete, o kaki resnični potrebi tu ne more biti govora. Vprašajte le ljudi, kaj menijo o tem! Saj je ogromna večina protestirala zoper takšno nepotrebno napravo in potrato, in le mala peščica tukajšnjih 5—6 matadorjev je bila za to. To je istina, koje ne ovrže nikdo, zabelježena v zapisniku županstva na deželni odbor ter v zapisniku ogledne komisije okrajnega glavarstva z dne 11. oktobra 1898. In sod-nija? Moj Bog, kje pa naj dobe, da o drugem molčimo, potrebnih stanovanj vsi uradniki s svojimi družinami, njih pomožni organi itd. itd. v Št. Vidu, kjer že sedaj gre trda za stanovanje, ko tu ni družin zunanjih strank, kakor le učiteljstvo štiri- razredne ljudske Sole? Ali naj se najeden-krat sezida kakih pet novih, prostornih hiš ? Kdo jih bo zidal in za čegave denarje? Država tudi ne more vsega dati in Št. Vid sam stoji na kaj slabih nogah, občinski travnik, to vemo vsi, tudi ni več Cist. Vse to ao obče znane reči! Kar se nadalje omenja dopisnik, je skoraj do malega govorjeno vaščanom po večini iz srca, in kolikor nam znano, menda tudi naši duhov Jčini, ki se ne more ogrevati ne za jedno, ne za drugo, najmanj pa za premestitev pokopališča, ki bi se za slučaj, da se sem naseli sodnija, skoraj gotovo morala zvršiti. Le veseli nas, da se je vendar našel kdo, ki se je upal s stvarjo na dan — Bodi to merodajnim krogom in gg. poslancem v prevdarek! Več Št. Vidcev. — Odbor dramatičnega društva ima danes, v četrtek ob 8. uri v gostilniških prostorih „Nar. doma" svojo zadnjo sejo pred občnim zborom, ki bo v soboto. Za občni zbor se kaže radi usode naše opere veliko zanimanje. — Društvo zdravnikov zboruje v soboto, 16. t. m., ob 5. uri popoludne v družbeni sobi. Dnevni red: 1. Razgovor o različnih zadevah. 2 Demonstracije. — Oblakov nagrobni spomenik. Gospod dvorni svetnik prof dr. V. Jagič je svojemu bivšemu učencu, pokojnemu profesorju, dr. V. Oblaku, naročil pri kameno-seku Feliksu Tomanu v Ljubljani lep nagrobni spomenik. Na visoki piramidi iz češkega sumita je izdolben zlat križ in vdolben medaljon iz kararskega marmorja z doprsno podobo Oblakovo. Medaljon je v modernem slogu izdelal kipar Berneker na Dunaju. Na podstavku je napis: Dr. Vatroslav Oblak r. 1~>.IV. 180L in u. 15. IV. 1890 v Celju. Dostoinil bijstii ofuvrčsti kiinigij. (v cirilici.) Svojemu prijatelju postavili slovanski filolotji v spomin. Staroslovenski verz v legendi je vzet iz Apokalipse, o kateri je rajni Oblak spisal svojo disertacijo. Lepi spomenik je gospod Toraan včeraj poslal v Celje, kjer se slovesno blagoslovi in odkrije 15. t. m. — Zapriseženje železniških uslužbencev. Poroča se nam z Zidanega mosta: Včeraj, dne 12. t. m., vršilo se je tu slovesno zapriseženje novosprejetih železniških uradnikov in uslužbencev. Srce je moralo pri tej priliki boleti vsakoga, ki ima le količkaj avstrijskega mišljenja, ko je videl vhod v dvorano, koder se je vršila ta slavnost, okrašen z dvema dolgima frank-furtaricama. Odločno protestujemo, da se dopušča, da se pri tako važnem dogodku na ta način žali avstrijsko domoljubje. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca marca pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Domicelj Makso, Rimska cesta Št. 12, trgovino z mešanim blagom ; Šare Lovro, Karlovska cesta št. 10, gostil-ničarski in krčmarski obrt; Vrečar Neža, Vodmat štev. 19, prodajo sadja in sladčic; Jekel Selig. Stari trg št. 30, prodajo obleke za moške in dečke; Šteblaj Marija, baraka poleg Karlovskega mostu, branjarijo; Ve hovec Josipina, Sv. Petra cesta štev. 42, žensko krojaštvo; Legat Ivan, baraka v „ Zvezdi", prodajo sodovicein sladčic; Brajer Neža, Medarske ulice, prodajo porcelanastega blaga; Mandelj Marija, Stari trg štev. 28, modistovski obrt; NovšakIvan, Jurčičev trg št. 3, branjarijo; Ditrich Anton, Marije Terezije cesta št. 2, prodajo moke na debelo ; Gerkman Ant., Gruberjeve ulice št. 1, prodajo premoga in drv; Ogriz Ivana, Flo-rijanske ulice Št. 24. prodajo jedil, kuhane kave in čaja. — Odpovedali, oziroma faktično opustili pa so obrt in sicer: Stunkovič & Comp., Gradišče št. 2, trgovino z mešanim blagom; Rastohar Franc, Karlovska cesta Štev. 19, gostilničarski in krčmarski obrt; Roje Franc, Metelkove ulice št. 5, prodajo premoga; Ham Uršula, šolski drevored, prodajo masla. — Frischev gostilničarski in krčmarski obrt vzela je v zakup Neža Kralj na Tržaški cesti št. 12. — Koncert pevskega društva „Zvon" v Šmartnu na korist učiteljskega konvikta, katerega je aUčiteljski Tovariš" v svoji zadnji Številki z dne 10. t. m. objavil, preložil se je radi nepričakovanih ovir na dan 23. t. m z istim vsporedom in pričetkom. Toliko v pojasnilo gg. kolegom in gospodičnam koleginjam. — Prvs kuksvlos se je letos oglasila na Rožniku dne 9. t m. Ce ji le ne bode žal, da se je tako zgodaj vrnila v naše kraje. Sploh so se bili letos ptiči pevci prav zgodaj oglasili. Prvi kos je zažvižgal letos v mestnem podturnskem gozdu že 21. januvarja, prvi ščinkovec je zapel svoj „griču" že 23. januvarja, in tudi žolno je bilo čuti nenavadno zgodaj, že 16. febru-varja. Seveda, zadnje dni so vse te ptice v sled slabega vremena popolnoma utihnile. — Aretovanje. Mestna policija je pri jela včeraj na južnem kolodvoru brezposelnega trgovskega pomočnika Franceta Ci-zeljna iz Kapele pri Brežicah, kateri je po-pred posloval v Ljubljani. Cizelj je obdolžen, da je tvrdki Kavčič in Gorjanc izvabil bi-cik el, vreden 140 gold., kateri je potem prodal v Medvodah za 00 gold. Tudi več d rugih grehov ima na vesti. Tako je neki na ime nekega tukajšnjega trgovca pri odjemalcih na deželi si dal plačati račune, kateri denar je potem zapravil na Dunaju, k amor se je bil po izvršenih goljufijah odpeljal. Včeraj se je bil vrnil s praznim žepom nazaj, in ga je policija prijela, ko se je hotel dalje odpeljati. — Pogozdovanje Krasa lepo napreduje. Kakor posnamemo uradnim podatkom, se je lani v davčnih občinah Bistrica, Šera-bi je, Selce, Palčje, Jasen in Staravas 111 03 ha = 192 93 oralov na novo pogo-zdilo, in 281*61 ha = 40245 oralov nasadov popravilo. Za ta dela porabilo se je 2,660 900 sadik črnega borovca, 13 000 sadik belega borovca, 2300 jelovih in 76000 me-cesnovih sadik ter 49 kg semena za pod-setev. Dotični troški znašali so 10.070 gld. 49 kr. Ves svet, kar se ga je na Krasu od leta 1876. ob državnih in deželnih troških pogozdilo, meri 148981 ba — 258948 oralov; porabilo pa se je za to 23,689.280 sadik. Vse pogozditve nahajajo se v prav dobrem stanju. * Ruski igralci v Berolinu. Največja ruska tragedinj a, Marija S a vin a, kije že 25 let prva zvezda Aleksandrovega gledališča, je prišla s svojimi kolegami v Beroli n ter priredila nekaj predstav, ki so zbudile splošno zanimanje. Tudi cesar Viljem se je udeležil jedne predstave v ruski uniformi Poleg Savine, ki ni lepa, a vseskozi izvirno igrajoča in karakterizujoča umetnica velikanskega talenta, so najodličnejši G o rev, prvi igralec značajev v Peterburgu, A poli nsky, ljubimec, ki je poleg vsega tudi krasen mož, Mar a vska j a, prva igralka za Savino in velika krasotica, najivka S travi nskaja in bonvivant Doli nov. Največje uspehe ima ruska družba z modernimi igrami. Materijalnih uspehov Savina seveda ni dosegla. Savina je označila kot najboljše ruske dramatike: Antona Čehova (drame „Čajka" in „Ivanov*), Vlad. Nemiroviča Dančenka. Špažinskega, kneza S u na-batovainSuvorina. Ruska ta gledališka družba bo gostovala tudi v Pragi. * Koliko se popije na svetu kave. „Revue scientifique" prinaša interesantno statistično poročilo, da znaša poraba kave v zadnjih petih letih na vsem svetu 12 milijonov vreč ali okoli 1584 milijonov kilogramov. Iz Brazilije same se izvozi 1056 milijonov kilogramov. Severnoameriške države so prve, v katerih se porabi največ kave. Ondi porabijo ljudje kave od 1. 1889. sem 594 milijonov kilogramov na leto, v letih 1852—1862. so je porabili samo 198 milj. kilogr. Največ v Ameriki povžite kave se pridela v Ameriki sami. Izračunilo se je, da je treba 25 gramov kave za jedno čašico. Kdor popije na dan jedno tako čašico, p orabi na leto 20 klg. Žgane kave. Ako se ceni prebivalstvo Avstrije, Rusije, Francije, Belgije, Nemčije, Italije, Holandije, Švedske, Norveške in Zjedinjenih držav severne Amerike na 300 milijonov duš in se računa, da od teh ljudij le četrti del popije vsak dan jedno čašo kave, znaša letna poraba iste 1650 milijonov klg. Od leta 1870.—1880. ae je porabilo na svetu okroglo 792 milijonov funtov kave, od tega Časa se je pomnožilo na 1594 milijonov. * Nesreča na morju. Grški parnik „Maria" se je 9. t. m. zaletel v sredozemskem morju v angleški parnik BKingswell" ter se tako hitro potopil, da se je rešilo le čvetero mož, 45 pa jih je utonilo. Književnost — Tolstega »Vstajenje". Najnovejši roman grofa Tolstega, ki izhaja v .Njivi", je začel izhajati sedaj tudi v hrvatskem prevoda Milana pl. Marekovida podna- slovom .Uskrsnuče" v zalogi vseučil. knjigarja Franja Suppana v Zagrebu. Roman izide v 20 zvezkih a 20 kr. Naročila sprejema imenovana zaloga. Telefonična in brzojavna poročila. Kaizl v Pragi. Dunaj 13. aprila. Finančni minister, dr. Kaizl se je včeraj odpeljal v Prago. Danes se je udeležil seje dež, zbora češkega in se posvetoval z raznimi poslanci. Posebno dolgo posvetovanje je imel z načelnikom kluba čeških veleposestnikov, gro fom Burl»r.k-ii na Raki, Dolenjsko. (687—2) Cts. kr. wtTl)i*i jft IrtifH IJMiifc Izvod iz voznega reda veljaven ed dne 1. oktobre, tata. leta. Odkod Is Ljubljaše jul. kol. Prege, ees Trblt. Ob Vi. ari b m. po noči osobni vlak v Trbii, Be|jak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; Aes Selithet Ansee, Solnograd; č-ez Kleia RaiHing v Stejr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob t. ari b m. sjutraj osobni vlak v Trbii. Pontabel, Beljak, Ceiovee, Fran-sensfeste, Ljobno, Dunaj; ces Selithal v Solnograd; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, S« Iz t hal, Dunaj — Ot 4. uri 2 m. popoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; trnu Belsthal v 8olnogrrad, Lend-G*steinT Zeli ob jeseni, Inomost, Bregenc, Canh, Ocnevo, Pariz, cea Kloin - Reirlio« v Stevr, Line, Budejevice, Plsenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Wovo BtOOte ta v Kooevje. Osobni vlaki: Ob 6. ari 54 m. sjatraj, ob 1. ari 05 m. popoladne, ob 6. ari 55 m sveeer. — PrUkod v LJubljano j. k. Prog* Is Trsite. Ob 6. ari 46. m. zjutraj osobni vlek s Dunaja via Amstetten. is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, PUnja, Badejevic, Solnograd«, Linca, Steyra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17. m. dopoladne opobni vlak t Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, deba, Marijinih varov, Plsnja, Badejevic, Solnograd*. Linca Stevra, Pariza, Osneve, Carina, Bregenca, Ino-mosta, Zella ob jezeru, Lend - Gaateina, Ljubna, Celovca, Linca, Poatabla. — Ob 4. uri l>7 m. popoladne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri • m. .večer osobni vlak s Dunaja, Ljubna. Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga Is Hoveg-s> BBesta la Ko-oevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari 21 m. zjutraj, ob 'i. uri &i m. popoladne in ob 8. ari 40 m. svecer. — Odhod iS LJablJaae d. k ▼ Kssisia. Ob 7. ari 23 m. zjutraj, ob 1. ari 5 m. popoladne, ob 6. ari 50 m. — Prihod ▼ Ljmbljeao d. k. Is Ms stalka Ob 6. ari 56 m. sjatrsj. ob 11. 8 m. dopoladne, ob 6. ari 10 m. (1) Kulmbachsko pivo v eteklenioali priznano zdravilo in krepilo za bolnike je v zalogi trgovine (21—84) pri „Zlitte>re)gcei Stev. 11 591. (682-3) o« u leta oddaja v nsvje.es. Pismene ali ustne ponudbe sprejema ela tO. t- m a in pogoje naznanja mestni komisarijat v navadnih uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne" 6. aprila 1899. Prostovoljnim potom se v last prola ali pa 7 najem di za več let . posestvo eno uro daleč od Trebnjega na Dolenjskem, ležeče tik vode „Mirne". Posestvo obstoji iz mlina v dobrem stanu in iz gospodarskega poslopja ; zraven je podrt mlin, kateri se lahko zopet popravi ali pa kaka druga tovarna napravi. Travnikov, njiv, gozda in pašnikov je vsega vkup 9 oralov, da se lahko vrši živinjska in svinjska živinoreja z dobrim vspehom. Natančne j i pogoji se izvedo ustmeno ali pismeno pri Jakobu Petrovčiču, trgovcu v Trebnjem, ali pa pri lastnici Mariji Teran v Dolini, pošta Trebnje. (688—2) Drarskega pomočnika 18 do 20 let starega, vzprejmem takoj. Franc Benedičič (660-3) urar v škofjiloki. Kdor želi pošteno in zdravo v večji ali manjši množim od 10 krav, blagovoli naj se kmalu oglasiti pri upravništvu „Slov. Naroda*. (680—2) V trgovino i mešanim blagom vaprejmeta ae takoj trgovski pomočnik in Ponudbe pod „A. B. 23" na uprav-ništvo „Slov. Naroda". (666—3) Prodam barako v slogu vile na Križevniškem trgu stoječo, pod ugodnimi pogoji. Ponudbe sprejemam do 21. aprila v pisarni Rimska cesta it. 7. Ivan Plantaži (692—3) o. kr. notar. I VinkotaMajdičavKranji I K oddaja se po tu gres cenah i plombiranih vrečicah po 10 in 25 kil v prodajalni Maksa Domicelja v Ljubljani na Rimski cesti vis-a-via G-o rupo viru hišam Dostavljanje nadom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaja se tudi v vrečah po 60, 85 in 100 kil. (459-7) Opozarja se, da priznano izvrstni izdelek prvega domačega naaega mlina dandanes tudi na tujem uspefino tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov. IZorodki rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkuSena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabom probavljanju, pri bolomih na mehurju in ledvicah. 15 Zaloga v Ljubljani': M. E. Supan in P. Lassnik v Kranju: Fr. Dolenz, v Radovljici: OtonHoman' _ v Mojstrani: J. Kozjek, v Tržiču: Fr. Reitharek' v Ljubljana. Dunajska cesta 13, Tovarniška zaloga šivalnih strojev in I I iHcesu za svojo gostilno v Ljubljani spretnega natakarja kateri bi prevzel gostilno na račun in to s 1. majnikom ter zamogel založiti kavcijo. 688—2) vinski trgovec in posestnik Mestni trg št. 3. v ■SsSBBBVelaa «^-W*^WWi,H*)t>ertaw<^jg< l al Ji tiiil a* |odroci na peresih (Feder-matratzen), kijih izdeluje tapetnik Obreza v Ljubljani, so najboljši in najcenejši. OBČNEMU ZBORU „F*osojilnice v Celji" registrovane zadruge z neomejeno zavezo Vorschussverein in Cilli, registr. Genossenachaft mit unbeschr. Haftung kateri se bode vrSil v nedeljo dne 23. aprila 1899 ob 12. uri opoludne v sejni dvorani „Narodnega doma" v Celji u aledečlm dnevnim redom: (7u3) 1. Poročilo načelstva. 8. Razdelitev Čistega dobička. 2. Odobrenje letnega računa za 1. 1898. 4. Kazni predlogi. Celje, dne" 10. aprila 1899. NaČelstVO. Urban Weber nasl. Zalilog, pošta: Železniki. Na prodaj je več tisoč centov strešnih skale [Dachschiefer] iz lastnih škrilolomov po jako nizkih cenah. Prevzemam pokrivanje vsakovrstnih stavb, kakor tudi cerkva in zvonikov. (609-1) Z odličnim spoštovanjem Urban Weber nasl. ze 24 let jprva znamka Zastopnik: Fr. čuden, trgovina z biciktji, Ljubljana. Izdajatelj in odgovorni nrednik: Josip Nolli. TiintJilna in tisk .Narodne Tiskarne-. 57 80