\
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
VeUa za T»e leto . • .	$6.00
leta .....	$3.00
v York celo leto -	$7.00
celo leto	$7.00
£
GLAS
Za inozemstvo
List islovenskihjlelavcer y Ameriki,
TELEFON: OHsIsm S—8878
NO. 230. — ŠTEV. 230.
Entered m Second Olaai Matter September 21, 1903, at the Port Oiflce at New York, N. Y.t under Act of Oongr— of March 8, 1870
a Th
The largest Slovenian Dafly in the United States.
i Irtood every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELETOM: OHelssa 3—8871
NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 2, 1933. — PONEDELJEK, 2. OKTOBRA 1933
VOLUME TLI. — LETNIK XLL
GREEN JE POSVARIL DELAVSTVO PRED STAVKAMI
VLADA BO RAZDELILA MED NEZAPOSLENE ZA 300 MILIJONOV ŽIVIL, OBLEK IN PREMOGA
Predsednik Ameriške Delavske Federacije pravi, da morajo delavci potrpeti in počakati, da bo NRA popolnoma dozorela. — Strajk je skrajno in zadnje sredstvo za dosego poravnave. — Prihodnje dni se bo odločilo, kako bodo razdeljevali življenjske potrebščine.
HYDE PARK, N. Y.f 31. oktobra. — Predsed-nik Roosevelt se je včeraj posvetoval s Harryjem L. Hopkinsom, ki načeluje zveznemu uradu za pomoč brezposelnim. Domenila sta se, kako bi bilo mogoče tekom prihodnje zime preskrbeti nezaposlene z živili, obleko in premogom.
Pozneje je rekel Hopkins, da bo predsednik vztrajal pri svoji obljubi, ki se glasi: — Poskrbeli bomo, da ne bo pozimi nihče stradal.
/^a pomoč nezaposlenim ima vlada na razpolago tristo milijonov dolarjev. Svoj delež bodo pa morale prispevati tudi posamezne države in občine.
Kako se bosta vršila nakup in razdelitev živil, oblek in premoga, bo objavljeno prihodnje dni.
Zvečer je izdeloval predsednik Roosevelt govore, ki jih bo imel v tekočem tednu.
Balkanske države sklepajo pogodbe
DELO OTROK 'USPEŠEN POLET ! JAPONCI SE NAJB0ZAVEDNO V STRATOSFERO' ODPRAVLJENO
V najkrajšem času mora biti sprejet ustavni a-mendment, ki zavedno odpravlja zaposl i t e v mladoletnih.
Miss Jennie V. Minor, članica Carnegieeve ustanove, .se že več let zavzema za ustavni amendment ki naj bi prepovedal podjetnikom jemati v .službo mladoletne.
Včeraj je izdala poziv v katerem pravi, da so pravilniki NRA sicer odpravili ta sramotni madež •z ameriškega gospodarstva toda odpravili .so ga le tza dobo dveh let.
Ruski balon je dosegel d d sedaj največjo višino. — Dvignil se je skoro 12 milj v zrak.
Moskva, Rusija, 1. oktobra. — Ru.sk i vojaški balon Stratostat jo pojbil rekord za višino profesorja Auguste Piccarda <za .skoro 9000 čevljev, ko se je divignil v višino 29.000 metrov (nekaj nad enajst milj). Balon, ki se jc dvignil v Moskvi, je po 8 urah in 19 minutah prišel na zemljo 'blizu mesta Kolomna 62 milj južnovzhojdno od Moskve.
Bil je lep jesenski dan brez vetra. Polovica 80.000 prebivalcev Kolomne je hitela čez reko. da pozdravi tri letalce.
Voditelj poleta Gregori Prokofiev je rekel, da je toplomer na zunanji sarani herrnetično zaprtega 'balona kazal 89 stopinj pod i
WASHINGTON, D. C., !. oktobra. — Predsednik American Federation of Labor, William Green, je v velikih skrbeh zaradi vedno naraščajočega števila štrajkov, zato je na delavce izdal poziv, v katerem jim svetuje, da skušajo svoje težkoče odstraniti z mirno poravnavo, mesto, da se poslužujejo štrajka.
Delavcem priznava pravico do štrajka, da si izboljšajo svoj položaj, toda to pravico je treba rabiti zelo previdne* in le kot zadnje sredstvo.
"Mnogo se je že razpravljalo o pravici štrajka v "New Deal' , pravi Green. Pravica štrajlc£ je temeljna. Je postavna in moralna pravica. Ta pravica je dedna osebna pravica.
"Toda posest te pravice še ne pomeni, da jo je treba vporabljati brez pomisleka. Pravica je največ | Madison, Wis., 30. septembra, vredna, ako jo rabimo z zdravim premislekom in 9b,asti z %>i0 mino preiskujejo, se je poslužujemo samo kot zadnje sredstvo.
"Danes se delavci organizujejo v velikanskem številu. Spoznavajo svojo novo svobodo ter se hočejo odškodovati za stare napake. Bojevitost velikih delavskih mas, ki so trpele tri leta, je občudovanja vredna. To je dokaz njihovega značaja in dokazuje dejstvo, da poznajo pomen življenja v demokraciji. To je najznačilnejši znak današnje Amerike.
14 Ta bojevitost je znak globoke vere v bodočnost in znak odločnosti, ki more prinesti družabno
Javnost je opozorila na dejstvo, da so tozadevni amendment k
zvezni ustavi odobri!« zakonoda- - _	------- — —j—j
je petnajstih držav in da je new-' ni<"lo> v notranjosti balona 86 sto-vorška državna zakonodaja te-]P'nJ naf* ničlo, kom zadnjega zasedanja odgodila I Moskva, Rusija, 1. oktobra, odobritev, dasi jo je governer v posebni tposlanici priporočil.
Miss Minor poziva vse državljane, naj izvedejo na "zakonodajo potreben pritisk.
LA F0LETTA SO HOTELI UGRABITI
Dva skrivnostna tujca sta povpraševala po governer ju. — Politični nasprotniki so na de£u.
Trije letalci v okrogli posodi iz aluminija, ki je bila pritrjena na bal on Stratostat. so se dvignili 11.8 milj visoko v zrak. ki je največja višina, katero je do sedaj dosegel človek.
Vsi trije balonlsti so bili tako zadovoljni s svojim uspehom, da so bodo zopet dvignili v zrak. ka-korhitro jiin bo zopet mogoče.
— Nikdo izmed nas ne občuti nikake utrujenosti ali sla-bosti. — je rekel Prokofiev, — in takoj jutri bi se mogli zapet dvigniti. — S Prokofievom sta .se dvignila tudi Ernst Birnbaum in Konstantin Gudenov.
Dalje je rekel Prokofiev, da se bodo v kratkem zopet dvignili in bodo skušali doseči še večjo višino ter dobiti natančnejše podatke o kuzmienih žarkih.
če je bila skovana zarota, da se umori bivšega governerja države Wisconsin, Philipa LaFolletta ali če so ga hoteli odvesti iz poletnega, doma ob jezeru Geneva.
V	petek ob desetih zvečer sta prišla v hišo va neznanca, pa takoj nato odšla. Po dveh urah sta se zopet vrnil«. Na vprašanje, kaj iščeta, nista dala odgovora.
Poletna hiša je last bivšega kongresnika Thomasa R. Amlie, ki je intimen prijatelj bivšega governerja.
V	petek sta bila v Kenoshi, kjer
in gospodarsko izboljšanje. Javno priznam, da sem \e ™el I^Fo.l,ett® s«vor kot vo-
i	. r	.	dja progresivne republikanske
stranke.
Ko sta se vrnila domav, sta jima ženske vse razburjene pripovedovale o nenavadnem obisku.
Neznanca sta se pripeljala <z avtomobilom. v katerih je bilo še par drugih unoških.
LaFolIette je mnenja, da giv v tem slučaju za njegove politične sovražnike, ki ga skušajo umori-
NEMŠKI DIPLOMAT
NAPADEN V PRAGI
Praga, Čehaplovaška, 30. septembra. — Danes je ljudska množica n-apadla tajnika nemškega poslanika, ker je nosil na rokavu znamenje kljukastega križa. Policija je šest napadalcev aretirala.
ponosen na bojevit duh delavskega naroda.
T oda zdi se mi primerno, da se poslužujemo premisleka in rezuma v vseh svojih dejanjih. S pomočjo NRA. so bila ustvarjena sredstva, s katerimi je mogoče poravnati industrijske spore. Med temi sredstvi je tudi National Labor Board za poravnavo težkih razmer.
"Vsem delavcem, ki imajo kake težkoče, naročam, da se poslužujejo teh sredstev, predno se poslužujejo zadnjega sredstva — štrajka. Ako ni mogoče doseči poravnave s temi sredstvi, tedaj je še vedno na razpolago zadnje sredstvo.
"Vsa industrijska slika v Ameriki se je preme-nila in zato je treba novih idej in novih metod in novih nazorov v presojevanju o tem, kaj se mora storiti in kaj se ne sme storiti.
LINDBERGH JE DOSPEL V OSLO
Oslo, Norveška. 1. oktobra. — Sem sta dospela iz Revala, Estonska. polkovnik Charles A. Lindbergh in njegova žena. Šeststo milj dolgo pot sta preletela v štirih urah in pol.
ZASTRUPUENJE V
NUNSKEM SAMOSTANU
Port of Spain, Trinida, 1. oktobra. — V tukajšnjem samostanu ti. d očim prijatelji zatrjujejo, da j se je zastrupilo več nun. ker so so hoteli neznanci bivšega gover-1 jedle pokvarjene ribe. Pet jih je nerja ugra-biti in odvesti.	že umrlo.

spore, ne pa vprizarjati štrajke. Ta odbor bo vedno skušal doseči pravično poravnavo.
*'Nikakor ne moremo pričakovati, da je vse mogoče doseči v enem dnevu# ali pa da bo pravica zavladala pov'sod že jutri, toda naše prizadevanje ka--	—-	že uspehe in delovali bomo v prid delavskega giba-
* National Labor Board ima nalogo poravnati nja in v modrem in domovinskem duhu,
P0LAŠČAJ0 ŽELEZfjlCE
Rusija dolži Japonsko, da je skovala načrt za polastitev kitajske železnice. — Ta načrt podpira japonska vojaška klika.
Moskva, Rusija, 1. oktobra. — V drugem ostrem protestu ruske sovjetske vlade, v deseth dneh je ruski poslanik v Tokio Konštan-tin Y-urenov obdolžil japonski glavni vojaški stan v Harbinu, da je izdelal načrt za aretacijo sovjetskih železniških uradnikov.
Yurenov je rekel zunanjemu ministru Koki Ilirota, tla ima ruska vlada v svojih rokah dokaze, da so pri tem zapleteni odgovorni japonski uradniki v Mandžuriji in da je aretacija ruskih uradnikov samo prvi korak v natančnem načrtu, ki ima za svoj cilj polastiti se kitajske vzhodne železnice, zaradi katere se vrše pogajanja v Tokio, ki pa so prišla na mrtvo točko.
Yurenev je rekel, da je iz teh listin razvidno, da so japonska policija in obmejne straže poma-gole pri aretaciji. Ministru Iliro-ti je zagrozil, da bo sovjetska vl-ada. ako se ji bo zdelo potrebno, objavila vsebino teh listin. Ker je bilo vse to izvršeno z odobravanjem japon.skih odgovornih o-blasti, je potrebno, da se manču-kuo-ruska pogajanja za prodajo kitajske železnice prekinejo.
Yurenev je rekel, da bo ruska vlada smatrala Japonsko odgovorno za vse posledice tega načrta, ki napada sovjetske tpravi.ee pri kitajski vzhodni železnici.
Značilno je, da je sovjetska via- j da t tej zadevi vložila pri japonski vladi že drugi protest, toda do sedaj še ni dobila odgovora niti, na prvi protest.
Tokio, Japonska, 1. oktobra. — Vojno ministrstvo pravi v svojem uradnem naznanilu, da so ruske vojne priprave in industrijski raz-voj, vsled česar je ruska armada postala po številu in kakovosti močnejša kot je bila carska armada. poglavitni vzrok, da je japonski vojni minister general Araki zahteval tako visok proračun za armado.
Po zatrdilu vojnega ministrstva je za japorfcko armado najvažnejše vprašanje vzdrževanje miru in reda v Mančukuo, katero je treba braniti pred napadam kake druge države, vsled česar je potrebno, da je japonska armada oborožena do popolnosti.
—	Sov^tska armada, — pravi to na-znanilo. — ima najpopolnejše povojno orožje. Sovjetska unija ima 75 infanterijskih divizij in 13 kavalerijskih divizij s skupno silo 1.290.000 (mož. 2500 aeropla-nov in 1500 tankov. Z otzirom na ta položaj Japonska ne mone biti več brezbrižna glede narodne o-brambe na azijskem kontinentu.
—	Zaradi dogodkov v Mandžuriji so se odnašaji med Rusijo in Japonsko poostrili in Rusija se je pričela oboroževati. Sedaj se nahaja -v "Sibiriji deset ruskih divizij s 300 tanki in -z več sto aero-plani. Ta zračna sila more napasti naše glavno mesto y trenutku,
GRŠKA IN TURČIJA STA SKLENILI TRDNO IN TRAJNO PRIJATELJSTVO
IŠTAMBUL, Turška, 1. oktobra. — Obisk gr-
škega ministrskega predsednika in drugih grških ministrov, kar je imelo za posledico grško-turško mirovno pogodbo, je bil povod izvanrednih prizorov in velikega navdušenja v Angori in Ištambulu.
V	spomin na to pogodbo bo v Angori postavljen slavolok h belega. rmodrega in rdečega mra-morja (modra in bela je grška, bela in rdeča pa turška barva). Na slavoloku bo vklesan dan. ko je bila sklenjena prijateljska pogodba med obema državama.
Po svetovni vojni je to najvaž-
dovolila ne^:ja ,!>°&otlba v politiki Bližnjega Iztoka.
V	Istanbulu so grški ministri obiskali ekumenskega patriarha, ki jo poglavar grško-ortodoksne cerkve. In ko so bili povabljeni h kosilu, se je dogodilo nekaj nenavadnega. Po starem izročilu ne sme pod patriarhovo streho jet*ti ali spati nobena žena. Vsled te<r;j
j je nastalo vprašanje, ako bodo
NEMČIJA JE DOBILA NEKAJ KONCESIJ
Konferenca j e Nemčiji nekaj aeropla-nov. — Anglija, Francija in Italija so stavile svoje pDgoje.
Ženeva, Švica, 1. oktobra. — Francija. Anglija in Italija so
pred gotovimi pogoji dovolile i	-i_ •> V -
i • i j .	, mogle biti pri kosilu tudi zene mi-
Nemciji nekaj zasledovalnih aero- • f
.	T- v	. 'nrstrov.
planov, protizraenih topov m 1 « • j i • x •• - *
, _-- , ' ,	»veti sinod, ki sestoji iz dva-
drugega orožja, ki bo v razoroži- «... v, - . .	.
treni pogodbi označeno kot 0-l ^ škofov je v ta namen imel
•brambno orožje.	J PT	tajen J(?
v„_.	.. . . x .	val patriarh, toda navzlic temu.
Aernaki zunanji (minister baron' , - ... - - , ,
Konstantin Neurath in minister da JC patnah P"P°r<*a1' dj Pr«
za propagando dr. Joseph GoebeLs
sta odpotovala v Berlin, da predložita te koncesije kanclerju Hitlerju in mu poročata, da so nekatere države zahtevale, da Nemčija dokaže svojo dobro voljo.
•Z ozirom na te koncesije bo francoski ministrski predsednik Daladir.r imel razgovor <z angleškim ministrskim predsednikom MadDonaMom ob priliki odkritja spomenika 'za angleške letalce, ki so našli smrt. ko se je ponesrečil angleški -zrakoplov R—101 leta 1930.
Ker se Francija s temi koncesijami odpoveduje svojim pravicam v določbi versaill.ske |>ogod-be. zahteva za sebe pravico, da sama vkoraka v 'Nemčijo, ako Nemčija krši mirovno pogodbo.
Kitajski clelegat in poslanik pri francoski vladi dr. V. K. Wellington Koo je zopet dvignil vprašanje Daljnega Lztoka. Opozarjal je na nezmožnost Lige, da bi rešila vpra-šanje glede Mandžurije in je •zatrjeval, da se Japonska zopet oborožuje in s tem ogroža svetovni imir.
—	Ako je tpojrod'ba samo kos raztrganega papirja vzhodno od Sueza, kako naj bo resnega pomena za Evropo? — je vprašal dr. Koo.
—	Naša izbira. — je rekel Koo,
—	leži med oboroženim mirom, ki je, ker sloni na kočljivi razdelitvi moči. zelo drag za vsak narod in neizogibno izahteva vojno
—	in med mirom, ki sloni na skupni odgovornosti, ki je najbolj gospodarskega značaja za vse, keri ga vzdržuje skupno delo in skupne žrtve in ker sprejme pravico kot koneeno posredovalko med narodi. To pomeni ali razorožitev. ali pa nadaljevanje svetovne krize, pomeni v resnici vojno ali mir.
tej priliki sinod dovoli izjemo, je večina škofov glasovala, da žene na srmejo biti pri kosilu navzoče.
Prijateljska j>ogodba. ki je bila sklenjena za deset let. jamči Turški in Grški nedotakljivost medsebojnih meja in doloea. da se morata obe državi (posvetovati o vsakem mednarodnem vprašanju tor se zediniti za skupno stališče ter da morata na mednarodnih konferencah imeli skupno zastopstvo, kakor na pr. pri zborovanju Lige narodov.
Diplomati različno sodijo pomen te pogodbe. Nekateri pravijo. da je pogodba naperjena proti nekaterim balkanskim državam, •zlasti -proti Bolgarski, drugi pa zatrjujejo, da je to samo javna potrditev medsebojnega prijateljstva. ki se ie razvilo zadnja leta. Turški in grški ministri zatrjujejo. da pogodba nima nikake-ga ofenzivnega namena, temveč obe državi vabita v to zvezo vse balkanske države.
S to mislijo sta turški ministrski predsednik in zunanji minister takoj odpotovala v Sofijo, ko so cxlsli grški ministri. Toda z Bolgarsko nista mogla skleniti nikake nove pogodbe, ker niso bili tudi zastopniki Grške, s katero ima Bolgarska še vedno spor zaradi pristanišča ob Egejskem morju.
8ofija, Bolgarska, 1. oktobra. V Ženevi so se pričela pogajanja med bolgarskim ministr. predsednikom Mucanovom in grškim ministrskim predsednikom Tsahlarisom ob navzočnosti turškega zunanjega ministra Ruždi beja. Ta pogajanja imajo namen pridobiti Bolgarsko, da se pridruži Turški in Grški ter podipiše ž njima prijateljsko pogodbo.
Ako pristopi Bolgarska k gr-§ko-turŠki zvezi, tedaj bo gotovo tudi pristopila Mala antanta.
ko izbruhne vojna med obema državama.
• — Vsled teh dejstev je Japonska prisiljena, da ima svojo vojsko pripravljeno, da "brani Mančukuo in ozemlje japonskega ce-sartva.
EINSTEIN BO ZOPET OBISKAL ZDRUŽ. DRŽAVE
Čromer, Anglija, 1. oktobra.— Slavni nemški učenjak Albert Binstein, ki je pred fašisti pobegnil iz Nemčije, bo vkratkem času odpotoval v Združene držav«, kjer se 'bo "baje stalno naselil,
■o C1 Š VilODX"
re-sa-
HEW YORK, MONDAY, OCTOBBE 2, 1933
PaMUted b j ■LOTKNIC PUBUSHINQ OOMTAJfX
(A Oorporatkm)
L BMMta, TNM.
Place of
of tbo corporation and addi
•f Manhattan.
of above offlcera: Neir York City. N. I.
Dopisu
THE LARGEST SLOVENE DAILY 1* V. «. M.

6LAS NARODA" CVeiee W tt
Xavoed Krery Day Except Sundays and Holidays
celo leto velja m Ameriko la
Kanado ................... 90.00
pi pol leta $8.00 $m. Setrt leta .................. tl-B0
fca New York sa celo leto ...... 97.01
Za pol leta ...».....................$3.50
Zrn In osema t> o ea oaio leto ......	$7.00
Za pol leta.......................$3-50
Sabecrlptfoa Yearly $6.00
Advertisement oa Agreement
"Glas Naroda" lebaja TaaJd dan lsreemfit nedelj ln praznikov.
podpisa ln oeebnoed ae ne pri občujejo. l>enar naj se blagovoli ^■ljsrt po Moaej Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae aam tudi prej fin Je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA". 21$ W. 18th Street, New York, ft T Telephane: CHelaea $—$878
ČE
AH SE BO NBA OBNESLA?
To vprašanje se pojavlja vsepovsod. Eno je gotovo: za marsikaterega delavca je bolje sedaj nego mu je bilo pred šestimi meseci. Par dolarjev zasluži več na teden in toliko ur mu ni treba delati kot prej.	•
Temu nasproti so se pa zvišale cene življeuskih potrebščin. Poskočile so hitreje in za več kakor pa delavske mezde. Tisti, ki je tako nesrečen, da je brez dela, je dvojno prizadet.
Neizprosni ameriški kapitalist, kateremu ni bil pes do kolena, ki se ni pokoril ne bogu in ne hudiču, se je vklonil predsedniku Rooseveltu. Nerad sicer, toda vklo-nil se mu je. Pri tem pa spretno išče izhodov in jih tudi dobi
Znani so slučaji, &o je tovarnar plačal delavcem povprečno po dvajset dolarjev na teden. Podpisal je pogodbo z NRA, da bo znašala v njegovi tovarni minimalna plača petisajst dolarjev na teden. Naslednjega fctaie je odslovil vse delavce in tovarno ta pri. Po preteku nekaj dni jo je zopet odprl in začel najemati delavce. Prednost so imeli seveda Tisti, ki so bili jut njem uslužbeni že prej, to se pravi pred tremi dnevi. In plačal jim je minimalno plačo — petnajst dolarjev na teden.
To je le eden izmed trikov, ki se jih kapitalisti z večjim ali manjšim pridom poslužujejo. Toda tudi tegit bo enkrat konec.
Obonvi'ti ameriško gospodarstvo, je gigantska naloga, kakršne se ni lotil pred Rooseveltom še noben predsednik Združenih držav.
Reorganizacije, ki v gotovem pogledu sliči lioosevel-tovi, so se lotili v moderni zgodovini te trije možje: Stalin v Rusiji, Kemalpaša v Turčiji in Mussolini v Italiji.
Vsem trem se je poskus še precej obnesel. toda 'brez vsestranskih žrtev ni šlo.
NRA je takorekoč šele v plenicah, višnjevi orel je še mladič, ki še ni prav dobro iz gnezda izletel.
Kongres je poveril predsedniku polnomoč. Upati je, da se bosta delo in kapital mirnim potoni pobotala in da se Rooseveltu ne bo treba poslužiti ta kili nasilnih odredb kot se jih poslužujejo Kenial, Stalin in Mussolini.
•1 i
DVE SLIKI IZ JUGOSLAVIJE
■v
Brooklyn, N. Y.
Labor Day je za nami, šole se odpirajo druga za drugo, a listje na drevju je pričelo rumeniti in odtradati. Vse to nam priča, da Je konec poletja ter da je istota-ko tudi konee naših (piknikov ter izletov in poletnih izabav, bodisi društvenih ali pa privatnih. Skratka, počitnice .so minule in treba je iti na delo; seveda, kdor ga ima. Marsikdo bo (moral delo šele iskati in čakati v upanju, da ga dobi. — Kakor za posameznika. tako je tudi za naša društva nova jesenska in zimska doba pred vrati, doba novega stremljenja in dela, 'bodisi za lastni obstoj in napredek kakor tudi za dobrobit cele naše naselbine.
Med slovenskimi organizacijami v Brooklvnu, ki so naredile križ čee. letošnje počitnice ter pričele misliti na resno delo v nasto. pajoči seziji, je tudi Slovenski demokratki klub (American-Slovene Democratic Club. Inc.). ki praznuje v novembru prvo obletnico svojega obstanka. Kljub kratki dobi svojega obstanka, klub šteje že nad 80 članov, večinoma aanerikanskih državljanov. Klub ima svoj "čarter*' od države New York ter tako posluje z dovo ijenjem državne oblasti. V koli-ker se. tiče uprave in dela kluba, posluje po svojih sklepih in določbah. Glasom predpisov vsak član na Kubo vi h sestankih govori lahko slovenski ali pa angleški. Vsak član ali -članica pove svoje mnenje v svojem materinskem jeziku, oziroma v jeziku, katerega bolje obvlada.
(Kljub temu. da .se je o potrebi in važnosti politične organizacije v preteklosti mnogo govorilo in pisalo, vendar je bila naša naselbina do ustanovitve tega kluba breg lastne politične organizacije, čeravno se naselbina more prištevati med večje in celo med najstarejše. 'Dosti imanjšili in mlajših naših naselbin po Ameriki je vtem oziru daleč pred nami. ne samo, da no politično organizirane-, temveč iste organizacije* jim prinašajo lepe .sadove ... Precej jih je že, ki imajo svoje lastne zastopnike ,v raznih občinskih in okrajnih uradih; v nekaterih večjih naselbinah so pa politično zavedni rojaki dosegli še večje uspehe ... V Greater New Yorku zaradi naše maloštevilnosti in pa zaradi ogromnosti mesta seveda ne more biti govora o izvolitvi kakega Slovenca na kako važno mesto, toda močna politična organizacija, kakršno bi tukajšnji Slovenci lahko imeli, bi lahko storila marsikaj za nas. bodisi za posameznike kakor tudi za celoto. V temi oziru nam morejo služiti za vzgled tukajšnji Slovaki, katere smo Slovenci navadno smatrali za bolj nazadnjaške in manj izobražene ol nas. S svojo politično organizacijo in s složnim nastopom so Slovaki dosegli, da so npošte-vani pri vseh umestnih, državnih in celo federalnih uradih, n a ^e države ter so deležni mnogih političnih dobrot, na katere mi do sedaj nismo (mogli niti upati. Slovaki imajo svojega roj a ga v službi pomožnega dlstriktnega prav-
Prva slika:
Obratovanje v premogovnih revirjih je skoro popolnoma ustavljeno. Tisti, ki še delajo, dobivajo sramotno nizko plačo. V /Tribovljah, Hrastniku in drugih okrožjih je par tisoč otrok, ki so vsled slabe prehrane zapisani pre-rani smrti. Delavske mezde, so bile reducirane na minimum.
Podobno je na Jesenicah in drugih industrijalnili krajih.
Upokojenci se ne morejo preživljali.
Rahitis... Jetika... Samomori... Občinske blagajne so izčrpane... Banovina ne pomaga dosti... Vlada baje ne more...
Druga slika:
V začetku septembra se je vršila velika svatovsčina v Stanišču pri Somboru. Poročila se je edina hči vaškega veleposestnika z nekim vaškim mladeničem. Na svatov-HČino je bilo povabljenih 350 oseb. Svatovščina je trajala osem dni. Pojedli so bika, težkega 500 kil, tri svinje po 150 kil, tri teleta, pot prašičkov, 400 kokoši, 600 piščancev, ISO rac in 80 gosi. Vee-to so zamofilli z 2000 litri vi-r^ in 80 sodčkov piva, poleg precejšnjih količin žganja. Za manjše prignal ho imeli 3000 jajc. Poleg raznovrst. Uik tala&Y m sladkarij so pojedli tudi 900 kil kruha.
dnika. dalje Lmajo svojega rojaka stanovanjskega komisarja v Brooiklynu, itd., itd;. Nadalje si oglejmor Irce v New Yorku. Jako značilna je prislovica o mestu Xew Yorku, ki d-a je last judov, a vladajo ga Irci. In to je resnico. Irca dobite na vseh mestih od governerja doli do pome<tača. A to prav gotovo ne radi njihove številčne moči, temveč, ker so politično najbolj zavedni ter imajo smisel za politično organizacijo in složno skupno delo. Peščica dobro organiziranih, resnih in odločnih ljudi vedno več doseže kakor pa nebrojne mase ljudstva, ki so nezavedne in neorganizirane.
•lies je. da smo Slovenci raztreseni po vseh delih Greater New Yorka, toda naša skupina v Ridgewoodu in okolici je dovolj številna, da bi njihova politično organizacija štela lahko več sto članov. Treba je samo. da »e politično zdramimo in združimo, pa lahko takoj postanemo važen faktor v lokalnem političnem življenju. To pa je tem lažje doseči, ker velika večina naših tukajšnjih rojakov itak simpatizira z demokratsko stranko in zato ne bo treba veliko spreobračanja. Treba je samo. da se pridružimo Slovenskemu demokratskemu kinbu. kateri bo potem delal 'za našo dobrobit in naš ugled. Še vedno nam manjka spoznanja, da nekaj štejemo in veljamo med Amerikanei le tedaj, ako smo organizirani kot celota, a nasprotno posamezniki, četudi volilci. sploh ne pridemo v pošte v.
('lan ali Članica Slovenskega demokratskega kluba lahko postane vsak rojak ali rojakinja, ki je ainerikanski državljan; ter oni rojaki, ki imajo prvi papir. Za one rojak-p. pa, ki še nimajo prvega |>apirja. je klub pripravljen storiti vse potrebno, da si nabavijo prvi papir. Klub je vsemi na razpolago. Posreduje za prošnje ter poziva vse. rojake in rojakinje. da se z^lasi? ter uporabijo to priliko. Kakor hitro vloži rojak prošnjo za prvi -papir, postane lahko član klnba. Dolžnost vsa-ga rojaka, ki je namenjen ostati v Ameriki, je. da si čimprej preskrbi amerikansko državljanstvo.. To je obveznost, ki jo je dolžan napram samemu sebi. kakor tudi na-praniisvoji rodbini. Slovenski demokratski klub nudi svojim rojakom vse mogoče ugodnosti v ta namen in zato naj se nihče ne izgovarja, da ni imel prilike stori ti svoje dolžnosti napram sebi. svojcem in narodu. Ugodna prilika je tu in treba je samo nekoliko resi»e volje.
Slovenski demokratski klub je nadalje sklenil na svoji zadnji redni seji. da priredi ka/mpanjo t*a nove člane, v mesecih september. oktober in november: ter. da so v tej dobi vsi stari in novi člani kluba oproščeni plačevanja vseh prispevkov. Oni stari člani torej, ki so svojo članarino že plačali za omenjene mesece, se jim bo ta članarina kreditirala za december in vnaprej, a novi člani prično plačevati mesečno članarino od 2v>ci z 1. decembrom. Po mnenju'kluba je s tem omogočen
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO
Za $2.60 ................... Din. 100
'' $4.75.................... Din. 200
" $6.90.................... Din. 300
"$11.20...............Din. 500
" $22.—................... Din. 1000
V ITALIJO
Za $8.60 ...................... Lir 100
" $16.85...................... Lir 200
" $41.— .................. Lir 500
" $81.75 ..................... Ur 1000
"$162.50 ...................... Lflr 2000
L
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. IZPLAČILA ▼ AMERIŠKIH DOLARJIH
Za laplačilo $5.00 morate poslati— $ 9.73 »• " $10.00 "	_______$10»^
" •» $15.00 " "___$16.—
M $20.00 v " " ______.$21.— :
. " •» $40 00 " " _____$41-35
•r $60.00 "	- ........$51.50
Prejemnik dobi * starem fcrftjtt tspiaftUo-4 dolarjih. Kajna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino fL_
SLOVENEC PUBLISHING COMPANY "Gla. Naroda9'
MIŠ WW8T 18tk STREET	NEW YORK, N. F.

pristop h klubu vsakemu rojaku in rojakinji, a starim -članom -je brez ozira na njihovo denarno stanje omogočena udeiežitev sej in delovanje pri klubovem stremljenju ... Z ozirom na bližajoče se volitve je želja kluba, da bi se vsi zavedli naših državljanskih dolžnosti. Pokažimo v.^aj, da smo organizirani, čeravno nismo številno silni ter pridobimo «i v^a,j u-gled mod Amerikanei. Prihodnje volitve naj bi bila manifestacija tie\vyorških Slovencev o priliki našega prvega organiziranega nastopa na volišču in — dokaz naše narodne in državljanske (zavednosti. Zato poziva klub vse rojake in rojakinje, ki še niso člani istega, da se udeležijo prihodnje klubo-ve seje.
Prihodnja redna -mesečna klu-bova seja se vrši v pe»tek 6. oktobra ob 8. uri zvečer. Ta seja naj pomeni pričete,k nove dobe našega kluba. Zato naj že danes napravi vNak član kluba trden sklep, da se gotovo udeleži te seje te" da pripelje seboj vsaj enega novega člana. Ravno tako naj pridejo na to s>ejo vsi oni, ki si želijo nabaviti prvi oziroma državljanski papir, da jim v klubu izpolnijo tozadevne listine. Seja se vrši v Slovenskem Domu na Irving Ave. in Bleeeker Street, Brooklyn.
Tedaj na svidenje!
Odbor Slov. Dem. Kluba.
So. Norwalk, Conn.
V soboto, dne 23. "septembra je obhajala dobro znana, ugledna in spoštovana -družina. M-r. in Mrs. John Pirnat kar na en dan dva vesela družinska praznika, namreč 15-letnico poročnega dne in 50-letnico rojstnega dne Mr. John« Pirnata.
Ra<zuime se. da sta na tako pomemben dan hotela imeti krog sebo najbližje sorodnike in svoje ožje prijatelje. Na njih prijazno povabilo smo se od.zvali v polnem številu.
Zabavali smo se bre«z izjeme vsi imenitno, navzlic malea-iu dežju, ki pa ni motil našega veselega razpoloženja, ker je. bilo vse potrebno že preskrbljeno za slučaj slabega vremena.
Odsek slovenskt-ga pevskega društva- "Slovan" iz Brooklvna nam je ]>el naše'krasne slovenske pesmi, ob katerih .so hitele našp misli v ljubo domovino. Saj mi XorwaLcani le redko slišimo le>po slovensko petje.
Za ta večer smo .spremejaili "Slovana" v mešan zbor. Ker je du*a prekipevala v rados»ti petja, smo tundi .me ženske vmes stopi" le. da je "bilo petje popolno.
Odigral se. je tudi komični prizor "Kranjske svatbe". Vzpored se je vršil v najlepšem redu. Lepo je bilo videti Mrs. Tončko K., kranjsko nevesto, kako je do ušes zardela in sramežljivo ženin« po strani pogledala, ko jo je vprašal sodnik v osebi Mr. C. Maj*li-ča. ako hoče inveti za moža Mr. Plakenbuttona. na kar je prav j>o-časi odgovorila: "Mgm"! Mr. Flankenbutton pa je hitro rekel "ja-ja". na kar sta bila »zvezana.
Tudi vsa nadaljra dajanja so se vršila v najlepšem redu v veselo zabavo vsem. Xa to je sledil "p6v-štertane". kaiterega se je proizvajalo na zeleni travci. katero je d-ež sproti »kropil, da ni škripalo. Sledili so plesi: eotiš. mazurka. vak~ki in polka. Za godbo je skr-bej Mr. Andy Pirnat, kateri je pokazal bogato nadarjenost v svojem instrumentu.
Med odmorom so se -vršile razne izdravice in govori v proslavo tega pomembnega dne in v časti našim jnbilantom.
Upam, da vsem, ki smo se udeležili te lepe slavnosti, nami ni žal, čeravno je šla ena noč preko nas v prijaznem domi vile Pirnat.
Mrs. Barbka Pirnat je skrbela, da je bila miza vedno obložena z vsemi dobrotami, kar »more najboljšega kuhinja uWtne slovenske gospodinje. Mr. John Pirnat je pa menda pipo pri sodu prav do kraja odprl, ker so romale na mizo ga lonca za galonco še lanskega domačega pridelka, katerega je .Air. Joe Tičar prav z ve-seljem in ponosom prinašal in stregel vsem gostom.
Mr. in Mrs. John Pirnat želimo prav iz srca -se mnogo let veselega in srečnega življenja. Želimo pa tudi. da bi se ob vsaki naslednji obletnici rojstnega in j>oroč-nega dne Mr. in Mrs. .John Pirnat v.si tako lepo skupaj zbrali in proslavili tako kakor smo ga letaš večer in še pol nedelje. Gotovo nam ostane vsem v najlepšem spominu.
Prisrčna hvala Mr. in Mrs. John Pirnat za vso gostoljubnost in prijaizno postrežbo, ki smo jo bili deležni v vaši hiši naslednji
Miss Helen in Leo Pirnat. Mr. in Mrs. .John Pirnat, Jr., Mr. Frank Pirnat. Mr. in Mrs. Mike Pirnat, Mr. Andy Pirnat in družina. Mlin Mrs. J. Maček in družina. Mlin Mrs. Louis Heniksmen in družina. Mr. Charles Majdič. Mr. hi Mrs. Frank Giovanelli in družina. Mr. Lovrenc Giovanelli. Mr. in Mrs. Tony Kosenik. Mr. Frank Voje. Mr. Tom Svet o vie. Misa Mary Svetovie, Miss Jennie Kra-
Peter Zgaga
— Som ne vein, kdo mi je vrinil ponarejen kvoder — se je hudo val rojak — končno se je pa pomiril in dostavil.- — Ponkušal sem ga oddati, pa ga nisem mogel. Slednjič sem ga vrgel v cerkveno puščico. Morda se bo v dobri kompaniji poboljšal.
*
V listu sem čital, da je neka bo ga ta Amerikanka. tožila svojega .moža za ločitev zakona. Pravi, da se je zlagal, ko sta vzela poročno dovoljenje. Rekel je. da je star petintrideset let. v resnici jih pa nima več kot osemindvajset.
Sodišče ju je ločilo.
Tako kol se je ta mož zlagal, bi se ne mogla nobena ženska zlagati.
*
Učitelj: — Kakšna razlika je meti bliskom in elektriko? .' Učmee: — Za elektriko je treba plačati, za blisk pa ne.
C-emu se ženske poljubujejo? To vprašanje mi je dolgo <"asa rojilo po glavi. <**emu se poljubujejo. ko se srečajo in ko jrredo na. razen? Ako ženska žensko poljubi. je to brez vsake veljave. To je takorekoč vstran vržena ener-žija. ki bi zamogla. Če bi bila uporabljena na drug način, delati čudeže.
Rib nič an je rekel nekoč : — Ako lie. Mr. in Mrs. John Ogrinc in ženska žensko poljubi, je tako.
»družina. Mrs. in Mrs. Louis Jnti-gar in družina. Mre. Charles Ive-.sler. Mrs. Ana Kuliarca. Mr. Joe Tičar. Mr. in Mrs. Andy Stern, Jr., Mr. in Mrs. Alex Premru in družina.
Pozdrav .vse.m !
Ena navzočih.
STRAHOTE ČRNSKEGA PRAZNOVERJA
Iz vikarijatu Mariannhilla v •Južni Afriki poročajo o grozovitem dejanju domačega zd ravnika-mazača. Ugrabljen je bil 5 letni fantek domačin in vse daleko-svžno poizvedovanje za njim je bilo rzaman, dokler se policiji ni posrečilo dognati, da je fanta ugrabil zdravnik-mazač. Nekateri zamorci so sicer videli moža z vrečo na ramah, iz katerh so se slišali slabotni in bolestni klici. t<»da nobeden si ni upal ustaviti mazača. Nekaj dni tem so našli v samotnem hribovitem kraju pokopano dečkovo truplo. Kno uho in eno ro-
kot če bi hotel kruh s kruhom namazati.
To bi bil o najbolj nesmiselno dejanje, kajti za mažo kruha sta presno maslo in med.
Pa 'še neko bolj značilno sem rslišal nekoč in se Klasi: — Ko ženska žensko poljubi, si Judež Iškarjot usta obriše.
Pa brez zamere, drage citate-I j ice.
*
Iz Ljubljane poročajo, da pri regulaciji Ljubljanice voda ni hotela in ni hotela steči v prazno korito.
To ni čisto nič čudnega. Skoro pri vsaki občinski upravi in menda tudi pri ljubljanski, so vajeni — polnih korit.
*
Svoboda govora je lepa reč. ki je po ameriški ustavi vsakounur zajamčena.
Edinole nekateri zakonski možje se je ne smejo posluževati.
*
— Dvakrat sem bil poročen —
je pripovedoval rojak — pa sem
I imel obakrat smolo.
j — Kako? — so ga vprašali: ko je raazHČ še živemu dečku od- _ Prva žcna mi jp z drngim
rezal, da bi si iz tega pripravil | pobegnila.
''zdravilo''; nekateri drugi orga-j — To je pa res smola. Kaj pa ni .<o na truplu manjkali in grlo i druga?
mu je bilo prerezano od enega u-šesa do drugega. Pred kratkim je posebno sodišče radi enakega zločina obsodilo na smrt nekega ta-niošnjega -poglavarja, ujegovo mater in njegovo ženo ter še (Iva druga poruagača. Ti so bili iz krščanskega doma ugrabili dveletno deklico, ji zlomili tilnik, odrezali rr-ki in jezik, da bi iz krvi pripravili zdravilo.
Druga mi
pa noče pobeg-
niti.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od (am, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam* zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno *n hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje i*" sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedržavljani naj ne*odlašajo do zadnjega trenutka,« ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vani, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU
216 West 16th Street New York, N. Y.
CO,
Včasi se vrše pogovori, ki nimajo ne repa ne glave. Nekateri ljudje sploh ne pomislijo, kaj govore.
Na primer:
—	Kaj ti je. dragi prijatelj?
—	Ej, hudo je, hudo. Hoditi ne morem.
—	In. če ne moreš hoditi, pa pojdi v ^pital.
—	Saj bi šel, pa hoditi ne morem.
—	Če človek ne more hoditi, ino-ra iti k dohtarju ali v špital.
—	Tak slišiš, da ne morem hoditi.
—	No, če nočeš iti, ipa ne. Meni je vseeno. Jaz te ne bora silil. Ti si sploh čuden človek: hoditi
ne moreš, pa nočeš iti v špital. *
—	'Presneto — so rekle prijateljice postarni vdovi .po poroki — ti si pa ujela lepega moža.
—O. bo že, bo že kako. Ampak rečem vam. tistega bi morale videti. ki sem ga tudi lovila., pa mi je ušel. Tisti je bil »tokrat lepši kot je ta.
*
Še stirideaet dni je do svetega Martina, našega narodnega svetnika.
Kdo ve. kako se bo kaj letos ob-nasel? Škoda, da so zaceli naši rojaki izgubljati vero v tega mogočnega svetnika in vino že pred njegovim godom kar sami pože-gnajo a vodo.
*"0 Lil H 11 O O A"
mCW YORK, MONDAY, OCTOBER 2, 1933
m LARtnar ilotdi duly m v. a 4
B. BJOER8ES:
OCE
Mož, o katerem govori t« zgod- prostor ste odločili za .dečka v ba, je bil najuglednejši v župniji, cerkvi." je dejal Ford. Nazi vali so ga Ford Overa*.	"Precej spredaj prvo mesto,"
Nekega dne stopi k župniku v odgovori župnik, pisarno; stal je ravno kot sveča in! "Prav." pravi Ford in položi bil praznično resen.	, tl< >et dolarjev na mizo.
"Sina Mno dobili." je dejal. " in , "Ali imate še kaj povedati.'" prosil bi, da bi ga krstili."	"Ničesar." pravi Ford in od-
44 Kako naj mu bo ime?" "Fin po mojem očetu." "Kdo so botri?"
Zopet je minilo «isem l^t. ko je 7.1 č nI župnik pred župniščem velik Povedal je imena najbolj znanih Kuni; nabralo .se je bilo več mož
mož v fari. ki so bili vsi v sorodu z očetom.
"Ali imate še kaj povedati.*" ga vpraša župnik.
"Rad, bi da bi mi krstili .sina v .soboto opoldne."
"Ali še kaj drugega?" vpraša župnik.
Ford prime za klobuk iu se odpravlja pisarne. Tedaj pa mu seže župnik v roko in ga pogleda v oči rekoT*: "Bog daj. da bi vam bil novorojenec v srečo!"
šestnajst let kesneje je bil Ford zcpet v pisarni pri župniku.
"Dobro se držite." mu reče župnik; "dolgo vas ž- nisem videl, vendar se niste prav nič izpreme-nili."
"Saj pa tudi nimam nič skrbi." je dejal Ford. Župnik nekoliko po-molči, čez nekaj časa ga pa vpraša: "Kaj pa vas je nocoj privedlo k meni?"
"Danes sem prišel zaradi svojega sina, ki bo jutri birman."
"Vrl dečko je." pravi župnik.
"Nisem vam hotel plačati pristojbine. dokler ne izvem, kateri
in njim na čelu je bd Ford.
"Danes je pa rr vami veliko mož." 11111 reče župnik, ko ga ljube/nivo pozdravi.
Na oklic bi dal rad svojega si-n:.. ki s«- želi poročiti s Kare Stor-liden. s ličerko Gudmundovo. ki stoji tukaj pred vami."
"To je pa najbojratejše de>kle v \sem okraju." reče župnik.
"Pravijo." odvrne Ford in si seže z roko v lase.
Župnik je .vedel nekaj časa zamišljen; nato pa je n<fpisal oklice 111 zapisal imena prič.
Fopd položi tri dolarje na mizo.
"Samo enejara." pravi župnik.
"Vem, za koliko imate pravico, toda to je moj edinec in jaz zato lahko nekaj več odrinem."
Po tem pojasnilu je župnik dar sprejel.
"Sedaj ste že tretjič pri meni zaradi sina. kajneda gospod Ford?"
"Sedaj je pa tudi vse odpravljeno z njim ; odvrne Ford. zaveže svoj debeli mošnjiček in se poslovi od gospoda župnika.
Štirinajst dni nato sta veslala oče in sin čez jeezro v.Storliden, kjer sta se hotela pogovoriti z nevesto njradi ženitnine.
"Deska pod menoj se mi ne zdi nič prav trdna," reče sin in vstane. da bi jo uravnal. V istem hipa zdrkne deska, na kateri je stal. v vodo, sin se lovi z rokami, zali riči in pade v vodo.
"Primi se za desko." zavpije oče in mu jo pomoli v vodo. Medtem pa je vrtinec zasukal sina. da jc ni mo$?el doseči.
"Drži se nad vodo," kriči oče v.ix njim. vrže desko od sebe in zavesi a proti njemu. Toda sin se medtem zlekne na hrbet, obnemo-re in izgine v globino.
Ford tega ne more verjeti; zgo-dilo se je vse prehitro. Ves iz sebe gleda na prostor, kjer se je vtopil in in čaka, da se zopet pokaže'nad vodo. Nekaj pen se je pojavilo in še nekaj, nazadnje ena velika, ki se je razpršila in jezero je bilo tko-pet jasno in mirno.
Tri dni in tri noči so ljudje o-pazovaii, kako je Ford brodil z l:i d jo vedno na istem mestu, ne da bi kaj jedel ali spal; iskal je sina. Šele tretji dan so ga našli onemoglega in ga ponesli čez goro na dom.
Od tedaj je minilo leto dni. Pozno v noč je nekdo trkal na župnijska vrata in s tresočo roko iskal kljuko na vratih. Župnik odpre vrata in 'pred njim stoji visok, a "i>ognjen mož. kateremu so se belili lasje kot* sneg pozimi. Župnik
TE DRAGOCENE OCI skozi katere 11 a.j dobi vaš otrok 80 odstotkov svetovnega znanja—kaj ne. da bi jim ne hoteli škodovati.
\n vzlir temu ima pa ena iz at t d štirih oseb pod 20 le*i pomanjkljiv pogled, tu veliko otrokovih sitnosti z očmi povzroča slaba razsvetljava domu.
Le nekateri, če sploh kateri stariši, znajo praktično oceniti, kaj je dobra razsvetljava. V tem vam lahko pomaga električna družba. Strokovnjaki našega 1'rada za Razsvetljavo vedo, baš koliko svetlobe morate imeti v vsaki sobi.
Naši izvedenci nosijo s seboj čudovito moderno iznajdbo, imenovano "svetlobno merilo", vsebujočo "električno
oko".
Ta mala priprava meri svetlobo natančno. Zn jo za more izvedenec dognat i, če so vaše sedanje žarnice primerne ali neprimerne in kje naj bodo za popolno udobnost. V nekaterih slučajih je "svetlobno merilo" dognalo resnično trošnjo toka potom žarnic, ki so bile preveč svetle za svojo posebno svrho.
Ta služba je brezplačna. Telefonirajte svoji električni družbi.
m m OČI VAŠEGA OTROKA mm Vz CENTA NA NOC!
60 - WATTNA ŽARNICA NAMESTO 40 VEČKRAT NAPRAVI VELIKO RAZLIKO V ČISTEM PO&LEDU — IN ELEKTRIKA JE XAKO POO&3K, DA SO POSEBNI STROŠKI ZA TOK SAMO y2č NA NOČ!
OGLEJTE nove prenosne svetilke in priprave ža razsvetljavo, ki so naprodaj T trgovinah posebnosti, izložbah električne opreme, department štorih in drugih trgovin.
THf NEW romc EDISON COMPANY • BROOKLYN EDISON CdMPANY, INC TM UM«rto lifictitc UGHT ANO POMffi« COMPANY NfrW YORK AND QUEENS EiECTRIC LIGHT AND POWeft COMPANY
ga je motril dolgo čas, preden ga je spoznal. Bil je Ford.
"Kako, da prihajate ob tako pozni uri? — ga vpraša župnik.
"Žal. da pridem res tako pozno, oprostite mi, gospod župnik," reče Ford in truden sede. Dalje časa sedita molče.
"Nekaj imam pri sebi, kar sem namenil za uboge," reče naposled Ford. "Rad bi napravil ustanovo na ime svojega sina." Ko je izrekel te besede, je vstal, položil denar na mizo in zopet sedel.
Župnik prešteje denar.
"To je polovica od skupička za moj dom. ki sem ga danes prodal," odvrne Ford.
Dolgo časa sta zojiet molčala; nato reče župnik: "Kaj pa sedaj mislite?"
"Kaj boljšega," odgovori mirno Ford in globoko vzdihne.
In zopet sta molče sedela. Župnik je skrbno motril Forda, ta pa je upiral oči v tla in se tresel ko šiba na vodi.
rez dalje časa je župnik spregovoril: "Sedaj mislim, da vam je vaš sin res v blagoslov."
"Da." spregovori Ford. "sedaj sem tudi jaz o tem prepričan." in pogledal je ljubeznivo župnika in dve debeli solzi sta mu spolzeli po obrazu.
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
600 rOUOSFOT IŠČE ZLOČINCA
O pokojnem Andrewu Doleneu, ki je preminul v noči med torkom in sredo v Clevelandu, se poroča: Bil je eden izmed onih, ki so se v potu svojega" obraza trudili za boljši življenjski Obstanek, odkar so priromali v Ameriko, pa do dne, ko jih je rešil angeJj smrti. Pokojni je bil ipek od rane mladosti 13 let, katere obrti se je izučil v Ljubljani. Bolehal in trpel je že od janxiarja, toda je še vedno delal, dokler ga. ni strlo. Bil je doma iz vasi Babnega polja pri Polhovemi gradcu, odkoder je prišel v Ameriko pred 32 leti. Pokojni zapušča v stari domovini še dve sestri, tukaj pa zapušča soprogo Marijo, doma iz fare Horjul, ki pa je žal tudi ž? dolgo časa bolna in ne more iz hiše. Poleg tega zapušča hčer Amalijo, ki že 20 let trpi vsled paralize v nogah, hčer Ano. in tri sinove.
—	Oikaška "Tribune" je imela ta dni daljše poročilo v svojih športnih kolonah o Jop Kulilu. slovenskem junaku baseballa, ki se razvija v zvezdnika v tem športu. Kuhe! je bil rojen v Clevelandu leta 1906 in zdaj živi v Kansas City--ju. Je profesijonalen igralec, in potuje, s skupino Senatorji.
—	John L. Goričan. Virden. 111., si je v svojem prostem času zgradil avto, ki ga goni para. Te dni se je pripeljal v tem avtu v Chieapto. toda <polieija ga je ustavila na Michigan Ave., in mu velela. naj kuri s koksom, kajti njegov "raufnik" na avtu je v konfliktu z mestno protidim.no po~ stavo. Goričan je obljubil, da se bo pokoril. I znajdi tel j parnega avtomobila, ki se je ustavil pri svojih prijateljih, je povedal, da bušelj premoga ga pelje 35 .milj in lahko drvi 58 milj v uri. Vodilo je predelal iz regularnega avta in tudi parni motor je predelan iz gatzolinskega.
—	Ivana Drasler v Delhi, Iowa, je dobila »poročilo iz starega kraja, da je umrla njena mati Marjana TTrh, rojena Turne dne 25. avgusta v 'Borovnici. Stara je bila 79 let ter zapušča moža in hčerko Frančiško Cerk v Greens-burg. Pa. Sin je padel v vojni.
Angleška pdlicija vneto m vztrajno išče satira iz Altershota, ki že več tednov ogroža turiste v tem izletniškem kraju. Gozdovi v okolici, kjer so našli izletniki preje mirno, prijetno zavetišče, so zdaj kraj strahu in groze. Čeprav so zadnje čase poslali policiji na pomoč tudi vojaštvo, je vse prizadevanje varnostnih organov zaman. 000 policistov in vojakov je preiskalo gozdove in vso okoReo. toda satira iz Altershota niso mogli najti.
Med iskanjem policije si je pa izbral predrzni satir že zopet novo žrtev. Napada skoraj izključno samo ženske, ki se rzprehajajo po gozdovih v okolici Altersota. Gre najbrž za bolnega človeka, ki svoje žrtve napade in težko rani. Doslej so vsako njegovo žrtev še pravočasno prepeljali v bolnico in ji rešili življenje. V četrtem primeru je pa satir svojo žrtev najbrž lihih Gre za 19-letno uradnico Heleno Knightovo, ki je nekega dne brez sledu izginila. Policija domneva. da je padlo dekle v roke zločinskemu satiru.
Helena Knightova je bivala s svojimi starši v Farenhamu. Usodnega dne. ko so jo pogrešili, je odšla zvečer v Altershot, kjer je imela sestanek z nekim fantom. Namenjena sta bila v kino. toda fant jr> je zaman čakal. Slednjič je sklenil napotiti se k njenim staršem in poizvedeti. zakaj Helena ni prišla na sestanek. V svoje nemalo presenečenje je pa zvedel, da je odšla Helena z doma pravočasno. Ker je bila že vsa okolica pod vtisom prvega satirovega zločina. so se Helenini starši in fant tčikoj obrnili na policijo s prošnjo, uaj jim pomaga iskati Heleno. Toda vse prizadevanje policije in vo-j.ištva je ostalo zaman. V grmov-
ju so sicer našli raztrgano nogavico, ki jo je baje nosila Helena Knigtova, našli so tudi raztrgano jopico, a to je bilo vse. Najti niso mogli nič drugega, kar bi kazalo na umor in pomagalo policiji izslediti 'zločinca. Vse kaže. da jo je t't.tir umoril. Ker pa satir ni umoril še nobene svoje žrtve, ni izklju-ceno, da tudi Helene ni umoril, temveč da jo je samo težko ranil ir. da je šele pozneje umrla.
Kljub brezuspešnemu zasledovanj11 Je Pa policija vendar deloma inf<n-mirana o satiru. Od nekega turista je namreč dobila fotografijo, ki bo najbrž njegova. Zločinca so še pred zločini videli v majhnem avtomobilu in po mnenju oblasti se izmika roki pravice baš v tem avtomobilu. Druge doslej še tajne indicije pričajo, da je satir iz Altershota sin uglednih staršev. Cujejo se tudi glasovi, da gre z,i dvojno življenje, kakor ga žive če-sto sekstia ln o- patološki zločinci. Zato je tudi krenila policijska preiskava v drugo smer in oblasti trdmi upajo, da se jim bo končno posrečilo -zagonetnega zločinca izslediti.
KAJENJA SE LAHKO 0D-
Poziv!
Isd&j&nje lista je t mati x velikimi stroški, Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne.
Uprava "G. K.1
ako vbrizgamo v konice cigaret r.iztopino žveplenokislih soli in pustimo. da se posuše. Kadilec težko prenaša zojierni okus. ki se pojavi pri kajenju. Hoinig pii]>oroča to diskretno rnrtodo posebno ženam, ki bi rade skrivaj odvadile svoje može kajenja.
VADIMO
V teku zadnjih desetletij se je mnogo govorilo o tem in onem sred- j stvu. s katerim naj bi se strasten kadilec odvadil kajenja. Tako sredstvo je n. pr. srebrni nitrat. S primerno razredčeno raztopino te-| ga nitrata si izpere kadi let- pred kajenjem usta in uspeh je dose- i Aen. Neki A. Hoinijr iz Friedber- ; ga na Zgornjem Štajerskem nam; pa priporoča mnogo boljše sred-1 stvo. Pravi namreč, da je bol je. j
"TU POČIVAJO IZRAELOYI SINOVI"
Pod mostom Franca Jožefa v Budimpešti so ulovili čudno krsto. Pokrov je bil prebaravan s kluka-stimi križi. Na njem je stal napis: "Tu počivajo Izraelovi sinovi. Vi, •Mulje boste po vrsti vsi poginili." Ivrsto so nesli na policijo, kjer so jo odprli. Bila je prazna. Policija išče krivce.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street. New York SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
POVESTI in ROMANI
"GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino« Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnika ali prijetij«, i*j lahko atoti. Naročnina | ■za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-
Agitator (Kersnik) brofi.
Andrej Hofer..................
Beneška vedeževaika ........
Belgnvski biser ___________
Bell meeesen ....................
Bele noči, mali junak .—-,
Božično darovi _____________—
Božja pot na Bleda ___________
Božja pot na Šmarni gori
Cankar:
Grešnik Lenard, broO.
Mimo življenja-----
Moje življenje -------
Romantične duše----
....80 ....56 ...JU
...40 ..-oo
....35 —20
....20
_70 —80
„..75 ...M
Izbrani spisi dr. 1L Dolenca_________
I* tajnosti prirode _________________
Iz modernega sveta, trdo vez. ... Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger
2 zvezka ............................
Igračke, broSiraoo —........................
Igralec -----..----------------------
Jagnje -----------------------------------
Janko in Metka (za otroke) _________
Jernač Zmagovač, Med plazovi Jutri (Strug) trdo vez_____________
...60 i ....50! 1.60 j
: 'I
1.56
•jso;
....30 .30 —50
...75 ...60 !
.60
Balkansko-Turfika vojska ..............M
Balkanska rojaka, s slikami -------28
Boj In zmaga, povest ------------—..—-20
Blagajna Velikega vojvodo .....M
Barska vojska ----------------------40
Beat in dnevnik _____—---------------------68
Čarovnica ........................—.......25
Cretins Borograjska —.....-............46
Cvetke ..............................—..........£8
Čebelica .......................................—28
Črtice iz Mvljcnja na kmetih-----38
Drobiž, in razne povesti —
Spisal MJlčlnnki _______________—80
Dekle Ellza .................................4«
Dalmatinske povesti --------------„------38
Dolga roka________________________________88
Do Ohrida in Bitolja ...................98
Doli z orožjem -----------------------88
Dve sliki: — Njiva; Starka
........(MeSko) ...—........................ 88
Devica Orleanska .........................88
Duhovni boj _______________________-88
Dedek je pravil; Marinka In Skra-
teljcki____________________—.08
________________________35
FaMJola ali eekev v Katakombah.....45
Fran Baron Trenk........—-----——-35
_______________08
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseh 10 svezkov,
lepo vezanih _______________________......10.—
0. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
' bro&Iraoo ........................... .78
Juan IMserija (Povesti iz Španskega Življenja ..........................M
Kako se sem jaz likal
(AleSovee) I. zvezek _______
Kako sem se jaz likal
(Alešovec) 13. zy. _________
Kako sem se laz likal
(Aležovec( III. zvezek_____.60
Korejska brata, povest iz misljonov
v Koreji ............................—..38
Krvna »sveta -----------------------.30
Kmečki pant (Šeno^i ________________88
Kuhinja pri kraljici gosji noilcl .-50
Kaj se je Mark aru sanjalo ______.--23
Kazakl _________________________________
Križev pot patra Knpljenika
Kaj se je izmislil dr. Oko_____
Levstikovi zbrani spisi ______________
1. zv. Pesmi; Odo in elegijo; Sonet je; Romance, balade In legende; Tolmač (Leistlk____78
45
Filozofska zgodba ---------
Fra Diavolo _______z.----------
Goispodnsiea sveta ----------
Gostilne v stari UoMjmri
Grika Mitologija--------
Gusarji---------
Gusar v oblakih ---------
HadžI Mural (Tolstoj)
Hči papeža, vez. ----------
Hektarjev moč-----
Hedvika HnA časi.
(Kmetova) ........
<11. sv.)
.-50 .40
.-80
..L— .75
doOe, veseloigra
.1___
-M »-46 .78 .40
▼esano brolllttlio
Izlet g.
.L26
Vsakovrstne - ^
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
OA"
KEW YORK, MONDAY, OCTOBER 2, 1933
G^REGINA
Roman 12
: življenja:
ZA " G L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H
THE LABOB8T SLOYKKV DAILY tal U. 0. A.
je ni dotaknila nečista želja njegove duše, samo neko negotovo hrepenenje se mu je včasih zfoudilo. In sedaj mu je tudi to odpadlo. Bilo mu je, kot bi mogel biti samo njen sin, V tej trpljenja polni noči je bila zanj eno iz njegovo 'lastno izgubljeno materjo.
Toda do Uršike je tedaj njegovo srce čutilo neizmerno, bolestno nežnost. Zdela se mu je stanejša, ibolj erela kot do sedaj. Te strašne ure so ji izbrisale Tise, kar je bi*o otroškega na njej.
(Dalje prihodnjič.)
Gradnja cest je kazala še pred nekoliko desetletji zelo malo napredka. Vozni promet se je vršil pač izključno z živalmi in zaradi r.jegove majhne brzine in razmeroma majhne teže prevažanih tovorov. To se je pa spremenilo, ko je nastopil avtomobil, ki mu cesta starega tipa ni mogla več zadostovati. Dočim je začetkoma še šlo, ker so mogle neprimerne ceste zadrževati razvoj avtomobilizma, se je to
l ±5
' čakati so morali skoro eno uro, <predax> se je Valter zopet zavedel. Tom jih je •prosil, da toliko časa ostanejo v sobi. Gospa Re-ni .'DK>8'La govoriti z gospodi. Od moževe postelje se ni ganila. Uršika in Tom sita se trudila, da sta zabavala gospode. Tom je pogosto šel v spaJnioo, da pogleda za Valter jam. Konečno je bil zopet pri zavesti in Toni (pokliče vse tri gospode. Z jasnimi, toda trudnimi očmi jih Vailter pogleda,
—	Gospodje, žal mi je, da vas ne morem pozdraviti stoje.
Gk>boiko ginjeni mu stisnejo roko.
—	Zelo hudo nam je, gospod doktor, da vas vidimo ranjenega. Za4, da vama, s tem ne bo nič pomagano, aiko ram povemo, da bodo zločinci stirogo kaznovani, — pravi Justus Komer
—	Ker so bili aretirani, bo sedaj mir. Drugi so bili samo naščuvani — in prosim vas, da jih za to ne kaznujete.
—	O tem si <ne delajte nikakih skrbi, gospod doktor; vsi bodo odšli brez kazni, kajti zelo jim je žal, da so se pustili naščuvati. Toda nočemo vas razburjati; tukaj stojimo samo, da se vam zahvali- _________ ,____________
mo, da ste upor s silo svoje ojaebnosti zadušili/ Samo, ko bi vam (menil, kajti cesta se je morala se-mog-h pomagaiti, kako radi to storili.
—	Storil sem svojo dolžnost. — pravi Valter tiho.
—	Storili ste več, mnogo več, kot svojo dolžnost. Zelo nas boli, da morat iza to toliko trpeti. Toda sedaj marate zopet imeti mir. Tukaj v taborišču ostanemo do jutri zjutraj in vas bomo še enkrat obiskali.
•• • i
S tem ae poslovijo, žalostni, da niso mogli (pomagati.
Tam jih ajiremi pred hišo-. Tam jim pravi:
—	Gospodje, ali vas smem sedaj prositi za takojšnji odpust?
Začudeno ga vsi pogledajo.
—	Kaj, gospod Reiner, tudi vas naj izgubimo?
—	Slišali ste, gospod Komer, da sta moj. oče in brat pri avtomobilski nesreči izgubila življenje. Dolžnost me kliče domov in bom moral irprarljati veliko zaipuščino. Zdravnik prav nič ne prikriva, da more dr. Kronek živeti samo še do jutri. Kaj izgubim ž tijim, na to »ed&j ne nna-ram misliti, toda mjegova družina potrebuje po njegovi Kimrti pomoč. Obl-jubil sem mu, da bom njegovo že<no in hčer spremil v Nemčijo, kadar zatisne svoje oči. In obe vzamem C seboj.
—	Kaj pa bo potem v obema? Premoženjske razmere dr. Kro-neka, žal, ni«o tako sijajne, da jih je mogoče smatrati za preskrbljene, — pravi Korner.
Z rednimi očmi mu Tom pogleda v obraz.
—	Saj vendar gresta z menoj. Dr. Kroneka in njegovo družino sem skozi več let smatral za svojo družino — torej sta maji tudi sedaj in naj ipride, kar hoče. HvaJa Bogu, jaz bom v položaju, da bom mogW za nje v \Tsakem ozdru skmbeti. To ve tudi dr, Kronek.
—	Potem moremo biti brezskrbni zaradi usode obeh dam?
—	Popolnoma, kolikor je v moji moči.
—■ Seveda vas v teh raznnerah me moremo zadrževati, kakor nam je da bomo izgubili tako izbarno moč.
CESTE IZ JEKLA
meta čez nekaj časa malo poleže, tako da gledajo mrežne police, tam kjer se po dve mreži stikata skupaj 3 do 5 milimetrov iz tal, tako da dobi vsaka cesta značilno valovito strukturo, ki varuje v zwzi z mrežno podlago vozila pred dreanjem.
Teža vozil se razdeli enakomerno čez cesto in to je velika prednost tfga gradbenega načina, ker pomeni, da ni treba mrežni cesti nobene posebne podlage, da. v potrebi
C F NA
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENK RE#OM)
$2.—
Naročite ca pri
KNJIGARNI 'GLAS NAROUA'
11« West tsth V treat Me« Tarfc city

S
kratko pred vojno popolnoma spre-i s.? mreže brez nadaljnjega položi-
daj podrediti avtu ir; ne narobe.
Divje naraščajoča tirzina in čedalje večje teže prevažanih tovorov so povzročile, da so začeli gradit: pyvourstne ceste, med drugimi \\ armiranega betona. Toda ee-*je se niso dobro obnesle, ker so i»iele v. konstrukciji še preveč ozi-rfc na tip starih cest (posnemale se jih na primer-v tlaku, podlagah itd.) ali pa so svoje elemente izvajale in popolnoma drugih gradbenih strok. n. pr. iz gradnje nebotičnikov. Uporaba železa in jekla za gradnjo cest je bila čisto nestrokovna.
V to stanje je prišel nov izum, ki si je začel na mah pridobivati tal i>o vsem naprednem svetil. Slo je za cesto iz jeklenih mrež. Tak-žna cesta sestoji n kakšnih 6m dolgih in 1 m širokih plošč, ki se na licu mesta strnejo z vijaki, za-H in it vi jo ali zvaritvijo tako skupaj, da je videti vsa cesta pokrita kakor s preprogo iz valovite jekle-
■ ........'	'tpuuni may uuiinio moc.	* 1	— -------- -------
— Tudi ibrez mene bo mogooe vse voditi Sedaj teče vse samo ne mrež<>- Ta mrežno odeja je že
T i in/1 t	/I^U.a	!____• i i «	___ _ _	n _ _ _ • ___ ___i	i
od sebe. Ijjudi sem dobro izučil in svoje delo bodo opravilu Mesto mene lahko dobite koga drugega in mene .bo mnogo lažje nadomestiti kot pa dr. Kroneka.	*
—	Oba sta nam nenadomestljiva in mismo ,pozabili, kaj vse se imamo vama zahvaliti. Toda v tem slučaju ne umemo misliti sebično. Ce je že tako daleč, da hočete odpotovati, nam samo .povejte Posiali vam bomo avtomobil, da se morete iz obema damama saj peljati do najbližje železniške postaje. Sedaj pa za nocoj lahko noč-o worn drugem se bomo razgovorili jutri. Uipam, da dr. Kronek ne trpi predeč- Vi os-tanete nocoj v Kronekovi hiši, kaj ne?
—	Seveda.
—	Potem pa ..am takoj sporočite, ako se mu kaj poslabša Obdržite cez noč v hiši tudi Warambo. da hnate koga, ki vam more iti po pomoč, ako jo <>otrebujete.
—	To bom napravil. Lahko noč, gospodjje!
*
Bila je mučna inoč, ki je sledila temu dmevu, ne samo za Valter j a več iza vse tri. ki so ga Ijiibili in so brli zanj v velikih skrbeh. \ alter se je zavedel le še redkokdaj in tedaj je tudi Regina rapolnoma omagala, ker mu ni mogla pomagati. Večkrat se je one-.fivestrla in v bližini srca je čutila velike bolečin*. navzlic temu da je redno jemala zdravila, ki jih ji jo dal <zdramik. Slednjič jo je morala Unsika prenesti v posteljo, ker sama mi mogia več hoditi Z veliko skrbjpo je gledal Tom ma ubogo gospo. Zopet ie prišel v sobo, iko mu je Uršika povedala, da je mati že v (postelji.
—	,Brez tebe jne je strah, stric Tom, prosim te, ne posti me same s sta riši. — ga prosi.
Tudi g otipa R^ina mu je. kot bi od nj^-ga iskala- pomoči, stegnila rok« proti njemu, ko je prišel v sobo. Sedel je k Valterje vi po stelji, Uršika pa k materi.
Tekom noči je še nekolikokrat (prišel zxlravnik. Vedno je prosil gospo Ttegino, da se pomiri Dal ji je še nekaj kapljic, ki pa tudi niso mnogo pomagale.
Tom je mjonail v^dno misliti na svojo pokojno mater, kadar je pogledal v bledo obličje gospe Regine. Zdravnik mu je povedal, da je ze več. let vedela, da se je je'lotila srčna maipaka. katero je prikrila tudi svojemu možu. da ga ne bi vznemirjala. VaHter včasih vzdih-ne, ne da bi se tega zavedal in tedaj se je Reg m« vselej naglo dvignila, kot bi mu morala pomagati ter se je sklanjala mad njim in ljubeTnjivo izgovarjala njegovo ime.
Uršika se je vsak i krat (bolestno zganila, kadar je olee zastokal in kadar se je mati naglo dvignila. Tudi Torn je tedaj vedno vstal, jo tolažil in ji božal mrzlo roko.
T« noči oba mlada človeka nista nikdar pozabila. Iskrenejše. kot st« kdaj čutila, »ta bila zvezana med seboj.
Med "vsem tem <pa je Tom vedno mislil na svojega očeta. Ali je imel težko smrt? Ali je saj v svoji .<mrtni uri imel kako spravljivo misel za svojega zavrženega sina? N-i mu bilo dodeljeno, da bi stal pred njegovim mrtvaškim odrom — tukaj pa je umiral človek, ki mu je ibifl več kot njegov telesni oče. In -poleg njega je ležala žena. katero je oboževat v f>Ta»memitem spoštovanju. In ta žena je umirala tiwoč smrti za moža svoje ljubermi. za Očeta svojega otroka. Se'-<iel je poleg^pa ni mogel pomagati. <V <bi še tako rad. Samo v skrbni ljubemu je mogel čuti skupno z Uršiko.
Da. TVwmi je bilo v celem njegovem življenju samo enkrat tako težko, pri srcu, kot to noč — to je bilo, -ko je mu je umrla mati in je bil pognan iz očetorve hiše. Valter Kironek in njegova družina so mu bili dom in družina. Poleg tega pa je> bila gospa Regina vtelešen ideal, kaikoršnega vsak polšten mož nosi v svojem uren. Da. goepo Begino je ljubil a zvesto, -čisto, požrtvovalno ljubeznijo od prvega dne, ko jo je videl v Kapstadtu in je njen 1 jubeznjivi »meh napravil n njega zopet, človeka. V iej uri pa je umirala ta 1 jubewn, kot nekaj, kar ni sroelo več biti, kar je od n.iega odpadlo, bree življenja. Sedaj v njej ni videl več žene, temveč sa-
mater Uršike, ki je v t«j uri postala tudi njemu mati. Nikdar se
sama na sebi uporabna za promet vendar pa jo praviloma pokrijejo še z asfaltno ali drugo podobno maso za kakšen centimeter. Te ma-*e ni treba še posebej -vtisniti v presledke med posameznimi mrežnimi palicami, ker opnvi to delo promet sam. Polnila masa ima samo to nalogo, da pač napolni te presledke, da prepreči nabiranje vode itd. Doslej še nLso opazili, da hI jo gumijasti obroči avtov odnašali stran, pač pa se zaradi pro-
jo na zarasla tla in se ne izpopolnijo z maso, tako da nova, trpežna cesta zgradi tako rekoč v hipu. Prav tako hitro pa se lahko demontira in prenese drugam, kajti glavno delo se izvrši že prej v tovarni, kjer taksne mreže (izdelujejo. To. da je glavno delo preloženo s cest p .v tovarno. , jemlje gradnji cest nje dosedanji izrazito* sfzon*k-i značaj, cesta se pač zgradi lajiko ob vsak<Tu ,ča^u brez posebnega truda in od\1wnosti od vremena. Na neki 'dun.n j.ski |>OKku-sni progi so ugotovili, da .se da vsak meter ceste po tem sistemu položiti vštevši delo s podlago, montažo in napolnitev z maso v — pestili minutah. Ni dvoma, da bo jeklena mrežna cesta v bodočnosti Vsvzela tisto mesto, ki ga imajo danes vse druge ceste — kvečjemu če človeški duh ne*izumi še kaj trpežnejšega, praktičnejšega in cenejšega.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU XI« WEST 18th STREET NEW IOBK, H. X.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA* PO-TC VANJE
SHIPPING NEWS
E=
IZ BENEŠKIH CERKVA SO IZGNALI KUPČEVALCE
s i iV) 7* t r	..
Po benefck^h cerkvah se je bila čez v«e mere dopustnega razpasla trgovina in botanje za najrazličnejše predmete. Xe samo po pred-dvorju. marveč tudi ob vhodih cerkve so ponujali tujcem vse mogoče spominke, mozaični nakit, korale itd. Še več. Odkar je v Italiji i^rečno prepovedano, da bi pre-
stopale cerkveni prag. so prodajali pred b neškimi cerkvami rute in rokave, s katerimi so mogle dame pred vhodom pokriti svojo goloto. Eden izmed teh trgovcev se je celo domislil in začel damam prodajati, papirnate rokave. Drugi so mu >e-vc takoj .sledili in začeli prodajati Cf le moške obleke iz papirja. Xe^ katerim turistom se zdi namreč posebno imenitno, če hodijo pol nagi in hočejo tako tudi po Cerkvah in galerijah prodajati zijala. Tako našemljeni obiskovalci $o naprav-Ijali po cerkvah vtis maškaradnih prireditev in so |>omcnjali pravo oskrunjevanje božjih hramov. — Zdaj so odločno nastopili poklicani krogi in dali zaperti vse ben ške cerkve, posebno pa stolnico sv. Marka. Obiskovalci morejo v cerkev samo skozi ozka stranska vrata. ob katerih stoje uradniki, ki strogo pa-'.ijo na to. da je vsak. kdor hoče v cerkev, dostojno oblečen. Pred cerkvami pa so nameščeni pazniki, ki odganjajo kro-šnjarje.
4. oktobra:
New York v Hamburg Bremen v Bremen Uei engaria v Cherbourg
6.	oktobra:
Majestic v Cherbourg
7.	oktobra:
Milwaukee v Hnmburg Vollendam v Boulogne Augustus v Trst l.alayette v Havre
ti. oktobra:
Albert HaJlin v Hamburg Manhattan v Havre Aqiiitania v Cherbourg

ČEZ SEDEM LET NAJDENA GLAVA.
Budimpešta n ska policija je te dni prejela zanimivo najdbo. Neki delavec je prinesel v papir zavito moško glavo, ki jo je našel v ipesku ob Donavi. v Natančna preiskava je dognala, da je to glava klobasičarja Kou-delke. ki ga je bil decembra 1927 umoril podpolkovni Lederer. — Častnik je namreč imel s kl(»ba-sičarjevo ženo razmerje in je n je-
malo dostojno oblečene dame pre- nega moža ubil, truplo razsekal
...SKUPNA... POTOVANJA
in cene vožnji:
BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljeva-
t
lec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane.
i
ILE DE FRANCE-----25. NOVEMBRA
BERENGARIA ------— 29. ^NOVEMBRA
EUROPA--------15. DECEMBRA
BERENGARIA------15. DECEMBRA
ILE DE FRANCE-----16. DECEMBRA -
na kose. ga sp^vil v kovčege in jih vrgel v reko,
Ledererja so zaradi umora obsodili na smrt in ga justifieirali. »zločinska vdova pa dela pokoro za svoj greh v ž;>nski kaznilnici Maria Notra. Glava umorjene žrtve je :po sodbi izvedencev ležala v vodi sedem let.
FILMANJE NA DALJAVO
2(i-Jetni dunajski inženir dr. Peter Kari 0 old m ar k je predvalal te dni zastopnikom ameriškega tiska svoj novi izum v področju televizije, ki bo temeljito zrevolu-cijoniral ves problem brezžičnega gledanja na daljavo.
Njegova priprava, katere naj-važnješi deli so tako majhni, da jih obsežo človeška dlan. omogo-ga proizvajati filmane dogodke že po nekoliko urah v kinematografih. ki so odaljeni stotine kilometrov.
O podrobnostih svojega izuma fioldmark šemiolči. kolikor je znano. pa je najvažnejši sestavni del majhna žarnica, ki oddaja ostro omejen in zaslon j r-n svetlobni ža-rek^ Inteziteta tega žarka se spreminja noprestano in nstreza svetlim in temnim točkam v sliki. Žarek sprejema droben projektor, ki sestoji iz dveh sistemov gibajočih .se zrcal. Ta zrcala razčle-njajo žarek v posamezne slikovne elemente in ga istočasno projicirajo na platno. V vsaki sekundi projicira 24 posameznih sličic, ki so tako drobno rastrirane. da so v pogledu jasnosti in ostrine neoporečne.
Goldmark si jo za svoj izum pridobil že patent iv Združenih država in na Angleškem, •♦a čas'pa era Nkuša patentirati še v drugih evropskih državah. V nekoliko tednih bodo v Ameriki že predvajali filme po njegovem sistemu, in sicer spočetka še filme s športnih prideditev. zakar se je- v New-York ti osnovala posebna drlžba.
12.	oktobra:
K uro pa v Bremen
13.	oktobra:
Rotterdam v Boulogne
14 oktobra:
R«-x v Urnna
lie de France v Mavre
18. oktobra:
Hamburg- v Hambur*
20.	oktobra:
Bremen v Bremen Statend.-Lm v Boulogne Olympic v Cherbourg I'aris v flavr«
21.	oktobra:
St 1 »ui8 v Hamburg VuUania v Trst
23. oktobra: Berengaria v Cherbourg
25. oktobrar
I><-uts<-hland v llnmbui^ Washington v Havre
27 oktobra:
Majestic v Cherbourg
28.	oktobra:
Km opa v Breir.en Volendam v Boulogne Coiite di Savoia v Uenu«
1.	novembra:
New Y«.rk * Hamburg Aquitania v Cherbourg
4. novembra:
Volendam v Boulogne
baturuia i Trst
lie de l-'iaiice v Havre
7.	novembra: Bremen v Bremen
8.	novembra:
AI»»«.-1 t l:;nlin v Hnruburg
.Manhattan v Hi-vre
10.	novembra:
itotterdiun v ISoulogne
11.	novembra: Milwaukee v Hamburg lt<-x v Genoa Champlain v Havre
15. novembra:
Hamburg v Hamburg I'res. iCoosevelt v Havre B« retigari.i v Cherbourg
17. novembra:
St;.tendam v Boulogne I'aris v Havre
18 novembra:
.\i:gustus v Genoa
22.	novembra:
! '»-utschlaiid v Hamburg Washington v Havre
25. novembra:
Kuropji v Bremen VerndajH v Boulogne Omto dl Savoia v fienoa I le de l-'rance v Havre
29.	novembra:
New York v Hamburg lTes. Harding v Havre
2.	decembra:
Volpndam v Boulogne Vuleania v Trst
Champlain v Havre
, 6. decembra:
Bremen v Bremen Albert Bali in v Hamburg Manhattan v Havre Berengaria v Cherbourg
9.	decembra:
Ilex v (Jenoa
13 decembra: I Hamburg v Hamburg Pres. ICoosevelt v Havre Ar.uitania v Cherbourg
14.	decembra:
I'aris v Havre
15.	decembra: Kuropa v Ilremen
C->n te d j Savoia v Cenoa 20. decembra:
Deutseh'and v Hamburg Washington v Havre 27. decembra:
New- York v Hamburg Bremen v Bremen Pies. Harding v Havre Berengaria v Cherbourg 31. decembra:
1 Pcnnland v Havre
-3»
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
i fi*'
PIŠITE SE DANE8 NA:
«
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street	New York, N. T.
Za Božič
Potujte v Slovenijo preko Havre z našimi osebno vodenimi izTeti na modernem ekspresnem pamiku —
"ILE DE FRANCE"
25. NOVEMBRA in 16. DECEMBRA ALI NA KRASNEM NOVEM PARNIKU
"CHAMPLAIN^
2. DECEMBRA
ČISTE, MODERNE KABINE	DOBRA SLUŽBA
NIZKE CENE ZA VSE DELE SLOVENIJE
Za jMijasnila in karte vprašajte pri —
GENERAL TRAVEL SERVICE, INC.
MR. LEO ZAKRAJŠEK 1359 SECOND AVENUE	NEW YORK CITY
F R E N C H LINE
/ DNI DO JUGOSLAVIJE
Z ZNANIMI EKSPRESNIMI PARNIKI
BREMEN • EUROPA
Posebni vlak ob pamiku v Bremerhavenu Jamči najbolj udobno potovanje y Ljubljano. Izborne
železniške zveze tudi iz Cherbonrga. NAJHITREJŠA POT V STARO DOMOVINO Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali
NORTH GERMAN LLOYD
57 BROADWAY, NEW YORK
i tyT ;. .
5 i. '. Vi Li .-r«' ' C'r