Milan Ribnikar,
predsednik sveta za družbeni plan
in finance SO Ljubljana-Šiška
Financiranje splošne potrošnje v tetu 1968
ZA USPEŠNO izvajanje go-spodarske in družbene refor-me je pomembno prizadeva-nje za zniževanje obremeni-tev gospodarstva z družbeni-mi dajatvami. Prispevki za splošne družbene potrebe, ki jih odvajajo gospodarske or-ganizacije, naj bi bili tolikšni, da bi omogočili gospodarstvu dinamičnejši razvoj ob inten-zivnem gospodarjenju in na-daljnje povečanje menjave s tujino. Glede na tako orien-tacijo pa je potrebno, da se temu prilagodi tudi področje splošne potrošnje, ki se v ve-liki meri financira prav iz prispevkov delovnih organiza-cij. Izdatki splošne potrošnje, med katere štejemo področje socialnega zavarovanja in proračunsko potrošnjo z iz-datki za izobraževanje, so prekomerno naraščali, zato jih je bilo treba spraviti v okvire materialnih možnosti. Ob znižanju prispevkov iz osebnega dohodka iz delov-nega razmerja v prvem in drugem letu izvajanja gospo-darske reforme so se pojavili večji problemi v financiranju zdravstvenega zavarovanja, invalidsko-pokojninskem za-varovanju kakor tudi na po-dročju izobraževanja in pro-računske potrošnje. To je ter-jalo, da se uvede racionaliza-cija tudi v tej sferi potroš-nje, saj so rezultati vidni že pri zdravstvenem zavarova-nju ter začeti procesi racio-nalizacije v izobraževanju in pri potrošniških proračunih. V skladu s tako politiko se je bilo treba lotiti sestavlja-nja občinskega proračuna za leto 1968. Zaradi znižane ob-činske stopnje prispevka iz osebnega dohodka iz delovne-ga razmerja od 5,2 % v letu 1967 na 4,74 % v letu 1968 se zmanjša delež tega dohodka v celotnih dohodkih proraču-na in izobraževanja od 61 % na 57 %. To pa obenem po-meni, da se drugi viri dohod-
kov povečujejo v večjem ob-segu. To so predvsem dohod-ki od zasebnega sektorja in dohodki, ki obremenjujejo osebne dohodke občanov. Spremembe v davčni politiki v zasebnem kmetijstvu, kjer smo zaradi uskladitve v obre-menitvi z drugimi občinami uvedli namesto proporcional-nih stopenj progresivno lestvico obdavčitve, ter pra-vilnejša razmestitev katastr-skih občin v skupine glede na lego zemljišča in tržne pogo-je bodo vplivale na poveča-nje dohodkov iz tega vira za okoli 12 %. S pravilnejšim ugotavljanjem osebnega do-hodka zaradi obveznega vo-denja knjig v zasebni obrti in plačevanjem prispevka po dejansko doseženem dohod-ku tudi pri storitvenih obrt-nih delavnicah, ki presegajo letni osebni dohodek nad 15.000 dinarjev, bodo prispe-vale ustrezni delež družbenih dajatev tudi tiste donosnejše storitvene obrti, ki so doslej plačevale le nizke pavšale. Zato predvidevamo, da bodo dohodki od prispevkov od obrtne dejavnosti za 22 % večji kot v letu 1967. Pomem-ben vir dohodkov proračuna so tudi nove komunalne takse za zasebne avtomobile. Do-hodki od teh taks, ki bodo znašali okoli 900.000 din, bodo v celoti uporabljeni za vzdr-ževanje cest. Nov vir dohod-ka letošnjega proračuna je tudi prispevek od plačil skla-da skupne porabe, ki ga je uvedla republika in prepusti-la občinskim skupščinam kot njihov dohodek. Računamo, da bomo letos zbrali iz tega vira okoli 200.000 din, kar po-meni dobro petino sredstev, ki so jih v letu 1967 prispe-vale gospodarske organizaci-je iz svojih skladov občinski skupščini za financiranje in-vesticij družbenega standar-da. Zaradi tega predvideva-mo, da bodo gospodarske or-
ganizacije tudi v letu 1968 poleg tega prispevka prisko-čile na pomoč in prispevale del sredstev svojih skladov za sofinanciranje izgradnje Ijubljanske bolnišnice.
Ob upoštevanju nižje stop-nje prispevka iz osebnega do-hodka iz delovnega razmerja in večjem prilivu dohodkov iz drugih virov se bodo ce-lotni tekoči dohodki povečali v letu 1968 za 5 % več kot v preteklem letu. Ce upošteva-mo presežke dohodkov nad izdatki preteklega leta, pabo-do dohodki za 9 % večji kot v letu 1967. Ce v okvim teh sredstev zagotovimo izobra-ževalni skupnosti za redno dejavnost osnovnega šolstva ter za potrebe strokovnega šolstva tolikšna sredstva, kot so bila za te namene potro-šena v letu 1967, in te pove-čamo za 5 %, pride na druge uporabnike proračuna, če še upoštevamo nove naloge, ki jih mora financirati letošnji proračun, Ie približno toliko sredstev, kot so jih imeli na razpolago v preteklem letu. Zato je bilo treba opraviti selekcijo pri odobravanju sredstev posameznim potroš-nikom in upoštevati ie naj-nujnejše in neodložljive na-loge.
Intenzivna stanovanjska iz-gradnja in vzporedno z njo večanje števila prebivalstva zahtevata tudi novo gradnjo objektov družbenega stan-darda, to je šol, otroško-varstvenih ustanov kakor tu-di komunalnih naprav. Zato se nam investicije za te na-mene letos močno povečuje-jo. Vtem ko smo lani vložili v investicije za šole in vzgoj-no-varstvene ustanove 3.370 tisoč dinarjev, predvidevamo v letu 1968 za milijon dinar-jev večja sredstva za te na-
mene. Poleg dograditve že v lanskem letu začete gradnje prizidka in telovadnice pri gimnaziji Šentvid, moramo letos zgraditi vzgojno-varstve-ni zavod v Soseski VI, da bi vsaj deloma rešili problem premajhnih zmogljivosti za-vodov otroškega varstva, ki so zlasti zaradi prehoda na nov delovni čas izredno po-membne. Poleg teh dveh več-jih investicij smo namenili sredstva še pokrivanju ob-veznosti za dokončanje šole v Smledniku ter osposobitvi prostorov za dnevno varstvo otrok v nekaterih novih na-seljih, vzdrževanju šol in iz-delavi načrtov.
Povečanje sredstev za in-vesticije se je nedvomno od-razilo na drugih postavkah proračuna, kar velja pred-vsem za nerazporejena sred-stva, ki so minimalna in ne dopuščajo možnosti za pokri-vanje eventualno nastalih ne-predvidenih potreb, ki bi se pojavile med letom. Zato bo potrebno v tem letu preiti na načrtnejše delo pri sprejema-nju odločitev o investicijski izgradnji. Prvi pogoj za fi-nanciranje posameznih inve-sticij naj bi bil finančm pro-gram, ki bi dosegal vrednost investicijskega objekta in konstrukcijo financiranja. O posameznem programu naj bi razpravljala občinska skupščina in obenem s potr-ditvijo prevzela tudi skrb za zagotovitev sredstev. Tak na-čin obravnavanja in načrto-vanja investicij bo omogočil racionalnejše uporabljanje proračunskih sredstev, ustva-ril pa bo tudi jasnejšo situa-cijo o višini sredstev za osta-le uporabnike proračuna, ven-dar bo potrebno pri teh še nadalje voditi selektivnejšo politiko.