Poštnina olačnna v gotovini
GUNA IZVODI ki 1>1I\
ir
aiilag==iilij
liiii—
Leto XII.
Štev. 45.
V Ljubljani, 11. novembra 1956.
!l=llll=?i'
Izflaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: I.ikozarjeva ul. 12, uprava: Cankarjeva 4. (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 371 — Čekovni račun uprave 60-KB-2-Z-84 — Telefoni: uprava 21-281, uredništvo: 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din.

J
Seja upravnega odbora Zveze »Partizan« Slovenije
Koristna razprava
Zlet naj bi postal široka l/uaska, politična manifesioci,a — festival vse slovenske telesne kulture. — Partizanski delava se mora o v Svetih za telesno vzgoio boriti za pravilno vrednotenje telesne vzgoje
Predsednik Zveze »Partizan« Slovenije tov. Mitja Ribičič otvarja sejo
upravnega odbora
Ljubljana, 11. nov. Včeraj je bila v Ljubljani seja upravnega odbora Zveze »Partizan« Slovenije, ki so se je skorajda polnoštevilno udeležili vsi člani uprave. Na dnevnem redu Je bilo poročilo izvršnega odbora o delu slednjega od skupščine do dar nes, nato pa še program dela za leto 1957 ter IV. republiški zlet. Sejo je otvoril predsednik Zveze Partizan« Slovenije tov. Mitja Ri-ičič, nato pa sta podala poročili o }®.se dan jem delu tajnik tov. Ribni-ar in gospodar tov. Hojkar.
Še vedno slabo rešujemo kadrovsko vprašanje
Iz tajniškega poročila smo lah-ko Ugotovili, da je bilo letos delo v društvih dokaj razgibano, saj so jLekatori okraji razen okrajnih zletov prirejali še tekme v vseh mogočih panogah, tako n. pr. v atletiki, plavanju, smučanju odbojki itd (okraj Maribor celo v vseh panogah, ki jih goje v partizanski organizaciji). Žal pa smo slišali spet O nekaterih senčnih straneh, in s>i-Čer o tistih, v katerih najbolj šepamo. Zveza »Partizan« Slovenije je Vsem okrajem zajamčila denarno podporo za izvedbo vsaj dveh okrajnih vaditeljskih tečajev, vendar mnogi okraji niti teh sredstev niso izkoristila. Vemo sicer, da imajo okraji in društva velike težave pri iskanju mladih moči za vaditelje, vendar nas te težave ne smejo razorožiti iin celo deprimirati. Če so nekateri okraji lahko izvedli po enega ali dva tečaja, potem bi tudi Ostali lahko storili isto. Tu gre predvsem za to, koliko ugleda in kakšne pozicije si znajo okrajna partizanska vodstva s svojim delom, uspehi, prepričevanjem in Uporno vztrajnostjo pridobiti pri forumih oblasti, množičnih organizacij, pri delovnih kolektivih itd, Lam, kjer so se partizanska vodstva znala kolikor toliko uveljaviti in si pridobiti pravo mesto v družbi, tam bodo tudi znali rešiti vse težave, ki se porajajo v zvezi s tečaji in vzgojo mladega vaditeljskega kadra.
Sredstva je treba trošiti bolj ekonomično
Precej zanimanja je vzbudilo tudi poročilo gospodarja. Tudi tu smo videli, da je še precej slabosti in pomanjkljivosti, ki jih bo treba postopoma odpravljati. To velja zlasti za nekatere tečaje, ki so zelo slabo obiskani, tako da režijski in ostali stroški občutno narastejo (celo nad 800 dinarjev dnevno na enega tečajnika). Prav gotovo takšnih tečajev nima pomena prirejati. Slišali smo tudi, da je bilo za gostovanje čeških orodnih telovadcev (ROH), ki. so polleti tekmovali v Mariboru, Kopru in Trbovljah, potrošenih nad 1 milijon dinarjev. To je danes nedvomno znatna vsota in se lahka vprašamo, če je bilo to gostovanje vredno tolikšnih materialnih stroškov, če je bil propagandni učinek vreden teh sredstev? Ali ne bi morda zadostovalo srečanje samo v enem kraju (n. pr. v Trbovljah) ? Sploh pa bo otcoli te-čajev treba počasi rešiti vprašanje, ali nam kaže za vsako ceno in po vsej sili prirejati drage večtedenske tečaje, Ali ne bi morda raje prirejali več tako imenovanih nedeljskih seminarjev, in to predvsem po okrajih? Ali ne bi kazalo tudi združiti po dva ali tri šibkejše okraje in prirediti skupne tečaje? Sploh pa se pridružujemo Jnnenju tov. predsednika Ribičiča, a je največ vredno tisto znanje, li si ga vsak posameznik pridobi 'ri redni telovadbi v društvu. Te-aji po okrajih naj postanejo tisto področje, kjer sl bodo aktivni telovadci izpopolnjevali znanje, na re-
publiške tečaje pa naj prihajajo le res izurjeni društveni vodniki. Vsa sredstva, ki jih trošimo za takšne republiške tečaje, v katerih prihajajo popolni »analfabeti«, (in to je bilo še letos v Mozirju), pa je po našem mnenju neekonomsko trošenje denarnih sredstev.
Glede plačanih prednjakov pa smo mnenja, da bi bilo treba činaprej urediti njih zvanja (tako, da bi lahko na or. po odhodu iz partizanske organizacije poučevali na šolali in tam tudi dobili ustrezno z vaji je) in jim na ta način odpreti boljšo življenjsko perspektivo. Tudi misel, naj bi večji delovni kolektivi štipendirali bodisi gojence na raznih telesnovzgojnih šolah, bodisi v stalnih prednjaških partizanskih šolah — ki bo v kratkem ustanovljena v Beogradu — se nam zdi pametna. Takšni štipendisti bi po končanem študiju prišli v svoj delovni kolektiv in bi tam lahko ogromno doprinesli k razvoju telesne vzgoje med delavstvom.
»Ali bo denar?«
Nekateri Člani uprave — med njimi celo predstavniki oblasti — so ob razpravi o republiškem zletu pogosto zastavljali takšna vprašanja: »Ali bomo od Zveze dobili denar za kroje? Ali bo denar za vožnjo? Koliko nas bo Zveza podprla? Ce teh podpor ne bo, potem ne bomo mogli poslati ljudi na zlet. . . itd.« Čudno se nam zdi, da še danes vodilni partizanski delavci čakajo samo na podpore iz »republiškega korita«, kakor da bi še vedno živeli v letu 1947 ali 1948? Zakaj pa imamo potem okraje in občine? Zakaj se za ta sredstva ne bore preko Svetov za telesno vzgojo? Ali je republiški zlet res samo stvar Ljubljane — ali cele Slovenije? Letos smo v, našem listu zapisali, da so Makedonci tako organizirali svoj partizanski zlet, da so skoraj vsa sredstva dali okraji in občine, republika pa le neznaten del. Slovenci se zelo radi postavljamo s svojo naprednostjo: zakaj ne bi torej sledili lepemu zgledu tovarišev iz Makedonije?
Smo na pravi poti
Plodno in koristno razpravo o prvi in drugi točki dnevnega reda je zaključil predsednik tov. Mitja Ribičič, ki je med drugim dejal tole:
»Mislim, da so bile za bodoče delo izvršnega odbora danes iznešene v plodni razpravi nekatere zelo koristne misli in na te koristne misli se bomo morali opreti, da bomo pomagali »Partizanu« po poti naprej. Mislim, da lahko ugotovimo, da smo na pravi poti, da se je »Partizan« notranje, organizacijsko in vsebinsko utrdil in da lahKo gremo smelo korak naprej. Po mojem mnenju glede dela društev ni več posebnih dvomov. Lahko ugotovimo, da ostankov stare dobe in starih tradicij v večjem obsegu ni več. Imamo sicer še takšna gledanja, vendar opažamo to le pri posameznikih. Okvir našega dela smo pravilno zastavili in ga prenesli na socialistične odnose. Zavest, da je treba prodreti v tovarne, zadruge, na vas itd. — to je znak zdravja naših društev. Zato
(Nadaljevanje na 2. strani)
lllllilliš
elani upravnega odbora med razpravo
1. conska nogometna liga
Rezultat bi lahko bil boli prepričljiv
Ljubljana, 11. nov. Odred prav ob zaključku jesenskega prvenstva na moč hiti z nabiranjem točk. Prav ugodna priložnost se mu je nudila danes, ko je sprejel goste Tekstilca iz Varaždina, ki ga uvrščamo med »lažje« nasprotnike ljubljanskih rdeče-belih. Zelje Od redovi h simpatizerjev so se izpolnile: Odred je zmagal, čeprav bi svojo zmago lahko potrdil še s precej višjim rezultatom. Okrog 1.500 gledalcev se je ob zadnjem sodnikovem žvižgu oddahnilo, češ, dve točki sta znova na varnem...
Odred : Tekstiiac 2:0 (2:0)
Testilac: Tkalec, Ščurič, Čop, Po-dravčič, Krleža, Androvič, Hrain, Brnnilovič, Matkovič, Svibenj, Plesničar.
Odred: Babnik, Medved, Udovič, Žižek, Berginc, Klančišar, Bergeij, Hočevar, Kranjc, Guban, Zdravko-vič.
Sodnik:	Bondžulič iz Zagreba,
mejna Perko in Sušnik iz Ljubljane, Strelec: Kranjc v 27. in 40. min. za Odred.
Že rezultat pove, da si je Odred priboril zmago že v prvem polčasu, oziroma da je domača enajstorica vložila vse svoje sile v to, da bi dosegla čim boljši uspeh, v prvem delu igre. Obe moštvi sta uprizorili več ostrejših napadov v začetnih minutah, nakar je Odred povsem
Previsok poraz
Reka, 11. nov. Domača enajstorica si je v tekmi z Ljubljano priborila danes visoko zmago, ki pa dejansko ne odgovarja dogodkom na igrišču. Dosežena zmaga Reke je namreč visoka in bi gostje morali doseči vsaj častni gdl.
Ljubljana: Jereb, Eltrin, Pirc I., Gruden, Sočan, Maruša, Kompoš, Dolenc, Blaznik, Perharič, Hacler.
Reka: Preše, Djorič, Brusič. De-mič, Petkovič, Radakovič, Zadel, Relid, Veselica, Naumovič, Osojnik,
Ljubljana je imela v začetku ua igrišču premoč. Že v 5. minuti je domači vratar komaj ubranil zelo nevaren strel Blaznika. Manj uspešen je bil 4 minute kasneje vratar Ljubljane Jereb. Le-ta je hotel posredovati v borbi z Veselico, kar pa mu ni uspelo. Veselica je podal žogo prostemu Nautnoviču, ki jo je poslal v prazna vrata. Vse ostale gole je dosegel Veselica z izrednimi prodori, četrti gol pa ni regularen, ker je bil dosežen iz offsidea. Ljubljana je imela tudi v začetku
prevladal , na igrišču in ustvarjal drugo za drugo več lepih akcij. Lete pa so bile v svojih zaključkih neučinkovite, čeprav so imeli posamezni napadalci dovolj možnosti, da bi potresli nasprotnikovo mrežo. Na prvi gol smo morali čakati skoraj pol ure. Dosegel ga je Kranjc v 27. min. po streljanem kotu, ki ga je z izredno lepim prodorom izsilil danes najboljši igralec na terenu, Klančišar. Toda, če bi bil nasprotnikov vratar nekoliko bolj pazljiv, bi# se še ta Kranjčeva akcija ne posrečila... Minilo je spet skoraj četrt ure, da je bil dosežen drugi gol, s tem pa tudi končni rezultat tekme. Znova je bil strelec Kranjc in — znova bi to žogo vratar lahko ujel, kajti ušla mu je po tleh med nogami v mrežo, S tem pa ni rečeno, da Odred ni prožil zadovoljive igre vse do zadnjih 20 minut.. Zlasti k rilska vrsta je dotlej pošiljala v ogenj napadalce, ki pa se niso vselej znašli, saj bi lahko dosegli mnogo več golov, kot so jih. Kot rečeno, je zadnjih 20 minut Odred močno popustil, kot bi se zadovoljil z doseženim rezultatom. Nasprotno pa so gostje poskušali znižati razliko, To na jim ni uspelo zaradi solidne obrambe domačih, še bolj pa zaradi neodločnih in netočnih strelcev svojega napada. Vse njihove akcije so se ponesrečile, čeprav sta se Hrain in
Matkovič na moč trudila, da bi 1 ukanila domačo obrambo.
Konec koncev, naj že bo tako ali tako: dve potrebni točki sta ostali doma in bosta Odredu precej koristili.
Kdo je najbolj zaslužen za današnji uspeh? V prvi vrsti Klančišar, ki je odlično opravil svojo obrambno nalogo, mnogokrat pa prešel celo v napad, kjer je pomagal razdirati nasprotnikovo obrambo. Solidno je sodeloval z njim Berginc, čeprav je imel precej dela z dokaj dobrim srednjim napadalcem Matkovičem. Tudi Žižek je v prvem polčasu zadovoljil, ne toliko pa v drugem delu igre. Branilca Medved in Udovič sta bila solidna, vratar Babnik vselej na mestu, v napadu pa moramo pohvaliti, predvsem Kranjca, Hočevarja in v prvem polčasu Berglja, Najslabši je bil zopet Guban,
Pri gostih bi lahko pohvalili srednjega napadalca Matkoviča, desno krilo Maina ter srednjega krilca Krležo in njegovega pomočnika Androviča. Sodnik Bondžulič je svojo nalogo opravil brez veči h
napak.
T.B.
LESTVICA		I. (	CONSKE		LIGE	
Split	10	8	1	1	36:J4	17
Rijcka	10	6	3	1	26:8	15
Šibenik	10	6	2	2	26:13	14
Metalac	10	5	4	1	20:11	14
Trešnjevka	10	5	2	3	25:17	12
Uljanik	10	4	2	4	20:1?	10
Odred	10	2	4	4	11:13	8
Turbina	10	3	2	5	13:20	8
Jadran	10	3	2	5	16:25	8
Metalac	10	2	1	7	13:29	5
Grafičar	10	2	1	7	11:29	5
Ljubljana	10	1	2	7	11:29	4
Enakovredna tekmeca
Strelci: Naumovič, v 9., Veselica drugega dela j gre premoč, pa so
v 27., 73, in 80. min.
Sod n lik: Bačun iz Zagreba, dalcev 1500.
gle-
Rijeka : Ljubljana 4:0 (2:0)
Za današnjo visoko zmago se mora Reka zahvaliti predvsem svojemu srednjemu napadalcu Veselici, ki je bil izredno razpoložen in zaradi tega tudi pobudnik vseh napadalnih akcij domačega moštva. Zmaga pa je previsoka, ker je imela tudi Ljubljana tokrat precej ugodnih priložnosti za dosego gola, pa jih ni realizirala. Sicer je dosegla dva gola, pa ju je sodnik Zaradi offsidea razveljavil. Realni rezultat po poteku igre bi bil največ 2:1 v korist Reke.
njeni napadalci upropastili tri zelo zrele priložnosti za dosego gola.. Kasneje je prevzela Reka pobudo in jo obdržala do konca. Ljubljana je igrala tehnično bolje kot domače moštvo, vendar samo do kazenskega prostora, Tam pa so bili napadalci neodločni, preveč so kombinirali in niso na noben način znali najti poti do pravega cilja — v nasprotnikovo mrežo.
Trešnjevka : Turbina 6:1 (1:1) Grafičar : Jadran 3:1 (1:1) Split j Uljanik 3:1 (3:0) Šibenik : Metalac 0:0
ŠVICA : ITALIJA 1:1 (1:1)
Bern, 11. nov. — Pred 55.000 gledalci je bilo danes na stadionu Wankdorf 33. srečanje nogometnih reprezentanc Italije in Švice. Nizozemskemu sodniku Hornu sta se moštvi postavili v naslednjih postavah: Švica: Parlier, Casali II., Koch, Kernen, Frosio, ‘Miiller, Antenen, Balla-man, Hiigi II., Meier, Riva IV., Italija: Ghezzi, Magnini, Farina, Chiappella, Or-zan, Segato, Tortul, Grattdn, Firmani, Montuori, Agnoletto.
Srečanje je bilo od prve d' zadnje minute povsem odprto. Dva enakovredna nasprotnika sta poskušala doseči z. odprto igro zmago. Švicarska enajstorica je bila v svojih akcijah hitrejša in nekoliko bolj borbena, Italijani pa so domačine prekašali v tehničnem oziru. Prvi so prišli v vodstvo Švicarji, ko je v 26. minuti Antenen streljal kot in podal popolnoma prostemu BnMimanu, ki ni
imel več težkega dela. V 35. minuti je Južnoafrikanec Firmani prevaril Švicarje. Mislili so, da bo žogo podal, toda z meje kazenskega prostora je ostro streljal in premagal sicer odličnega vratarja. Po odmoru se je nadaljevala borba za zmago s precejšnjo ostrino obeh strani. Švicarji so imeli nekoliko več od igre in italijanski vratar se je lahko nekajkrat izkazal. Neodločen rezultat v glavnem odgovarja dogodkom na terenu. Najboljši igralci" so bili pri Švicarjih Parlier, Frosio in Ballaman, pri gostih pa Ghezzi, Magnini in Segato. Tekma je veljala za pokal dr. Gerčja in lestvica je sedaj naslednja:
Madžarska
CSR
Avstrija
Jugoslavija
Švica
Italijp
27:15	14
10:7	8
10:16	5
9:9	4
8:1.1	2
* 7	1
Koristna razprava
(Nadaljevanje s 1. strani)
bi bilo napačno, če bi rekli, da nismo v ničemer uspeli in napačno bi bilo tudi trditi, da se ne da prodreti v tovarne, kajti nekatera društva nam s svojim uspešnim delom dokazujejo, da je v teh prizadevanjih mogoče uspeti.«
V Svetih za telesno vzgojo je perspektiva
»Je pri nas še veliko organizacijskih slabosti«, je nadaljeval tov. predsednik Ribičič, »ki izvirajo od leta 1945 pa do danes, ko so se družbene osnove temeljito izpremenile. Mislim, da naša društva še niso tako zaživela v sistemu družbenega upravljanja, kakor bi morala. Naša društva imajo še šibak kontakt s Sveti za telesno vzgojo po občinah in okrajih. Dejavnost naših organizacij bi se morala v teh organih mnogo močneje odražati. Od zgoraj navzdol se ne da nič več predpisati, če ne bo družba kot celota reševala teh vprašanj. Danes te družbene organe še vedno podcenjujemo, in sicer zato, ker nam le-ti danes še ne morejo nuditi posebnih materialnih sredstev in pomoči. Toda v teh organih, v teh Svetih je perspektiva. V naši družbi mora prodreti spoznanje o potrebnosti telesne vzgoje, ker z njo dvigamo produktivnost dela in obrambno sposobnost. Ne gre torej samo za predpise, gre predvsem za izpremembo miselnosti. Zato se je treba s temi problemi odločno spopasti. S Sveti za telesno vzgojo Imamo torej vse premalo povezave. Ce bi bili naši partizanski aktivisti bolj agilni in uporni, bi razne pereče probleme reševali na bolj konsekventen način, n. pr. vprašanje podružabljenja naprav. Mi pa se pri tem problemu večkrat preveč bojimo, da gre za »napad« na partizanovo lastnino.«
Iščimo raje stične točke
Govoreč o odnosih med športnimi in partizanskimi organizacijami je tov. Ribičič dejal, da se mu zdi, da vse preveč iščemo tiste točke, kjer se razlikujemo, kakor pa tiste, kjer se shajamo. Za pri-‘mer je navedel našo koncepcijo v zunanji politiki, kjer razpravljamo o stič-,nih točkah na zelo široki fronti celo s kapitalističnimi državami. »Potrebna je večja strpnost«, je dejal tov. Ribičič. '»Pri nas imamo ogromno delavcev idealistov, ki pa se nestrpno zapirajo vase, ,tako da gre lahko včasih življenje tudi mimo njih. Imam občutek, da bi se morali večkrat ravnati po tistem starem kmečkem pregovoru: »Pametni odneha«. Zdi se mi pa, da mi dostikrat ne odnehamo.«
Tov. Ribičič je nadalje omenil, da bi morali čimprej v celoti prenesti vso operativno dejavnost na društva in največ še na okraje, dočim bi’ moralo republiško vodstvo postati le usmerjevalec, pokazatelj, inšpektor ter inštruktor.
široka koncepcija zleta
O IV. republiškem zletu, ki bo prihodnje leto v Ljubljani, se je razvila široka razprava, v kateri so posamezni dlskutanti zastopali različna stališča. V splošnem je prevladovalo mnenje, ki ga je nakazal tov. predsednik, naj bi republiški partizanski zlet prerasel svoj okvir ter postal široka ljudska in politična manifestacija, ki naj bi pokazala sadove dela na celotnem področju slovenske telesne kulture. To naj bi bil torej nekakšen festival slovenske telesne kulture, v katerem bi bilo seveda težišče na partizanski organizaciji, vendar bi tudi ostale organizacije — športniki,
taborniki, planinci, strelci, gasilci itd. — sodelovali kot enakopravni udeleženci.
Zdi se nam, da bi takšna poteza, katere iniciator je organizacija »Partizan«, lahko prinesla ogromne koristi. Prvič bi v takšni široki koncepciji zleta, ki bi trajal teden dni, pokazati našo skupno moč, v skupnih akcijah Li se utrjevalo sodelovanje, pomen in vpliv telesno-vzgojne dejavnosti nasploh hi močno porasel v naši družbi in pri vseh forumih in organih. Tudi bojazen, da bi zaradi tega močno narasti stroški, se nam zdi odveč. Veliki propagandni, moralni in politični vpliv takšne veličastne ljudske manifestacije bi končno tudi imel svojo vrednost, za katero je pač treba nekaj žrtvovati. Sicer smo pa mnenja, da bi bilo tudi takšno prireditev mogoče izvesti ob zelo strogih načetih štednje (n. pr., da pride glavnina udeležencev na zlet iz bližnjih krajev). Ob koncu seje so člani uprave pooblastiti izvršni odbor, da najde najboljšo in najustreznejšo rešitev in če bi bilo potrebno, še enkrat skliče upravni odbor. Vendar lahko sklepamo sodeč po dosedanjih prizadevanjih, da bodo tudi ostale telesno-vzgojne organizacije. — športniki, taborniki, planinci, strelci itd. — pristali na to zamisel in sprejeti iniciativo organizacije »Partizan«.
Prešern Igor.
Privlačno in posnemanje vredno
Nikakršna skrivnost ni, da partizanska društva opravljajo pomembno nalogo. pri krepitvi obrambne sposobnosti našega ljudstva, saj že vsake vaje, ki dvigajo telesne sposobnosti, prispevajo k dvigu obrambne moči naroda. Vendar poznamo dandanes vse mogoče vaje in spretnosti, ki še prav posebno dvigajo sposobnost ljudstva za obrambno-vojaške namene. Takšne veščine so streljanje, orientacijski pohodi, premagovanja razne vrste ovir, tek in pohodi v prirodi itd. Eno takšnih akcij je pred kratkim izvedla partizanska organizacija v Mariboru, in sicer v takšnem obsegu, kakršnega doslej v naših organizacijah še nismo zasledili.
Konec oktobra je Okrajna zveza >Parti-2ant Maribor ob sodelovanju Okrajnega centra za izvenannadno vzgojo organizirala posebno prireditev izoenarmadnega značaja, ki
Okrajna zveza »Partizan« v Mariboru je uspešno organizirala prireditev izvenarmadnega značaja
je zelo dobro uspela in je med udeleženci te prireditve vzbudila veliko zanimanje. Udeleženci tega tekmovanja so morali najprej premagati celo vrsto ovir (poligon), potem so morali opraviti še naloge iz streljanja in metanja bombe, nazadnje pa je prišel na vrsto še orientacijski tek z reševanjem določenih nalog. Ker je za to tekmovanje vladalo med pripadniki partizanskih društev izredno zanimanje, je Okrajna zveza >Partizan< naj-piej priredila sektorske tekme, najboljša moštva iz posameznih sektorjev pa so prišla na okrajno prvenstvo. Sektorske tekme so bile v Mariboru, Lenartu, Slov. Bistrici, Rušah in Ravnah, na njih p a je sodelovalo 80 vrst.
Konferenca tehnične komisije pri Hokejski zvezi Jugoslavije
kaj je z umetnimi drsališči
EZUCTi
Popovič Nebojša zapušča Crveno zvezdo
Po poročilih iz Beograda je dosedanji trener in tehnični vodja ter bivši aktivni igralec in^ sploh eden izmed organizatorjev Crvene zvezde. Nebojša Popovič, odpovedal nadaljnje sodelovanje' in delo v Crve-ni zvezdi. Nebojša Popovič je novinar v Radio Beograd in ga po njegovih izjavah njegov poklic ovira, da bi še nadalje sodeloval kot trener in tehnični svetovalec.
Kakor je znano, je mariborski Železničar zaradi nešportnega vedenja na kvalifikacijskih tekmah v Mariboru S lobod e iz Tuzle poslal protestno pismo Košarkarski zvezi Slovenije, Jugoslavije in tudi beograjskemu Športu, ki je pismo v celoti objavil. Prepričani smo, da bo Košarkarska zveza Jugoslavije o vseh teh stvareh sklepala in povedala jasno in odločno besedo.
V petek je imel izvršni odbor KZS sestanek z ljubljanskimi košarkarskimi klubi, na katerem so razpravljali o problematiki klubov. Izvedeli smo, da letos ne bo med klubi, zlasti pri Olimpiji in Ljubljani nobenih prestopov posameznih igralcev. Ugotovili pa so, da bo treba posvečati večjo pozornost moralni vzgoji mladih igralcev.
Ljubljana, 11. novembra. Hokejska sezona se bliža s hitrimi koraki. Tega se zaveda tudi naš najvišji hokejski forum, ki je danes sklical sestanek tehnične komisije, kjer so se člani pogovorili o težavah in problemih hokejskega športa po Jugoslaviji. Predsednik te komisije, tovariš Erancot je nakazal nekaj osnovnih misli, o čemer se je razvila živahna debata. Tako kot tare vse športne organizacije finančno vprašanje, tako imajo prav hokejisti in drsalci še neprimerno večje težave, ker je prav ta šport, precej drag. Klubi, torej osnovne organizacije, nimajo gmotnih sredstev, vemo pa da stane opiema za enega samega igralca okrog 50.000 dinarjev 1 Da pa pri vsem tem ne govorimo še o oskrbovanju drsališč, ki so na razpolago samo ob ugodnem vremenu, ni potrebno posebej govoriti. Kljub temu pa je bila komisija mnenja, da je nujno treba pristopiti k ustanavljanju novih klubov. ali pa spraviti k življenju tiste, ki so pred leti že delali Slišali smo, da nameravajo v Srbiji ustanoviti nekaj novih klubov, kakor Avala, Tašmajdan, Plava krila itd. To je še nekako razumljivo, ker so prav ti klubi v samem Beogradu in bližnji okolici, kjer j? pač umetno drsališče, in kjer so vsi pogoji za nadaljnji razvoj. Težje pa je tam, kjer ni umetnih drsališč, zime pa so slabe, zato še tako dobra volja prav nič ne pomaga. Člani komisije so precej časa razpravljali o mačehovskem odnosu Zveze športov^ Jugoslavije do hokeja na ledu in drsanju sploh. Medtem ko naš vrhovni športni forum na eni strani močno podpira nekatere že itak favorizirane športne panoge, na drugi strani nima razumevanja in odklanja potrebno pomoč prav tej koristni zimski športni panogi. Resnica je, da naši klubi, ki gojijo hokej ali umetno drsanje životari jo, ali pa jih rešuie spretna »trgovska« roka marljivih odbornikov. Tega ne bi smelo biti, zato so bili člani komisije soglasni, da se mora naš vrhovni hokejski forum boriti za svoje pravice.
Člani komisije so govorili tudi o strokovni pomoči klubom. Dejansko danes nimamo trenerskega kadra, če pa so že nekateri vaditelji, nimamo od njih večjih koristi. Ta problem je potrebno rešiti z največjo pozornostjo. Člani komisije so sklenili, da bodo izdelali način treninga za tiste strokovno usposobljene vaditelje, ki nameravajo delati v klubih. Končno so člani komisije govorili še o državnem .prvenstvu od 50 januarja do 5. februarja prihodnje leto v Beogradu. Evropsko prvenstvo pa. ki bo prav tako v Beogradu, se bo začelo 9. februarja, ©d 5. do 9. februarja bo tudi trening naše državne reprezentance. Seveda ie potrebno, da naši klubi sedaj nekoliko spremenijo koledar tekmovanja in gostovanj.
Prav tako pa moramo pohvaliti predlog sekretarja Hokejske zveze Jugoslavije, tovariša dr. Gogale, ki je poudaril, da mora tehnična komisija že danes opozoriti vse tiste, igralce, ki prihajajo v poštev za sestavo državne reprezentance. Ti igralci se morajo že danes pripravljati, saj je na dlani, da takšno tekmovanje kot je evropski šampionat zahteva veliko večjo telesno vzdržljivost, tehnično izurjenost in koncentracijo. kot katerokoli drugo tekmovanje y ožji domovini.
Poglavje zase pa je še vedno gradnja umetnih drsališč. Tudi o tem je govorila nn današnji konferenci tehnična komisija. Čas bi bil, da končno vendarle nndimo številnim drsalcem in hokejistom osnovne pogoje za nadaljnji razvoj, sicer ho prej ali slej ta panoga močno nazadovala, rateen v Beogradu in na Jesenicah, kjer sta umetni drsališči in seveda tudi že veliki uspehi.
L M.
Dne 21. oktobra je bilo p Mariboru okrajno proenstoo, ki se ga je udeležilo 36 izbraniji molteo. Skupno se je tega tekmovanja udeležilo nad 500 članov partizanskih društev. V finalu je zmagalo društvo Lenart pred Črno in Mariborom. Prireditvi je prisostvovalo večje število funkcionarjev ljudske oblasti, SZDL in predstavniki izvenarmadne vzgoje, med njimi tudi narodni heroj Janez Hribar.
Kot smo že omenili, je med članstvom vladalo za to prireditev veliko navdušenje, pa tudi lepe nagrade (zračna puška, ura štoparici in busola) so prispevale svoj delež. Takšne Reditve prav gotovo ni tako težko organiziraj in bi bilo prav koristno, če bi marljivi mariborski partizanski delavci kmalu našli čim več po-snemalcev. S takšnimi prireditvami bomo po eni strani naredili vadbo v društvih še bolj privlačno zanimivejšo in pestrejšo, po drugi strani pa bomo še bolj okrepili obrambno sposobnost pripadnikov »Partizana«. Torej, želeti je, da bi prihodnje leto videli čim več takšnih prireditev tudi v drugih krajih.	P■ J•
Prvenstvo Zagorja v orodni telovadbi
Zagorje, 11. novembra. Danes popoldne je »Partizan« Zagorje priredil v veliki dvorani prvo prvenstvo Zagorja v orodni telovadbi za ženske. Nastopilo je 10 tekmovalk, udeležba gledalcev pa je bila zadovoljiva. Že začetek tekmovanja je pokazal, da bo najresnejša^ borba za prvo mesto med Bukšičevo in Bandanovo Na posameznih orodjih so bile najboljše: bradlja: Bukšič 20, gred: Bandan, Bukšič 19, talna telovadba: Bukšič 19, preskok: Bandan 19.5. Končni vrstni red: 1—2. Bukšič in Bandan 75,5, 5 Kušej 62.5, 4. Jerman 61. Tekmovanje je bilo odlično organizirano in je pokazalo, da ima Zagorje prizadevne telesno-vzgojne delavce in navdušene pristaše orodne telovadbe.
Svoboda ia Odrti vodita
Ljubljana, 11. nov. — Danes je bilo odigrano predzadnje kolo prvenstva v malem rokometu. Zaradi sodelovanja Odreda v finalnem delu tekmovanja za Kup Jugoslavije j c bila tekma Odred : Svoboda preložena za naslednji teden. Vendar sl je Odred tudi brez te tekme že zagotovil prvo mesto. V ženski ligi je Svoboda I že včeraj premagala ekipo Odreda In se učvrstila na prvem mestu. Tekme v drugem razredu so se končale s precej tesnimi zmagami »Partizana« Št. Vid in Odreda II medtem ko je Svoboda II zmagala brez borbe, ker Vrhničanov ni bilo na igrišče.
MOŠKI:
Odred II : Protivavionac 22:17 (9:1) »Partizan«-Št. Vid : Slovan 13:10 (7:3) Svoboda II : »Partizan« Vrhnika 5:0 w. o.
ZENSKE:
Svoboda I : Odred 6:1 (2:1)
Lestvica ženske lige:
Svoboda I	3	3	7	0	23:6
Svoboda II	3	2	0	1	14:14
Odred	4	1	1	2	10:15
Papirniear	2	0	I	1	5:8
Slovan	r.	0	0	2	4:13
iUDSmiMiHelitirii?
Po vesteh pariškega lista »L Eui-pe« je Iharos vendar odpotoval jr Avstralijo in bo morda tudi lahko nastopil na olimpijskih igrah.
Mednarodni olimpijski komite je zahteval od držav, ki so preklicale svojo udeležbo v Melbournu, da naj svojo odločitev spremenijo. Sekretar kbmiteja Švicar Mayer je zlasti ogorčen nad odpovedjo Švice, ker je »ravno nevtralna Švica, v kateri je povrh vsega še sedež mednarodnega olimpijskega odbora, morala dati obžalovanja vreden vzgled političnega vmešavanja v olimpijske ideale«.
Trikratni zmagovalec v Helsinkih Emil Zatopek je izjavil, da bo nastopil v Melbournu samo na 10.000 m.
V	Haagu se je pričel mednarodni turnir v hokeju na ledu. V dosedanjih srečanjih je Švedska premagala Poljsko s 7:2, Poljska pa izbrano moštvo Kanadčanov, ki igrajo v Evropi, s 6:2.
Mesto Kuopio na sev. Finskem se
bo potegovalo za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1968.
Italijansko nogometno moštvo Iniernazionale je premagalo drngo-pl a si ra no švicarsko moštvo Chaux de Fonds s 7:1.
V	Melbournu sta se v trening tekmi pomerili reprezentanci Jugoslavije in Italije v »vaterpolu. Srečanje se je končalo z zmago Jugoslavije s 3:2 (2:).
Lestvica moške lige:
Odred H	5	5	0	0	7':43	10
»Partizan«-Št. Vid	6	4	0	”	90:86	8
Svoboda II	5	3	0	2	60:33	6
Protivavionac	5	3	0	2	83:79	6
Slovan	5	2	0	3	62:76	4
IPŠ Vevče	5	1	0	4	34:54	2
»Partizan«-Vrhnika	5	0	0	5	42:84	0
Visok poraz
Mariborčank
BRANIK : LOKOMOTIVA 1:11
Maribor, 11. novembra. Današnja zadnja tekma zvezne ženske lige v malem rokometu je privabila v Ljudski vrt približno 500 gledalcev. Domačinke so tokrat igrale mnogo slabše kot navadno in niso bile kos hitrim in odločnim igralkam Lokomotive. Brantkovke so hotele doseči uspeh po sredi igrišča, ker pa so bile dobro krite,- tega niso mogle. Najboljša igralka je bila državna reprezentantka Hosijeva, ki je dosegla tudi največ (5 golov). Odlikovali sta se še članici državne reprezentance Miheličeva s 3 in Ostre-mova z 1 golom. Po 1 gol sta dosegli še Horakova in Tom j a novice v a Časten gel za domače pa je dosegla Sikarjeva. V ekipi domačink sta bili še najboljši Bogovičeva in Prea-čeva. Mlada vratarica je bila precej nezanesl iiva.
»Partizan«-B SU. Loka »Partizan«-Sk. Loka :
: Mladost-B 5:2 Slovan 6:1 (2:1)
Sanrtet-JLA : Kovinar-Tezno 18:11
I. gimn. : reprezentanca srednjih šol Maribor 8:7 (4:4
Y izbirni tekmi za srečanje z dijaško reprezentanco Ljubljane so bili uspešnejši igralci I. gimnazije.
Rokometno prvenstvo Zasavja Proletarec : Rudar H 13:17 (8:8)
Rokometno prvenstvo mariborske podzveze
BRANIK : DRAVA 18:6 (10:7)
Maribor, 11. novembra. Člani so v predtekmi v malem rokometu pokazali hitro in razburljivo tekmo. Moštvi sta bili v glavnem izenačeni m rezultat ie odgovarjal poteku, Strelci za Branik Gaube 6. Breznik, Kacler, Žižek po 3, Lešnik 2 in Brumen 1. Za Dravo so bili uspešni Agejev 6, Hercog 5. Fišek 2, Pavličev. Bedrač in Zupan po L
Kranj je dobil atletski klub
Kranj, 11. nov. — V nabito polni zborni dvorani sindikalnega doma v Kranju, je bil danes ustanovni občr. zbor AK Triglav. Ustanovitvi so prisostvovali tudi razni politični delavci, športni funkcionarji in zastopnik Atletske zveze Slovenije tov. Jerman. Pozdravu’ govor je imel inž. Lasič, ki je kratko orisal dosedanje atletske prireditve v Kranju, ki so jih organizirale razne sidikalne podružnice, aktivi LMS, vendar do danes ni bilo v Kranju kluba, ki bi to mladino vključil v svoje vrste in jo izpopolnjeval. Pred mlade atlete se je postavilo težko vprašanje, namreč vprašanje igrišča. Za silo si ga bodo uredili na igrišču nogometnega kluba Trielav, dokler ne bo zgrajen že začeti stadion za Mestnim kopališčem. Sprejeti so tudi program prireditev za prihodnje leto, pomladansko in jesensko odprto prvenstvo Kranja, udeležbo na moštvenem prvenstvu Slovenije in propagandne nastope po okoliških krajih. Čez zimo bodo organizirati sodniški tečaj in razna predavanja. Ob koncu so izvoliti upravni in nadzorni odbor.
»Javornik.
Škotska: Irska 1:0
Pred §5.000 gledalci sta se v Glasgo.vu pomerili nogometni reprezentanci škotske in Severne Irske v tekmi, ki je veljala za prvenstvo Velike Britanije. Zmagala je škotska z 1:0 (1:0), čeprav je igrala skoraj vso tekmo z 10 igralci. Edini gol tekme je dosegel desno klilo Scott. Najboljša v moštvu škotske sta bila vratar Vonnger in srednji krilec Voiing. Za nas je bila ta tekma posebno zanimiva zato, ker so Škoti naš nasprotnik čez 14 dni. Reprezentanca Škotske jo igrala v naslednji postavi:	Vonnger, Parker, Hewie, Marali,
Voung, Cowie, Scott, Mabv, Reillv, Berden, Fernie.
V svoji prvi tekmi na gostovanju v Zahodni Nemčiji jo budimpeštanski Hortved igral § (3:4). V nemškem moštvu je nastopilo večje kombinirano ekipo Es s en a in Diisseldorfa 5:5 število reprezentantov.
IZ (MIZAM -jtodfeoK
Telovadnica jim je pretesna
Kanal ob Soči ima lepo tradicijo na .področju telesne vzgoje, saj je že pred prvo svetovno vojno v tem kraju delovalo eno najboljših telovadnih društev na Primorskem. Fašisti so telovadnico oropali, orodje pa odpeljali v Doberdob pri Trstu. Danes šteje »Partizan« v Kanalu ob Soči 60 članov. Zelo pa pogrešajo ženske mladine, kajti v kraju in v okoliških vaseh še vedno prevladuje mnenje, da ženska ne spada v telovadnico.
Telovadci marljivo jn redno vadijo po oddelkih, 'razen tega pa se
no oviro za nadaljnji razmah in 'razširitev društva. V zadnjem času je članstvo s prostovoljnim delom prekrilo slačilnico, s prispevki občine v znesku 20.000 din pa so vodnikom nabavili trenerke. Velik problem predstavlja tudi vprašanje vaditeljev, ki jih ima društvo samo tri. Slednjih je bilo več, vendar so bili vsi premeščeni na druga službena mesta. Poleg redne vadbe v Kanalu zelo radi igrajo odbojko, saj je moška vrsta letos že drugič osvojila pokal občine na tradicionalnem turnirju. Razen odbojke, ki jo goje na lepo vzdrževanem
Odbojkarsko igrišče »Partizana« v Kanalu ob Soči.
telovadnice poslužuje tudi šola, tako da je prostor ves dan zaseden. Telovadnica je nastala z adaptacijo nekdanjega hleva in je dolga 18 m, visoka in široka komaj 3 m. Razumljivo je, da je že danes ta prostor pretesen jn predstavlja res-
igrišču ob železniški postaji, radi igrajo tudi nogomet in namizni tenis, vendar neorganizirano. Sedaj pa se resno pripravljajo za telovadno akademijo, ki jo bodo organizirali ob deveti obletnici ustanovitve društva.	Bruno
Tiskovna konferenca ob odhodu delegacije Komiteja za telesno vzgojo pri vladi nemške demokratične republike
v
V četrtek popoldne je zasedal Svet za telesno vzgojo pri Občinskem ljudskem odboru Bežigrad. Čeprav je bil ta Svet ustanovljen šele poleti, meseca julija, se je doslej sestal že trikrat in bo imel v tem mesecu še en sestanek. Že samo to dejstvo kaže, da se je omenjeni forum resno lotil svojih nalog in se bodo uspehi tega prizadevanja prej ali slej nedvomno pokazali. Na zadnji seji je Svet razpravljal o stanju telesne vzgoje na svojem področju, o stanju telesnovzgojnih naprav v občini Bežigrad in o proračunu za leto 1957. Navzoči so ugotovili, da stanje telesne vzgoje ter telesnovzgojnih naprav v tej občini ni ravno rožnato. Zato bo Svet za telesno vzgojo ObLO Bežigrad stopil v stik z organizacijo Socialistične zveze te občine ter v skupnem sodelovanju propagiral i,n podpirat razne tečaje za ■vzgojo novih vodnikov. Ker je stanje naprav in objektov zelo slabo (zlasti Odredov stadion), in ker se te naprave delno uporabljajo tudi v republiškem merilu, bo Svet v izčrpnem poročilu predlagal nadrejenim organom določene ukrepe za njih izboljšanje. S posebnim poudarkom pa je Svet ugotovil, da mora komuna prevzeti skrb ztj ustvaritev boljših pogojev za razvoj fizične kulture, zlasti za vzdrževanje igrišč, stadioHov,_ telovadnic in drugih telesnovzgojnih naprav, kajti telesna vzgoja ni stvar samo nekaterih posameznikov ali dveh, treh organizacij,, marveč je to naloga družbe, ki mora zato tudi skrbeti za razvoj fizične kulture. Osnutek proračuna za 1.1957 predvideva 1.5 milijona dinarjev za pomoč društvom.
Ob primeru tega Sveta bi lahko rekli, da bi bilo zelo koristno, če bi zaživeli vsi ti naši organi po občinah in okrajih. Res je, da imamo danes že v večini občiV formirane Svete za telesno vzgojo, žal pa še v marsikaterem kraju ti organi »spijo spanje pravičnega« in ne vedo, kje bi sc lotili dela, čeprav ga je več kot dovolj.
Na sliki od leve proti desni: predsednik Sveta za telesno vzgojo dr. Verstovšek, major Isakovič (povezava z JLA), Dodič, Lukežič, prof. Vazzazovn in Sladič.
Mariborske vesti
Iznajdljivi kolesarski klub Branik je prejel od neke italijanske tovarne pet kompletnih dirkalnih koles z nadomestnimi deli, drese, hlačke in rokavice. Novo opremo je razstavil v izložbi trgovine »Narodne umetnine« v Gosposki ulici obenem s številnimi trofejami, ki so jih osvojili klubovi člani. Posebno pozornost vzbuja velik pokal za zmago na tradicionalni dirki »Okoli Blejskega jezera«. Treninge mladih dirkačev vodi preizkušeni mojster Podmilščak,
V namiznoteniškem športu Maribora je nastopil zastoj. Menda je temu krivo pomanjkanje žogic. Sicer pa imajo klubi v letošnji sezoni predviden pester spored prireditev, med njimi tudi nastop nekaterih znanih mednarodnih mojstrov, ki naj bi se v Mariboru zaustavili na povratku z mednarodnega prvenstva Jugoslavije, ki bo prihodnji mesec v Beogradu.
Sindikalno nogometno prvenstvo Maribora se približuje ključku. V vodstvu je solidna ekipa Mariborske tekstilne tovarne, ki ima vse izglede. da osvoji naslov letošnjega sindikalnega prvaka Maribora, Po prikazanih igrah si tekstilci ta naslov tudi polno zaslužijo.
Po reorganizaciji smučarskega športa na Štajerskem bo ustanovljena tudi Mariborska smučarska podzveza. Zimskošportni funkcionarji so že izvedli vse predpriprave za ustanovni občni zbor, Ta bo v najkrajšem času, da bi se moglo takoj pristopiti k delu, ki ga ne bo manjkalo. Glavno pozornost bodo posvetili vzgoji mladine, za katero pa nujno potrebu iejo številnejši vaditeljski kader. Za vzgojo teh kadrov je dal nekaj finančnih sredstev Svet za telesno vzgojo pri OLO Maribor.
Norveška in Španija sta odpovedali udeležbo
Mednarodni olimpijski komite je
dobil še dve odpovedi sodelovat!ja na XVI. olimpijskih igrali. Tokrat sta svojo udeležbo odpovedali Norveška in Španija zaradi »napada Sovjetske zveze na Madžarsko«, kot sami pravijo.
OZMZ
dtožave m r-mzmifh fccumov
V ponedeljek popoldne je Športna zveza Slovenije sklicala tiskovno konferenco, katere se je udeležila delegacija Komiteja za telesno vzgojo in šport pri Vladi nemške demokratične republike (Vzh. Nemčija) in predstavniki slovenskega tiska ter radia. Razgovor je potekal v zelo tovariškem vzdušju. Novinarji so predvsem izpraševali predstavnike iz Nemčije o vtisih, ki so jih dobili na poti po naši državi, na vprašanja pa je odgovarjal vodja nemške delegacije dr. Schuster (označen s križcem). Pravzaprav nas odgovori niso preveč presenetili, kajti o telesnovzgojnem in športnem življenju Vzh. Nemčije smo v našem listu priobčili že precej člankov (intervju s prof. Bergantom). Zanimivo za naše bralce bo predvsem to, da je nemško delegacijo najbolj presenetilo dejstvo, da po naših organizacijah deluje 7. velikim elanom precej delavcev, ki so popolni amaterji. Ne bo pa tudi odveč, če še enkrat poudarimo veliko skrb, ki jo v Vzh. Nem-
cih nudijo družba in razne organizacije telesni vzgoji. Razna društva prejemajo od vseh mogočih forumov in organizacij podporo, tako da imajo zajamčeno vsaj osnovno možnost razvoja in delovanja. Tako imajo nad posameznimi organizacijami nekakšno patronanco razna podjetja in industrijske stroke, ki kar tekmujejo med seboj, kdo bo bolje skrbel za razvoj športa. Znat-
ne zneske prispevajo za razvoj telesne vzoje tudi sindikati, dalje črpajo ta sredstva iz direktorskih fondov, iz državnih podpor itd. Potem je tu še športna stava, ki tudi prinese lepe dohodke in končno naj še povemo, da gre dobiček od prireditev v celoti društvom, ne da hi nadrejenim organizacijam ali državi, slednja morala karkoli odvajati nadrejenim organizacijam ali državi.
Urugvajski olimpijski komite je sklenil, da košarkarji ne bodo potovali v Avstralijo, ker so izgubili srečanje proti Argentini s 53:68.
Prvi nosilec olimpijskega ognja, ki bo prispel v Cairns v Severni Avstraliji z letalom, bo Avstralec grškega porokla Constanfin Vere-vis. Prvotno določeni prvi nosilec Antony Mark, potomec prvotnih prebivalcev Avstralije, bo nesel olimpijsko baklo kot drugi.
Argentinski olimpijski komite je zelo zmanjšal število športnikov, ki bodo zastopali Argentino v Melbournu. Med tistimi, ki jih je črtal, je bil tudi tekmovalec v hoji Gnili er mo Weller. Čim so prebivalci njegovega domačega kraja Morona v bližini Buenos Ajresa za to izvedeli, so napravili nabiralno akcijo, da bi omogočili svojemu ljubljencu odhod na olimpijske igre.
Olimpijsko zastopstvo Romunije sestavlja 51 športnikov, 11 trenerjev in 9 funkcionarjev. V atletiki imajo 5 predstavnikov. To so Savel (400 m ovire), Barbu (hoja 20 k m), Parsehivescu (hoja 50 km). Bala sova (višina) in Manoliujeva (disk). Razen atletov potuje še sedem ka-jakašev, trije rokoborci, štirje boksarji, sedem telovadk, štirje moderni "Peterobojci, moštvo water-pola, dve sabljačici, pet strelcev in po en plavalec in plavalka.
V mnogih državah so v zadnjih dneh razpravljali, ali naj se udeleže olimpijskih iger ali ne. Po Egiptu, ki je svojo udeležbo odpovedal že pred meseci, so sklenili ostati doma tudi predstavniki Iraka in Ljudske republike Kitajske, slednji zato, ker so dovolili udeležbo tudi nacionalistični Kitajski, ki jo predstavlja samo Formoza. Nazadnje so odpovedali udeležbo Nizozemci, Švicarji so sc dokončno odločili, da vendar sodelujejo, predstavniki skandinavskih d rž,a v pa so se domenili, da bodo dokončno odločitev spreieli šele v Melbournu.
Veliko smolo je imel nemški olimpijec VValter Konrad, ki naj bi nastopil na 10.009 m. Malo pred odhodom iz Nemčije, se je tako močno prehladil, da so ga pustili doma in vzeli namesto njega tekača m a 400 m ovire Janža.
Vodja skupne nemške delegacije na igrah je po prihodu v Avstralijo izjavil, da sc športniki iz Vzhodne in Zahodne Nemčije, ki sestavljajo skupno olimpijsko moštvo, izvrstno razumejo in da bodo dali svojim rojakom v obeh polovicah Nemčije lekcijo, da je sožitje prav enostavna stvar no samo za športnike na tekmovanju, ampak tudi v vsaki situaciji v vsakdanjem življenju.
TONI SAILER
I DO TRIKRATNE
OLIMPIJSKE ZMAGE
NA STRATOTOFFANI
Tako, proga na Col Druscie je bila za nami z vsemi njenimi muhami. Se ena težka preizkušnja nas je čakala — smuk na »Stratotoffani«. Z njo sem se mogel seznaniti že leta 1954, tistikrat sem na njej dosegel še tretje mesto. Spomladi sem bil še enkrat na njej in zrušil rekord Italijana Zena Cola. Toda proga najbrž ni bila še nikoli tako ledena in nevarna kot prav tedaj. Ko sem Anderlu Molte-rerju dejal, da niti upati ne smemo, da bi si na tej slabi, ledeni progi priborili zmago, se je strinjal z mojim napovedovanjem.
V sredo sem odšel na progo in vozil po njej z namenom, da bi si ogledal njena najbolj kritična mesta ter si jih dobro vtisnil v spomin. Drugo jutro sem hotel vožnjo ponoviti, toda medtem so bili Italijani progo že zaprli. Nič gato, sem si govoril, saj nisem sapi! Več kot sto nas je. Vedno pa človek le ne more računati na zmago.
Z Anderlom sva se odpravila v hotel.
Težko pričakovani petek je napočil. Na treh kopah Toffane so se dvigale snežne zastave in plapolale v vetru. Čudil sem se, zakaj je tako strupeno mrzlo ter se posvetoval z merilci. Na nekaterih mestih je bilo —23" C, gori pri zavetišču pa celo —28° C. Medtem pa so meteorološke postaje izmerile jakost vetru — osem! Spoznal sem, da vihar, ki prinaša močan veter, ni enakomeren in da ne prihaja iz določene smeri. Pihal je v kratkih, močnih sunkih z vseh strani, najbolj pa seveda na tistem nevarnem mestu, ki loči progo od gozda, koder so stale smreke.
Alpinci, ki so urejevali progo, so kakih 50 metrov od tega mesta zakurili ognje, da bi se vsaj malo ogreli od strupenega mraza. Zaradi bližine ognjev pa je proga postala še slabša. Veter je namreč nosil toploto ognjev v smeri proge, zato so se na njej napravile kotanje, pa še sneg se je začel topiti in se kot lepilo oprijemati smuči. Bolj slabega smuka pa res nismo mogli pričakovati.
Začel sem misliti na izid tega smuka. Račun je bil seveda zelo preprost: padali bomo, da bo groza! In res, ko se je tekmovanje začelo, je 19 od petindvajsetih svetovnih tekmovalcev težko padlo. Od 90 smučarjev, ki so se tega dne merili na progi pod Toffano, jih je odletelo 73! Samo šestim smučarjem vrhunskega razreda je uspelo priti na cilj brez padca!
Po žičnici smo se dvignili na start. Mrazilo nas je po
vsem telesu, še posebno mrzle pa so bile naše noge, a tudi veter nas je skoz in skoz prepihal. Med vožnjo na lahkih stolčkih smo se zavili v debele volnene odeje, v katere so nekateri pred mrazom skrili še svoje glave. Tako so mogli tiste dni gledalci videti »najboljše smučarje sveta«, ki smo bili tako klaverni in prezebli, kot bi gledali egipčanske mumije. Škoda, da so fotoreporterji tako enostranski in se^ znajo vedno drenjati samo na cilju. Mogli bi videti, kakor se je med vožnjo z žičnico zavil Japonec Igaya, kako spet Duvillard in Bud Werner, kako Molterer...
Rifugio Duca d’Aosta leži 2282 m visoko. Gori doživite lahko resnične alpske pustolovščine, zlasti lep je razgled na Monte Pelmo, ki se dviga kot gotski zvonik. Več kol 900 m globlje je cilj, proga sama je dolga 3461 metrov. Skoraj tri kilometre in pol! Ali si morete to predstavljati!' To seveda ni majhna stvar! Kdor si hoče na njej priboriti zmago, mora voziti s povprečno hitrostjo 80 km na uro, včasih pa je treba računati tudi s 100 kilometri hitrosti. Seveda moraš v tej divji brzini trdno stati na svojih smučeh in biti popolnoma kos temu peklenskemu tempu.
(Dalje)
JE
Prvi val mraza nam je te dni pokazal svoje zobe in prine- sneg, bodo imeli alpincj pod vod-Sel s seboj že precejšnjo količino snega. Ta sneg je bolj v viš- stvom olimpijca Cvenklja trening
jih legah, meditem kp je v dolinah, zlasti na Gorenjskem, samo	— *------—^-----------
pobelil za nekaj dni. Sicer nam pa vremenski preroki napovedujejo m rzlo in dolgo ?imo z veliko količino snega — že v decembru in januarju. Če bo to držalo, tedaj bodo vendarle noši smučarji prišli na račun. Naši smučarji se zavedajot, da _ jih tudi letos čakajo pomembna srečanja, predvsem doma, nekaj pa seveda na tujem. Tekmovalci v posameznih društvih in klubih skrbijo za telesno kondicijo, funkcionarji pa seveda za druge pomembnejše stvari, ki jih je treba še pred sezono rešiti Danes vam pred pragom smučarske sezone predstavljamo »Triglav« iz Kranja, ki je dlrrugl najmočnejši smučarski kolektiv v državi, njegove uspehe, težave in načrte za prihodnost.
Kar k predsedniku kluba
Tekač Gornik Zdravko se je že ia/ni uvrstil med olimpijske kandidate.
»Napiši nekaj o kranjskih smučarjih, o njihovih problemih in perspektivah!« tako se je glasilo »povelje«. »Toda, kje naj jih dobim v teh pustih, deževnih dneh, ko ni snega,,« sem si mislil, ko sem poslušal urednikovo zapoved. »Poišči jih in čimprej napiši!« tako so se glasile zadnje besede.
Po pravici rečeno," bil sem nekoliko zaskrbljen, vendar sem upal, da juh bom našel na suhem treningu ali pa na klubskem sestanku. Te sestanke članstvo v zadnjem času pridno obiskuje. Tu poslušajo razna predavanja o smučarski tehniki, sprejemajo navodila trenerjev itd. Tudi tokrat smo jih našli v isti sobi. In kaj so nam povedali?
Predsednik kluba je znana smučarska delavka tov. Zdenka Jamnik, ki je prevzela vodstvo po odstopu tov, Medje. Seveda nam je Zdenika takoj »priskočila na pomoč« iin v nekaj kratkih besedah razložila stanje kluba
»Naši fantje in dekleta ne poznajo mirovanja; koma« se konča zimska sezona, že začnejo s suhitn treningom, saf večina igra odbojko, plava, ali goji atletiko. Tudi na sneg ne pozabijo, saj ni daleč od Kranja. Dobre 3 ure in že so sredi idealnih smučišč za Češko kočo, kar sredi -mletja, v najhujši vročini. Ko se plavalci pehajo v mestnem' kopališču, kranjski smučarji vadijo na snegu.«
Takole je začela pripovedovati tov. Jamnikova, ki posveča vso skrb razvoju smučarskega športa v Kranju in okolici.
Res je! Nekam čudno zveni, da so kar sredi poletja organizirali meddruštveni slalom pod Grintovcem oziroma Kočno na Ravnah z močno udeležbo naših najboljših alpskih smučarjev. To tekmovanje
so združili tudi s petdnevnim treningom na snegu. Sklenili so, da bo ta prireditev, ki je nekakšen zaključek stare oziroma, začetek nove sezone, postala tradicionalna v počastitev kranjskega občinskega praznika — 1. avgusta.
•V septembru so začeli z resnim in pospešenim treningom. Vodstvo je prevzel tov. Ošina, eden najbolj delavnih športnih funkcionarjev v Kranju. Tega treninga v atletiki se udeležuje veliko število članstva, najbolj navdušeni pa so pionirji, ki so kljub prepovedi zdravnika hoteli trenirati. Ko bo nastopilo 'slabo vreme, bodo odšli v telovadnico, kjer bo trenerske posle prevzel znani skakalec v vodo tov. Šink, ki že več let pripravlja smučarje v zaprtih prostorih pred nastopom prave, zimske sezone. Tako lahko že danes trdimo, da so fantje im dekleta kondicijsko dobro pripravljeni :n čakajo samo še snega.
Kranjčani so že na snegu
V oktobru so se najbolj aktivni smučarji, kako-r brata Gorjanc, Jen.ko in Jamnik in tudi nekateri pionirji, med njimi desetletni Tinček Bernik, za katerega pravijo da bo naš drugi Tine Mulej, že preselili na sneg za Češko kočo. V zadnjem času ne mine nobena nedelja, da ne bi trenirali. Za Češko kočo ie okrog 40 cm pršiča na stari
ob žičnici na Črnem vrhu. Organizacija tečaja pa je seveda v rokah spretnih organizatorjev, ki bodo med_ drugim morali preskrbeti še finančne vire. Ekipo alpskih vozačev bodo v glavnem sestavljati isti kot lani. Pridružil se jim .bo še Janez Šumi, ki je odslužil kadrovski rok v JLA in ki že komaj čaka, da bo lahko spet na »domačih« tleh pripel smuči in se pognal v borbo z najboljšimi in najdrznejšimi v smuku. Tudi Jenko Janez, ki je na lanskem državnem prvenstvu v Tržiču pripravil precejšnjo zmešnjavo, namerava stopiti v vrsto najboljših. Sam pravi takole: »Za to sezono se temeljito pripravljam in prav ta zima bo pokazala, kakšne so bile moje priprave v mrtvi sezoni.«
Tudi ženske ne počivajo
Prav gotovo zanima naše bralce, kako trenira najboljša smučarka in ■državna prvakinja Slavica Zupančič. Slavica je po poklicu mizarski mojster in ima zato, seveda, veliko dela. Kljub temu pa se odtrga od dela in ne pozablja na priprave za bodočo sezono. Da ni počivala, zgovorno dokazuje prvo mesto v Škofji Loki, kljub temu, da so v isti skupini tekmovale nekatere tekačice, med drugim tudi olimpijka Rekarjeva iz Mojstrane. Pa še »štiriperesna deteljica«; Ankeletova, Rutarjeva, Jamnikova in M.ravijetova že prihajajo na površje. Telovadnice'so sedaj njihov drugi dom, kjer si v okviru partizanovih telovadnih ur nabirajo potrebno telesno vzdržljivost. To so mladinke, ki bodo čez nekaj let lahko nadaljevale in žele iste uspehe kot naša Slavica.
Skakalci najvsčji .reveži1
Čeprav ima Kranj močno skakalno ekipo, skakalci ne morejo več napredovati na oni znani »pručki«
Alpsko smučarko Majdo Ankeletovo in njenega mlajšega bratca, ki je že tudi navdušen smučar, je naš fotoreporter po-snel kar pri kosilu,ko se je pripravljala za odhod v šolo.
podlagi in zato so tudi pogoji za vadbo več kot idealni. Med 29, novembrom in 1. decembrom nameravajo na istih smučiščih organizirati prvi tečaj, seveda če bodo ugodne snežne razmere. Ko bo zapadel
ho.it (tiii teuti
Vodja norveške olimpijske ekipe Axel Floer je izjavil, da bodo tokratne olimpijske igre zadnje, .ki se jih bo udeležila Norveška, če ne bodo izpremenili načina financiranja olimpijske ekipe. Norveška ekipa, ki jo sestavlja skupno 23 tekmovalcev. je dobila potrebna sredstva za odhod v Avstralijo le s celo vrsto nabiralnih akcij Takole pravi Floer: »'Vlada ni dala niti enega ora. Torej smo šli med berače, ioi jaz bi si menda zaslužil naslov glavnega berača. Nič manj ikot 730.000 kron smo nabrali. Toda, zdi se nam, da na ta način ne gre naprej. Ob koncu letošnjega leta bom opustil moj beraški poklic.«
Tudi Barbko Jamnikovo, alpsko smučarko, smo presenetili v šoli.
ob Gorenji Savi. Mimo tega, da skoraj ni več za rabo, je oddaljena iz mesta več kot pol ure. Prav bi bilo, da bi končno vendarle zgradili novo, že več let obljubljeno 60 m skakalnico. Sicer pa je žalostna ugotovitev, da v Kranju, kjer je skorajda središče našega smučarskega športa in eno naj večjih industrijskih središč v Sloveniji, če ne celo v državi, ine premorejo vsaj takšne skakalnice, kot jih imajo vasi v Savinjski dolini. Če bodo kranjski skakalci dobili obljubljeno skakalnico, potem ni več daleč čas, ko bodo tudi oni posegli v borbo za najvišje naslove, tako kakor danes alpski vozači. In vendar je skakalcev vedno več. Kar prisluhnimo besedam enega izmed starejših skakalcev: »Spočetka smo morali fantičem precej prigovarjati. da so pomagali popravljati skakalnico in da so sploh nastopali. Sedaj pa so kar sami zagrabili za delo in se na svojo pest lotili graditi 20 m skakalnico. Čez noč so zginili po vseh hišah krampi, lopate in samokolnice. Domačim pa so pod gozdičkom zagledali skupino-bodoče junake Planice, ki so kopali, premetavali in planirali pobočje. Tako so »ustvarjali« in po nekaj mesecih je zrasla prava »mojstrovina«, Imena pionirjev in
mladincev: Žepič, Benedičič, Toporiš in Čebul dajejo slutiti, da bodo že letos posegla krepko v borbo za najboljša mesta.«
Matevža Kordeža ni več v Kranju
Tekači se pripravljajo pod vodstvom Gašperja Kordeža. Število tekačev se je v zadnji sezoni nekoliko povečalo, tako da bo Triglav na prihodnjih prvenstvih poslal v borbo tudi popolno mladinsko ekipo, Pač pa bo okrnjena članska ekipa, Matevž Kordež se je vrnil v Kropo. Njegov odhod bo pustil veliko vrzel, predvsem, v štafeti, še bolj pa ga bodo Kranjčani pogrešali pri vzgoji novega tekaškega kadra. Toda Matevž bo še tekmoval. sicer ne več tako aktivno, ven-
Gorjanc Lojze, študent Višje šole za telesno vzgojo v Ljubljani, je bil večkrat član jugoslovanske mladinske državne reprezentance.
dar kot pravi njegov brat Gašper, prav gotovo pa na vseh pomembnejših tekmah. To je lepa poteza dolgoletnega aktivnega tekmovalca, državnega reprezentanta in olimpijca, ki je prav gotovo lahko zgled mnogim športnikom, ki prenehajo z aktivnim udejstvovanjem še pred 30 leti. Matevž pa se že približuje četrtemu križu ...
»Gašper, kako bi po vašem mnenju mogli povečati število tekačev?«, sem vprašal najboljšega »klasika« v državi.
»Vsak vrhunski tekmovalec bi moral skrbeti mimo svoje vadbe še za vzgojo in načrtno vadbo vsaj 3 mladincev ali pionirjev Da bi povečali zanimanje za teke. bi morali organizirati čim več množičnih tekmovanj med sindikalnimi podružnicami. obrati, šolami itd. Najboljše tekmovalce pa bi morali ob takšnih priložnostih nagraditi s tekaškimi smučmi, ne pa z drugimi praktičnimi nagradami ali celo z zelo dragimi- pokali.« je zaključil Kordež Gašper.
Ob koncu sem zaprosil tov. Jamnikovo še za nekaj pojasnil.
»Našo športno javnost zanima, kako vzgajate pionirje in kakšno pozornost obračate sploh našim najmlajšim?«
»Že več let smo ugotavljali, da bo naš klub uspeval le tedaj, če bo kar največ sredstev in tudi truda vložil
Jamnik Tomaž ul samo mladinski državni prvak v alpskem smučanju, marveč je tudi dober dijak VII. razreda gimnazije v Kranju.
za najmlajše člane kluba. Zaradi izredno drage opreme smo uvideli, da je popolnoma nemogoče računati na vzgojo tekmovalcev, ki so večji-del iz revnejših slojev, če jim ne bodo dalj najnujnejših rekvizitov. Zato smo razdelili med pionirje po zelo znižanih cenah več parov smuči, ki jih je podarila JLA, domači kolar pa jih je nekoliko predelal. V letošnji sezoni bomo organizirali šolo smučanja — v kolikor nam bo to uspelo zaradi pomanjkanja vaditeljev — skozi katero bo šlo več sto pionirjev, najboljše pa bomo vključili v klub. Stopili borno v stik z aktivom učiteljev in profesorjev telesne vzgoje v Kranju. Pri vključevanju bomo delali tako kot doslej, vendar nam je potrebna vsestranska pomoč in tudi sodelovanje oblastnih forumov, ker sicer naših načrtov ne bomo mogli uresničiti.«
Po vsem tem lahko sklepamo, da imajo danes Kranjčani močno ekipo, s katero se brez strahu lahko kosajo s tem ali onim klubom v državi Prepričani smo, da nas v letošnjih prvenstvih in nastopih ne bodo razočarali, ampak da bodo s svojimi rezultati potrdili vse tisto, kar smo v tem sestavku o njih zapisali.	Javornik
TEŽK A ATLETI K
Naši judoisti na Dunaju
Pravzaprav v sencr priprav za Melbourne tečejo zadnji dnevi pred začetkom 'VII. evropskega prvenstva v judo, ki bo na Dunaju od 14. do 19. novembra. Nastopilo bo 15 narodov s številnimi udeleženci. Prvič v zgodovini tega športa bo nastopila tudi Jugoslavija s šestimi tekmovalci: Maček. Kolnik, Škraba. Bida, D.jak in Gržeta. Največ upanja imajo Francozi, ki imajo poleg Angležev najlepšo tradicijo v Evropi. Tudi Avstrijci imajo precej možnosti, še posebej zato, ker bodo nastopali pred svojim občinstvom na domačih tleh. Nizozemska bo nastopila z najboljšim belim judoistom sploh Dessingoin, pa tudi Belgijci in Nemci imajo mnogo tekmovalcev, ki so že dosegli visoko kvaliteto. Nastopilo bo okrog 140 tekmovalcev, torej najboljši, kar jih imamo v Evropi, razen Japoncev, kj bodo tokrat le sodniki. In kaj lahko pričakujemo od Jugoslovanov? Zaenkrat je še precej negotovo, razen če bi morda veljalo: veni. vidi, vici!
Na Kordeža Gašperja so v tovarni »Iskra« močmo ponosni, saj je dober delavec in seveda tudi znan športnik.
Še nekaj zapiskov iz Celja
Tudi skupščina Smučarske zveze Jugoslavije je pokazala, da naš smučarski §port pod takšnimi pogoji. kot jih ima danes, ne more več naprej. O mnenju delegatov smo pisali že v zadnji številki »Poleta«, danes pa ie naš namen spregovoriti še nekaj o splošnih vtisih, ki jih je lahko dobil vsakdo, ki je prisostvoval temu smučarskemu zboru.
Res je sicer, da se je menda prvič v zgodovini našega smučarskega športd prav pri vrhu razpravljalo o tistih problemih, ki so bili do danes le skrb nekaterih požrtvovalnih in idealnih smučarskih delavcev. Kot smo slišali, so do danes obračali vso pozornost le našemu vrhunskemu smučarskemu športu (kolikor je pač sploh bilo pogojev za pomoč), medtem ko so ostajale najpomembnejše stvari vedno na repu naših skrbi. Gre namreč za množično smučanje in vzgojo strokovnega kadra, o čemer so navadno razpravljali le v Sloveniji, čeprav bi bila to že zdavnaj osnovna dolžnost našega najvišjega smučarske,-ga foruma. Skupščina je torej potekala v tem duhu. vendar imamo kljub tej »progresivnosti« še nekaj pripomb, saj si še vedno naši smučarski delavci, zlasti po drugih republikah. niso na jasnem, kaj je njihova osnovna naloga pri vzgoji smučarskega naraščaja.
Dan pred skupščino smo imeli priložnost (delegati pa že nekaj dni pred tem) ogledati si poročilo sekretariata SZ J. Vendar, medtem ko je v tem poročilu zajeto kar 28 strani od treh zveznih kapetanov, govori le 10 strani o problematiki celotnega jugoslovanskega smučarskega športa. Že to je lep dokaz, naj bi bila skupščina spet bolj osredotočena na naše vrhunske »ase« kot na množičnost, o kateri je vendarle v glavnem govorila skupščina in kasneje .komisija, k;i je zasedala po splošni razpravi. Nas bi zanimalo. kakšno ie stanje po drugih republikah, medtem ko za Slovenijo vemo, v kakšnih razmerah dela in živi smučarski funkcionar. Dejansko nismo slišali, kakšne težave (razen splošnih) imajo a. pr. v Bosni, Črni gori ali Makedoniji. Nj dovolj samo tarnati in govoriti, kako naj bi bilo (oh, ti nesrečni pogojnik), temveč priti na dan s ,pametnimi in koristnimi predlogi. Ne moremo se strinjati s tem, da so bili nekateri delegati mnenja, da lahko rešimo naš smučarski šport samo na ta način, da prenehamo z mednarodnimi nastopi in da naši najboljši - tekmovalci osredotočijo svojo tekmovalno dejavnost na tekmovanja v ožji domovini. To je popolnoma zgrešena m:sel. Predstav-
nik BIH je bil mnenja, da moramo na vsak način popolnoma ali skoraj 'radikalno prekiniti z mednarodnimi nastppi, ker le tako bo lahko smučarski šport v BiH stopal dalje. Precej zmotna miselnost, ki je tudi dobila pravilen odgovor na skupščini. V Sloveniji, kjer je pač smučanje najkvalitetnejše, moramo skrbeti istočasno tako kot v ostalih republikah, tudi za množičnost. Toda to je pri nas nekoliko lažji problem kot v ostalih republikah, kjer še danes dejansko ne vedo, kaj je njihova osnovna naloga. Tudi Nogometna zveza Jugoslavije ne bo prekinila odnose in stike s tujino, ali celo ukinila zvezno nogometno ligo samo zato, da bo pomagala dvigniti raven slovenskega nogometa, ki je. kakor vemo, od vseh republika najslabša; Res pa je, da so v naših republiških zvezah vse premalo skrbeli za vzgojo trenerskega kadra, za pravilno povezavo z množičnim,; organizacijami in tako skušali ustvariti solidne temelje za pravilni razvoj te športne panoge. Stavbe ne moremo graditi p'ri strehi, pač pa samo na temelju. Tako tudi v smučanju ne bomo imeli vrhunskih tekmovalcev, niti ne bomo imeli množice smučarjev. Zato so zlasti v drugih republikah v veliki zmoti, ker. kot smo slišali, hočejo imeti čez noč prvovrstne tekmovalce in kvalitetne mednarodne prireditve
Nekoliko smo bili tudi presenečeni. zlasti po koristni razpravi in tovariškem vzdušju obeh dni. ko so delegati izbrali nov upravni odbor SZ]. Vsa stvar je prav gotovo postavljena na glavo, če so se vsi delegati strinjali z novimi smernicami, kasneje pa so izbrali upravni odbor, ki je dejansko isti kot pred dvemi leti, ki je bil izbran na Ja-horini. Nimamo nič proti posameznim članom novega upravnega odbora, nasprotno, mnenja smo. da je celo koristno, da znova prevzamejo vodstvo tisti ljudje, ki kolikor toliko razumejo smučarsko problematiko. Pač pa se ne moremo strinjati s tem. da skupščina ni poimensko določila za posamezne panoge smučam ja člane ali komisije. Mnenja smo, če je že skupščina skoraj dva dnj govorila o množičnosti. da bi vsaj morala sestaviti komisijo, ki je vsestransko razgledana in kj bi" dejansko usmerjala delo novega upravnega odbora SZJ.
No, to ie samo nekaj beležk in vtisov Celja. Še je čas, in to je po našem mnenju tudi naloga bodočega odbora, da uresniči vse sklepe skupščine, ki ie sicer bila, kot smo že ugotovili, plodna in na pravem mestu. Brez modrovanja primimo za delo in pomagajmo predvsem osnovnim organizacijam, pa bo tudi smučarski šport hitreje krenil navzgor, kot nr1*”Vir temo. L. M.
Pred prvenstvom Slovenije v namiznem tenisu
Botrb® za 10 n&slloooo
Deseto povojno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu za posameznike in dvojico bo prihodnjo soboto v Kranju. Na tem turnirju bo oddanih 10 naslovov prvakom Slovenije, 5 v konkurenci posameznikov in 5 za prvake dvojic.
Za letošnje prvenstvo je precej favoritov, posebno pri članskih di-sciolinah. Najresnejši med njimi so: Kocjan, Tomažič, Podobnik in Teran. Presenečenje pa lahko narode Kern, Petrovič, Valentar, Česen, Zajc in še kdo. Lanska finalista Hlebš in Ahačič ne bosta nastopila.
Pri ženskah sta v odsotnosti Starc — Bogatajeve na jresnejši kandidatinji Pogačar L, kj je že šestkrat osvojila naslov prvakinje Slovenije in seveda Trampuševa, ki stalno napredu je. Za njima so še 3 Kranjčanke: Plutova, Teranova in Dolenčeva.
Pri mladincih je stanje bolj jasno. Teran je najresnejši kandidat. Enake možnosti ima tudi Žezlina za drugo mesto. Slede pa še Kostanjšek, Kovačič, Miklavc in vrsta nepoznanih imen, ki že dobro igrajo.
Plutova je pri mladinkah še res-neiši kandidat kot Teran p'ri mla-
Nekaj misli k moštvenemu prvenstvu Slovenije v atletiki
Začetek je tu, treba je nadaljevati
Atletska zveza Slovenije je na zadnji skupščini sprejela vrsto sklepov o tem, kako razširiti in dvigniti slovensko atletiko. Ena od poti za povečanje števila osnovnih organizacij in pa tekmovalcev na j bi bilo moštveno Slovenije. Prikličimo si v spomin, kakšno je to tekmovanje bilo. Določeno je bilo manjše število disciplin. Za partizanska društva, šole in podobne neatletske organizacije, ki so tekmovale v III. skupini, so bile za moške določene samo 4 discipline z dokaj skromnimi minimalnimi rezultati:	100 m
13.2, 1500 m 5:30.0, višina 140, krogla 8 m. Zenske pa so imele 60 m 9,6, 600 m 2:10.0, višina 110, krogla 7 m. Spored za prvo skupino, ki je bila namenjena onim organizacijam, ki nastopajo v zveznem ekip-inem prvenstvu, kakor tudi za dru-
Ob zaključku moške odbojkarske lige
Branik vendarle drugi
Čeprav so nekateri trdili, da letošnje tekmovanje v zvezni odboje kanski ligi ne bo tako zanimivo kot prejšnja leta, so bili vendarle v zmoti. Res je sicer, da takšne mikavnosti ni, bilo kot prejšnje sezone, ker je Crvena zvezda »krepko« ušla vsem svojim zasledovalcem, zato pa je bilo toliko zanimivejše in dramatičnejše za druga mesta takoj pod vrhom No, za zaključek pa smo doživeli še eno presenečenje, namreč, da se poslavlja od zvezne. lige eno od tistih moštev, ki je dolgo vrsto let bilo vzor vsem odbojkarjem v državi. Govorimo o beograjskem Partizanu, ki je v zadnjih kolih zapravil vse možnosti za obstanek v ligi. Crvena zvezda je torej državni prvak. Povsem zasluženo! Moštvo je bilo najodličnejše in homogena celota, ki je brez večjih težav odpravila vse svoje tekmece. Končna bilanca pove, da so Beograjčani v 14 prvenstvenih srečanjih položili orožje samo enkrat, kar je pravzaprav tudi neke vrste rekord. Za drugo mesto je bila borba hujša. Mariborski Branik, ki je nekaj časa suvereno vladal pod vrhom, je zaradi spodrsljajev v zadnjih kolih, precej omajal svoj položaj. Nevarno sta se mu približala beograjska kluba Železničar in Jugoslavija in le lepa in zanesljiva zmaga prav nad Železničarjem v minulem tednu (3:0 — 15:15. 15:18, 15:)!) ga znova afirmira takoj za državnim prvakom. Jugoslavija bo oslala na 3. mestu. Odigrati mora sicer še tekmo s Partizanom, kar pa dejansko ne more več vplivati na njeno razvrstitev na lestvici. Zagrebška Mladost nas je nekoliko razočarala. Odkar ni v moštvu večkratnega državnega reprezentanta Mikine, je forma, verjetno pa tudi morala, klecnila. Za Mladostjo je kot zadnji »obvisel« na nitki in v ligi Novi Beograd, ki je nastopal s
precej spremenljivo formo. Na dnu sta torej Partizan in zagrebška Lokomotiva. Obe moštvi se bosta poslovili in v kvalifikacijah, kjer bo nastopal tudi predstavnik Slovenije, Fužinar iz Raven, bomo dobili nova dva člana zvezne lige. Tekmovalna komisija .pri OZJ bo morala še reševati nekatere pritožbe kol Partizanovo v tekmi s Crveno zvezdo, Branikovo v srečanju s Crveno zvezdo in zavesa bo padla. Vprašanje je in o tem naj na skupščini ali na plenumu OZJ dobro premislijo, če je bila dosedanja oblika tekmovanja pravilna in če je resnično služila napredku odbojkarskega športa v Jugoslaviji;
Lestvica:					
Crvena zvezda	14	13	1	41:18	26
Branik	14	9	5	35:22	T8
Jugoslavija	13	8	5	30:25	16
Železničar	14	7	7	30:31	14
Mladost	14	6	8	27:30	12
Novi Beograd	14	6	8	26:30	12
Partizan	13	4	9	21:31	8
Lokomotiva	14	2	12	16:39	4
Samo Avstralija. Sovjetska zveza in ZDA bodo zastopane v vseh disciplinah olimpijske veslaške regate. Skupno je prijavljenih 79 čolnov iz 27 držav. Po posameznih kategorijah bo udeležba (naslednja: osmerec 12, četverec s krmarjem 11, četverec brez krmarja 14, dvojka s krmarjem tO. dvojka brez krmarja 9, aouble scull 10, skiff 13. Za nas je najzanimivejša udeležba v sklffu, kjer imamo svojega predstavnika Vlasiča. V tej disciplini nastopajo naslednje države: Avstralija, Neipčija, Velika Britanija, Grčija, Italija, Nova Zelandija, Av. strija, Poljska, Sovjetska zveza Južna Afrika, Urugvaj. ZDA in Jugoslavije
go, predvideno za ostale atletske organizacije, je bil seveda nekoliko razširjen in tudi norme so bile nekoliko višje. Ker je vsak tekmovalec, ki je presegel normo, prinašal svoji ekipi točke, je bila v tem tekmovanju le v manjši meri odločilna kvaliteta nastopajočih, ker.se je dalo z velikim številom tekmovalcev nadoknaditi slabše rezultate.
Tekmovanje je bilo izvedeno v dveh kolih in rezultat boljšega ko.la je štel za končno razvrstitev. Naj navedemo najprej končne rezultate, potem pa bomo poskušali ugotoviti. ali je tekmovanje uspelo ali ne. Plasma slovenskega moštvenega prvenstva za leto 1956 je naslednji: moški — I. skupina:	Kladivar
70.883, Ljubljana 59.363, Odred 36.358. Svoboda 19.619, II. skupina: Branik 20.951, Jesenice 15.283, Maribor 14.386, »Partizan« Braslovče 11.583, »Partizan« Sl. Konjice 10.680, »Partizan« Ajdovščina 9.735. Litija 9.564. »Partizan« Šentvid 7.992. Bo-rac (JLA Šentvid) 7.139, III. skupina: »Partizan« Kočevje 16.188, »Partizan« Podpeč 15.757, »Partizan« Novo mesta 14.477, »Partizan« Bled 8.370. Elektrogospodarska šola Cerkno 6.058, »P‘artizan«« Ilir. Bistrica 5.084, »Partizan »Medvode 3.302, »Partizan« Tolmin 2.760, ženske: I. skupina: Kladivar 40.882, Odred 22.334, II. skupina: Branik 20.586, »Partizan« Sl. Konjice 7.857, »Partizan« Braslovče 6.233, Jesenice 5.678. »Partizan« Tolmin 5.638, Svoboda 5.202, Liti ja 4.382, III. skupina: »Partizan« Podpeč 13.300, »Partizan« Novo mesto 8.444, Gimnazija Grosuplje 8.444. »Partizan« Bled 8.185, »Partizan« Kočevje 2.890, »Partizan« Medvode 2.213, »Partizan« Ilirska Bistrica 1.395.
Oceno prvenstva bomo razdelili na dve polovici,. V eni bomo pogledali, kakšen je bil odziv v atletskih organizacijah, v drugi pa, kako je šlo med ostalimi. Atletske organizacije večinoma niso spoznale bistva tega tekmovanja. To je razvidno predvsem iz Števila nastopajočih. Nekatere organizacije, ki jih spoznamo po majhnem številu točk, niso pripeljale na start niti vsega svojega aktivnega članstva. Še manj pa smo seveda pri takšnih organizacijah opazili na tem tekmovanju nova imena, ki so jih prav zaradi tega tekmovanja pripeljali na teka-lišče. še največ uspeha sta imela Kladivar in Ljubljana., Ljubljana predvsem v tem, ker je imela na startu skoraj vse svoje članstvo, razen tega pa še člane nekaterih drugih klubov svojega matičnega društva. Kladivar je imel v II. kolu daleč tia.jvečje število nastopajočih. Skupaj z moštvenim prvenstvom so izvedle celjske srednje šole namreč svoje Sportine dneve, kar je omogočilo Kladivar.ju zbrati presenetljivo število točk. Če bomo v Celju uspeli vsaj delno zadržati mladino, ki je tedaj nastopila, je imelo to tekmovanje vsekakor uspeh. Tam. kjer so vzeli to prvenstvo samo kot obvezno tekmovanje in bolj kot nevšečno nadlogo kot pa priložnost za uvajanje novega član-
stva, tam moštveno prvenstvo Slovenija svojega namena ni doseglo. Prav čudno razmerje sil opazimo v prvi skupini pri atletinjah, kjer je Kladivar naravnost pregazil državnega prvaka Odred, ki je tudi v moštvenem prvenstvu nastopal večinoma le s svojo ligaško ekipo, ker drugih atletinj malodane sploh nima. To dejstvo odipira dokaj žalostno perspektive, ne morda za leto 1957. pač pa za nekaj let kasneje.
Za razširitev atletike po Sloveniji pa je važnejše to, kako so se na poziv Atletske zveze Slovenije odzvale partizanske in še druge organizacije po terenu. V prvem kolu odziva skoraj ni bilo. Po ponovnem pozivu za drugo kolo pa se je število nastopajočih organizacij precej povečalo. Skupno število je sicer še vedno majhno, mnogo premajhno. Toda tudi s takim začetkom smo lahko zadovoljni, kajti tekmovanja v moštvenem prvenstvu Slovenije so nam pokazala, kje je večje zanimanje za atletiko in kje ->e bo izplačalo pošteno pomagati, da ta dejavnost ne zamre. Razen krajev, ki že imajo nekakšno atletsko tradicijo, so se tokrat pojavili manjši kraji, o katerih atletski . dejavnosti (nismo imeli podatkov. To velja na primer za Braslovče, Slov. Konjice, Ajdovščino, Ilir. Bistrico, Tolmin itd.
Tekmovanje je torej deloma uspelo. Vendar moramo reči letošnjemu tekmovanju le skromen začetek, iz katerega naj bi se že prihodnje leto razvilo tekmovanje, ki bi zajelo vso Slovenijo. Število sodelujočih ekip (21 pri moških in 16 pri ženskah) bi morali povečati vsaj za dva do trikrat, potom pa bomo res že lahko govorili o pomembnosti novega tekmovanja za razširitev slovenske atletike. Tekmovanje mora biti čimbolj enostavno, zato bodo" morda potrebne spremembe v propozicijah. število disciplin bi nekako ustrezalo, poslani rezultati pa nam kažejo, da so norme (tu govorimo predvsem o
dincih. Med njo in ostalimi je vsaj za razred razlike
Pri dvojicah je nekoliko teže govoriti o favoritih, saj navadno na vsakem turnirju igralci nastopajo v drugih sestavah.
Na koncu bi bralcem povedali še nekaj podatkov o dosedanjih odigranih prvenstvih. Med igralci vodi Pogačarjeva I.. kj je osvojila že 11 prvenstev Slovenije in sicer šestkrat posamezno, štirikrat v ženskih dvojicah in enkrat pri mešanih dvojicah. Drugo mesto si delita Hlebš in Ahačič, oba z 9 naslovi. Četrta je Starc-Bogatajeva (8 prvenstev), peto mesto pa si delita brat in sestra Janez in Tatjana Teran s 7 prvenstvi.
Od vseh 117 naslovov prvakov Slovenije, ki so bili oddani po osvoboditvi. je slika po klubski pripadnosti naslednja:	Triglav (Kranj)
(prej Storžič, Kranj, Udarnik in Projektor)), skupaj 76 i,n pol prvenstev, Odred 19 in pol prvenstev, Kladivar 9 in pol, Jesenice 4 jn pol, Ljubljana 3, Krim 2, Gradis 1 in Rudar (Trbovlje) 1.
KRATKE VESTI
Na območju namiznoteniške pod-zveze za Gorenjsko poteka ligaško prvenstvo za moške ekipe v 4 ligah. Osemnajst ekip igra v jeseniški, tr-žiški in kranjski skupini. 10 pa še v drugorazredni ligi tržiške skupine, vsega torej 28 ekip. Trenutno vodijo Radovljica v jeseniški, Škofja Loka I. v kranjski, Triglav II v prvi tržiški i.n Storžič 11. (Golnik) v drugi tržiški ligi.
Pretekli mesec je bila v Mariboru ustanovljena podzveza za Štajersko in Koroško. Skrbela bo predvsem za okrajna tekmovanja, sodniške tečaje in za razširitev namiznega tenisa v vse tiste kraje, kjer ga še ne goje. Predsednik podzveze je Bele Jože, častni član pa dr, Neme > Janez, najstarejši slovenski namiznoteniški igralec, mislimo po letih igranja.
Tudi v Zasavju se odvija tekmovanje moških ekip v obliki lige, Po III. kolu je vrstni red nasledn ji: 1. Kemičar (Hrastnik). 2 Rudar (Trbovlje). 3. Litija itd.
Šesta skupščina Namiznoteniške zveze Slovenije bo tokrat v Kranju. 17, in 18. novembra bo v Kranju X. povojno prvenstvo Slovenije za posameznike in dvojice, skupščina Pa bo obenem s prvenstvom, da bo tako zagotovljena še večja udeležba klubov in sekcij.
Doslej so prijavili udeležbo za X. prvenstvo nasledn ji klubi: .Odred 15. Ljubljana 11. Kočevje 7, Jesenice 14. Gradis 3, Triglav kot prireditelj bo podal liorbo 15 igralk in igralcev
Tudi na Primorskem pripravljajo ustanovitev namiznoteniške podzveze. Pobudniki za to so bili igralci iz Kopra, kjer že imajo namiznoteniški klub. Kaže, da bodo Koper-čani prvič nastopil: na prvenstvu Slovenije.
III. skupini, ki naj bi bila nosilec množične atletike), še vedno nekoliko previsoke in bi jih kazalo znižati. Razen tega bi bilo morda pametno uvesti posebno ocenjevanje za mladinske ekipe, kajti mnoge organizacije vključujejo izključno mladino im tako se neka nižja gimnazija ne more meriti s kakim partizanskim društvom v večjem mestu. Atletska zveza Slovenije bi se morala dogovoriti z Zvezo »Partizan«, tako da bi tudi ta podpirala in pospeševala to tekmovanje, ki bo ob takem skupnem delu lahko doprineslo odloči leji delež k nadaljnjemu razvoju slovenske atletike.	Rožman Marko
NEUSPEHI V BRUSLJU
Mednarodnega tekmovanja v krosu, ki ga prireja list »Soir« v Bru-lju in ki je prineslo v preteklih letih lepe uspehe našim predstavnikom, smo se tudi letos udeležili. O kakšnem uspehu ni mogoče govoriti. Plasma naših tekmovalcev imenujemo lahko celo velik neuspeh. Štritof, ki je veljal za favorita, je bil šele šesti, naslednji Jugoslovan Važič šele trinajsti in naša ekipa je bila poražena ne samo od Finske in 'Velike Britanije, ampak celo od dveh belgijskih ekip. Rezultati: 1. Herman (Belg) 30:51, 2. Van Hoof (Belg) 30:57. 3. Julin (Fi) 31:09. 4. Altonen (Fi) 31:15. 5. Ameu'r (Fr) 31:18, 6. Štritof (1: 31:19, 13. Važič (J) 31:39 . 25. Škrinjar (J), 31. Ceti-nič (J). Ekipe: 1 Finska 14 točk, 2. Belgija A 24. 3, Belgija B 27, 4.
V Britanija 38, 5. Jugoslavija 44.6, Francija 46.
V začetku decembra bo v Beogradu zasedal upravni odbor Atletske zveze Jugoslavije. Razpravljali bodo o poročilih posameznih organov o delu v letu 1956. sprejeti bodo sklepi v zvezi s skupščino Zveze, kakor tudi proračunom in koledarjem za prihodnje leto. Pred tem zasedanjem se bo zbral v Ljubljani. prvič v svoji delovni dobi, tudi upravni odbor Atletske zveze Sloveni je.

■ F» ■ 1_ '■ /X 'V A. M J
Med mariborskimi
nogometaši
M Mimi...
■ ■	11	Pregled slovenskega plavanja v letu 1956
KapreneK
Mariborska nogometna podzveza te letos odlično organizirala tekmovanje za sindikalna moštva. Udeležba 8 moštev dokazuje, da je med mariborskimi delovnimi kolektivi za nogomet veliko zanimanje. Jesenski del tekmovanja je pokazal naslednji vrstni red:	!
Lestvica:
MTT	7	6	0	1	21:4 12
Obrtnik	7	5	0	2	19:8 10
Metalna	7	5	0	2	19:9 10
Trgovci Tovarna	7	4	1	2	11:18 9
avtomob.	7	3	0	4	17:12 ' 6
Elektro	7	2	1	4	13:19 3
Živilska	7	1	0	6	7:18 2
Livarna	7	1	0	6	4:25 2
Prejšnjo nedeljo so bilo v gorenjski nogometni poazvezi v predzadnjem kolu odigrane tri tekme. Omeniti moramo že tretjo zmago Nakla, ki se je tako približalo vodečim klubom na lestvici. Rezultati: Triglav B : Mladost B 1:2, Naklo : Prešeren 3:0, Bled : Tržič B 5:3.
...in še mi mimorsliii
Tekmovanje nogometne primorske podzveze je bilo mnogo lepše " i. Disciplina ; na
Že nekaj let nazaj, ko pregledujemo uspehe najboljših slovenskih plavalcev, ugotavljamo vedno isto: standardni napredek, toda brez velikih »revolucionarnih« pretresov. Ta ugotovitev je kaj lahko razumljiva, saj so pogoji, v katerih delujejo naši plavalni klubi, povsem isti, kot so bdi pred 10 leti ali celo 20 leti in le nekoliko naprednejši način treninga je ponekod prinesel boljše rezultate in s tem napredek. Izdatnejše skoke v papredku našega plavanja pa lahko pričakujemo samo takrat, kadar bodo pogoji, v katerih delajo naši plavalci enaki tistim, kot jih imajo ostali plavalci po svetu — zimski bazeni! Toda danes se moramo sprijazniti z dejstvi, kakršna so in oceniti uspehe slovenskih tekmovalcev po sedanjih pogojih, seveda pa teh ne sinemo primerjati z ostalim napredkom plavanja po
kot prejšnja leta.
ia vzor k a, saj je bil na vseh tekmovanjih v jesenskem delu izklju-
je bi-
MTT je zasluženo zasedel prvo mesto, tekmovanje pa se bo nadaljevalo spomladi prihodnje leto. Ta zmagovalca je pripravljen lep prehodni pokal, darilo Okrajnega sindikalnega sveta.
Jesenski del nogometnega prvenstva pionirjev mariborske nogometne podzveze je pod streho. PFfh mesto je zasluženo zasedel Branik I., ki je zanesljivo zmagal v vseh tekmah.
Branik I. Maribor II. Kovinar Maribor I. Branik II. Drava Fužinar
6
4
3
3
1
0
0
24:1 12 9:7 6 13:2 7 11:4 7 4:8 2 0:19 1 0:20 1
.en en §am igralec. Moštva niso teč Predajala tekme brez borbe, kar je r iilo se lani vsakotedenski pojav, a tudi kvaliteta nogometa je precej napredovala, vendar smo mne-. njh, da bi ista moštva s se večjo voljo lahko dosegala še lepše rezultate. §6 vedno hi prave volje pri redni vadbi, kar je osnovna pomanjkljivost. Največje presenečenje je pripravil Rudar iz Idrije, ki ni izgubil nobene tekme in se učvrstil v vodstvi). Pač pa so nas razočarali bivši elani slovenske _ lige, se posebej Koper in Tabor, ki sta ob zaključku jesenskega dela tekmovanja koipaj na 4. oziroma 3. mestu. Prijetno nas je presenetilo tudi moštvo Primorja iz Ajdovščine, pač pa je nujno potrebno pomagati enajsterici |iz Anhovega, ker vse kaže, da tam niso razmere najlepše urejene.
svetu.
V SPRINTU NAJBOLJ ZAOSTAJAMO
V zadnjih lestvicah, ki smo jih objavili (najboljši jugoslovanski plavalci) smo ugotovili, da je že v mgoslčtainskem merilu najšibkejša bička prav 100 m prosto, kjer je hajboljši Slovenec uvrščen šele na 13. mesto v Jugoslaviji Ne glede pa to, pa imamo v letošnjih lestvi-Čgh vendar nekaj svetlih točk, med katerimi moramo na prvem mestu omeniti Mariborčana Kocmurja, ki Se je letos uvrstil na prvo_ mesto v lestvici. Dvoboi Goršič : Kocmur jp letos končal sicer neodločeno lil in morda bi lahko za letos ce-
Po sklepu MNP bosta tekmi Drava : Branik II in Kovinar : Fužinar Odigrani šele spomladi. Disciplina moštev je bila kar dobra.
Rudar
Postojna
Primčffe
Kopei
Tabor
Anhovo
17:8 9 13:8 6 12:14 6 lh: 12 5 11:15 2 7:19 2
KDO SQ OLIMPIJSKI FAVORITI W__
Rubriko o olimpijskih favoritih na melbournskih igrah zaključujemo danes še s pregledom oh ih disciplin, kjer nastopajo Jugoslovani, pri čemer seveda ne bomo ponavljali prognoz o možnostih atletov, •nogometašev, vaterpolistov in Jeriče vičeve, o katerih smo že govorili.
Naj začnemo s kolesarjem Vese-linom Petrovičem, ki bo nastopil v cestni dirki, ki bo dolga 180 km. Naš zastopnik spada med boljše amaterje, saj je to že večkrat dokazal na raznih svetovnih prvenstvih, kjer je že večkrat prišel na cilij v glavni skupini ali pa celo v istem času kot zmagovalec. Proga v Melbournu je povsem ravninska in zato je pričakovati, da bo tudi v tej dirki odločal šele končni sprint, morda zelo velikega števila kolesarjev. Naš Petrovič je menda
lahko
dr-pa je
v takšni formi, da se bo žal vodilne skupine, s tem njegovih možnosti tudi že konec, kajti s ari n ter pa ni tak. da bi lahko v odločilnem sprintu zasedel eno vidnejših mest.	1
V rokoborbi imamo dva predstavnika: Vukova v mušji in Simiča v srednji kategoriji, oba v klasičnem slogu. Težko je kaj reči o možnostih njunega plasmaja, kajti v rokoborbi je skoraj vse odvisno od žreba. Če ne bosta imela smole, da bi se morala že prav v začetku meriti z najboljšim 'rokoborci na svetu, kot n. pr. Rusi, Turki, Švedi ali Perzijci, se prav lahko uvrstita med boljše. Plasma okoli šestega do osmega mesta ne bi bil preveliko presenečenje.
Zlate medalje, ki jo je v Helsinkih osvojil četverec brez krmarja, tokrat ne branimo Naš edini predstavnik v veslanju je bivši evropski prvak v skiffu. Perica Vlažit*. Po rezultatih, doseženih na evropskem prvenstvu na vBledu, st lahko ustvarimo sliko o možnostih Vlašica. Po njegovi lastni izjavi, pa tudi njegov trener Jelaska je istega mnenja, bo Vlašič v Melbournu mnogo boljše pripravljen kot je bil
Opomba: 1,—7. I. conska nogometna liga, 8.—12. varaždinsko-mariborska liga.
na Bledu. To bo tudi potrebno, kajti sicer bi se mu lahko celo ponesrečil vstop v finale, kar ou njega vsekakor pričakujemo, Njegovi nasprotniki so predvsem nosilci medalj iz Bleda Rus Ivanov, Poljak Kočerka in Nemec von Fersen, razen njih pa še Amerikanec Kelly in pa zastopnik Avstralije. Zahtevati od vlašica, da bi se vrnil s kako medaljo, je najbrž preveč. Lahko pa pričakujemo uvrstitev na Častno mesto v finalu.
Zlatko Mašek je naš zastopnik v streljanju. Nastopil bo v disciplini streljanja s precizno puško na 300 metrov v treh položajih in verjetno tudi v streljanju z malokalibrsko puško na 50 m v treh položajih. V družbi najboljših strelcev sveta ne smemo računati na kako višje mesto za našega predstavnika. Zelo malo je verjetnosti, da bi Mašek premagal kakega Rusa. Finca, Amerikanca, pa tudi predstavniki srednje- in južnoameriških držav bodo močnejši. Nekje okoli petnajstega mesta, to bi bila lahko naša prognoza za Mašeka in s takšnim plasmajem bi morali biti zadovoljni
Naročajte se na ..POLET"
Kajzer »Pepe« -
250 nastopat/
Na nedavnem srečanju boksarskih klubov Maribor : Borac — Nova Gradiška, ki so ga domačini odločili v svojo korist z visokim rezultatom 18:2, je slavil eden najuspešnejših in tudi najbolj priljubljenih mariborskih boksarjev, >Pepo* Kaiser svoj 250. javni nastop. Kaiser je boksar, ki še nikoli ni razočaral občinstva. Vedno ga navduši in ga »potegneš za seboj. Čeprav je star komaj 24 let, nastopa v ringu že več kot 9 let. Vadil je pod različnimi trenerji, vendar je še najbolj zadovoljen s tov. Jezernikom, ker mini, da ga prav ta najbolj pozna. Tedensko trikrat trenira z naj-večjo pozornostjo. Kakšna je bilanca sPepotovih* nastopov? Od 250 borb jih je kar 95 dobil s knock-outom, 151 pa po točkah. Šestkrat je boksal neodločeno, izgubil pa je le 18 srečanj in to nikoli s knock-outom. Tov. Kaiser je fair borec. Še nikoli ni bil kaznovan, niti opominjan, kar je v boksarskem športu prava redkost. Nič čudnega, če ga njegovi klubski tovariši izredno cenijo, spoštujejo pa ga tudi njegovi nasprotniki. srepo* je že od leta 1949. prvak Slovenije. Na letošnjem republiškem prvenstvu je imel smolo. V odločilni borbi proti klubskemu tovarišu Mešku mu je počila arkada in prepustil je naslov, ki brez pripombe pripada prav njemu. Boksal je po vsej državi, pa tudi v Avstriji in Nemčiji. Najtežjo borbo je imel z Nemcem Borašekom v Trbovljah. Zmagal je Nemec po točkah, vendar kot priznava sam >Pepo«, povsem zasluženo. Lani se je odlično uveljavil na državnem prvenstvu. V odločilni borbi za naslov prvaka države v bantam kategoriji, ga je po točkah premagal Palic. Pepo namerava nastopafi do svojega 50. leta, potem pa bo položil trenerski izpit in svojemu klubu pomagal do novega boksarskega naraščaja. Za svoj 250. nastop so ga funkcionarji BK Maribor nagradili s pokalom in praktičnim darilom.
Poletov nagradni natečaj
ODREZEK št 16
		
l. Ljubljana	: Odred (I. polčas)	
Z. Ljubljana	: Odred (konč. rez.)	
3. Turbina :	Reka	
4. Jadran :	Split	
5. Uljanik :	Šibenik	
6. Tekstilne	: Grafičar	
7. Metalac :	Trešnjevka	
8. Maribor :	Branik	
9. Sobota :	Mladost	
10. Proletarec : Sloga		
11. Jedinstvo	: Rudar	
12. Zagorac	Kladivar	
Točen naslov pošiljatelja: Priimek:
Ime:
Kraj:
Ulica In hišna številka:
lo prisodili v medsebojni borbi prvo mesto Goršiču, vendar gledamo v Kocmurju plavalca, ki ima v sprintu velike perspektive. Brez pretiravanja lahko mirno trdimo, da so njegove sposobnosti v rezultatih okoli minute, in prav v prihodnji sezoni lahko to upravičeno pričakujemo. Z intenzivnim trening gom, ki ga bo letos lahko imel že v zimski sezoni v malem bazenu v Ljubljani, bo naše upe lahko uresničil. Mariborčani imajo poleg Kocmurja še drugega plavalca velikih sposobnosti. To je komaj 16-ietni Drofenik, ki se je na kratkih in dolgih .progah uveljavil kot odličen tekmovalec in dosegel v letošnji sezoni velik napredek. Vergelj je soliden tekmovalec, ki iz leta v leto stalno napreduje, prav slično lahko trdimo tudi o Košniku, katerega večje sposobnosti pa so v dolgih progah. Poljanšek je bil letos v crawlu inelkoiliko nesiguren, sicer pa to ni njegova specialna disciplina, čeprav tudi tu doseza za nas uspešne rezutate.
GORŠIC ALI BRINOVEC?
Tekmovanja na srednjih in dolgih progah so bila letos večji del v znamenju dvoboja Goreič : Brinovec. Goršič jp sicer v vseh letošnjih tekmovanjih izšel kot tekmovalec, in postavil ob zaključku sezone odličen rekord na 1500 m prosto, vendar se mu je od tekme do tekme bolj približeval njegov komaj 14-letn.i kranjski tekmec Brinovec. Letos njuna borba sicer še ni prišla do dramatičnih zapletljajev, vendar pa pričakujemo, da bo v prihodnji^ sezoni izenačenost teli dveh odličnih tekmovalcev prišla še bolj do izraza. Resno se lahko sprašujemo, kateremu od obeh bo uspelo stopiti s svojimi rezultati v vrsto mednarodnih uspehov s časi pod 5 na 400 in pod 20 minut na 1500 m. V izenačeni borbi teh dveh tekmovalcev so stopili nekoliko v ozadje ostali rezultati najboljših slovenskih dolgoprogašev. med katerim moramo omeniti Košuika, Zrimška, Drofenika in Poljanški. Prvič imamo letos 10 tekmovalcev na 400 m prosto z rezultati pod 5:40 in na 1500 m kar 8 pod 23 minut.
V PRSNEM SLOGU NAZADUJEMO
Od vseh moških disciplin plavalnega sporeda je najslabši položaj v prsnem slogu. Ta se prav dobro odraža na lestvici, kjer prva dva tekmovalca za skoro 10 sekund prednjačita pred vsemi ostalimi tekmovalci. Zrimšku je letos uspelo iz-bolj?M4 4 let stati rekord Brandner-ja in kaže, da je ta nadarjeni tekmovalec, ki je v lestvicah zastopan v 3 slogih, našel v klasičnem slogu svoje torišče. Pelcu zaradi bolezni letos ni uspelo, da hi nadaljeval s svojimi pomembnimi uspehi, ki jih je dosegel lani. Proti koncu se-
zone pa se je njegovo zdravstveno stanje izboljšalo, tako da je prišel zopet v staro formo in upamo, da bo v prihodnji sezoni nadaljeval tam, kjer je lani prenehal. Za tema dvema tekmovalcema v prsnem slogu, ki izrazito izstopata, pa sledi cela vrsta plavalcev, ki so izredno izenačeni, vendar med njimi ne vidimo nikogar, ki bi lahko prva dva ogrožal. Sodja je lani mnogo obetal, toda zaradi nerednega treninga mu letos m uspelo, da bi svoj lanski rezultat izboljšal. Dobrovoljc je ostal prav tako na svojem lanskem uspehu, medtem ko lahko nekaj več pričakujemo od mladincev Piklja in Ška rabota. Kako slab povpreček imamo v tej disciplini, nam priča dejstvo, da bi se na primer naša rekorderka Sonja Tominškova uvrstila v moški lestvici na 15. mesto z rezultatom 3:10.2.
tata ju najboljše
LE POLJANŠEK IN ZRIMŠEK ZADOVOLJUJETA
Precej sličen ali celo slabši je položaj v metuljčku. Pri nas je običaj, da dosežejo tekmovalci v povprečju približno iste čase v prsnem slogu kot v metuljčku, medtem ko morajo biti po vrednosti rezultati v metuljčku nekako 10 .sekund boljši od časov v prsnem slogu. Zopet imamo isti položaj, da sta Poljanšek in Zrimšek po svojih rezultatih daleč odmaknjena od vseh ostalih tekmovalcev. Njuna rezul-sicer uvrščata tudi med še Jugoslovane, toda v primerjavi s klasičnim slogom le nekoliko zaostajata. Poljanšek je letos prešel na delfinov slog, kar mu bo v prihodnji sezoni gotovo prineslo še boljše rezultate. Zrimšku nekako to sezono »ni šlo«; nepričakovano pa je zablestel na državnem prvenstvu in celo premagal svojega slovenskega tekmeca. Med tekmovalci' v metuljčkovem slogu hi bilo vredno omeniti še rezultat Goršiča. ki ga je prav tako dosegel v delfinu, vendar moramo zopet ugotoviti, da to ni njegova »specialiteta«, kajti trenutno vidimo njegov glavni razvoj na srednjih in dolgih progah craivla.
OSEM TEKMOVALCEV POD 1:20:0
V povprečju je letos med moškimi največji napredek v hrbtnem slogu. Letos imamo kar 8 tekmovalcev, ki so dosegli čase pod 1:20, kar je včasih le- uspelo dvema ali trem tekmovalcem v Sloveniji. — Ob dobrem povprečju pa moramo ugotoviti, da smo v Vrhu nekoliko nazadovali. Goršiču ni uspelo ponoviti lanskega rezultata in je skoraj za 2 sekundi zaostal za svojim osebnim rekordom. Med najbolj nadarjene tekmovalce v hrbtnem slogu moramo uvrstiti mladinca Umeka in zelo verjetno je, da bi bili z Tesnejšim in intenzivnejšim treningom n jegovi uspehi še večji. B rand-ner letos ni nadaljeval s svojimi lanskimi časi in žal, da je ta nadarjeni tekmovalec v plavalnih nai-stopih tako popustil. Gašperin je v. hrbtnem slogu pokazal stalno formo, Kranjčani pa so v Golnarju dobili prvega tekmovalca z rezultatom pod 1:20. Drofenik je tudi v hrbtnem slogu slično kot v craivlu pokazal, da lahko od njega še veliko pričakujemo, po enem letu premora pa je zopet z uspehom nastopil Kamničan Pucelj, ki je dosegel letos prvič rezultat pod 1:20.
Prešeren Mitja
nii neiilisi greš iflliiii
(hristophe 1:0:
Odlični plavalec hrbtnega sloga,Francoz Robert Christophe, je ne-davno preplaval 100 m v času ii02.$ in se s tem rezultatom uvrstil me^J glavne favorite za Melbourne.
Deseterica najboljših slovenskih plavalcev
v seneni 1956
Deseterico sestavil Mitja Prešern
MEDHARtiD
100 m prosto:
1:02.3 Kocmur (B)
1:03.2 Goršič (L)
1:04.0 Vergelj (L)
1:04.7 Poljanšek (L)
1:04.7 Košnik (T)
1:05.3 Drofenik (B)
1:06.8 Snabl (K)
1:06.8 Golnar A. (T)
1:07.0 Gašperin (L)
1:07.2 Petrič (T) Povpreček 1955 — 1:04.6 Povpreček 1956 — 1:05.2
200 m prosto:
2:27.5 Goršič (L)
2:28.3 Brinovec (T)
2:39.2 Bolko (P)
2:43.8 Marc (L)
2:48.0 Lukman(L)
2:51.2 Zelenšek (R)
2:51.2 Breščak (L)
2:52.4 Bole (P)
2:52.5 Vidic (K)
2:53.4 Cilenšek (P)
400 m prosto:
5:02.5 Goršič (L)
5:06.9 Brinovec (T)
5:12.5 Košnik (T)
5:20.3 Zrimšek (T)
5:21.0 Poljanšek (1.) 5:27.3 Drofenik (B)
5:28.4 Zelenšek (R)
5:32.9 Klančnik ((N) 5:34.2 Snabl (K)
5:39.0 Bolko (P) Povpreček 1955 — 5:24.7 Povpreček 1956 — 5:22.8
1500 m 20:20.9 20:25.2 21:12.5 21:20.4 22:29.5 22:38.8 22:43.8 22:51.6 23:30.0 23:31.6
prosto:
Goršič (L) Brinovec (T) Košnik (T) Zrimšek (T) Drofenik (B) Poljanšek (L) Klančnik (N) Cilenšek (P) Čolnar A. (T) Bolko (P)
Povpreček 1955 — 22:08.5 Povpreček 1956 — 22:06.4
100 m prsno:
1:20.4 Pelc (L)
1:22.0 Zrimšek (T)
1:23.2 Brandner M. (B) 1:24.1 Dobrovoljc (K) 1:28.2 Bavdek (N)
1:29.8 Vrbošek (I)
1:30.2 Stanonik (P)
1:30.4 Zemva (P)
1:31.1 Zibert (L)
1:31.3 Zule (D)
200 m prsno:
2:52.2 Zrimšek (T)
2:54.0 Pelc (L)
3:03.2 Sodja (L)
3:04.4 Dobrovoljc (K) 3:04.6 Pikelj (P)
3:04.6 Škarabot (B)
3:04.9 Hočevar (L)
3:05.2 Kanc (I)
3:05.9 Radoševič (B) 3:06.1 Poljanšek (L) Povpreček 1955 — 3:00.7 Povpreček 1956 — 3:02.5 100 m metuljček:
1:14.8 Poljanšek (L) 1:16.7 Zrimšek (T)
1:18.0 Pelc (L)
1:21.4 Gašperin (L)
1:22.2 Dobrovoljc (K) 1:23.4 Vrbošek (I)
1:25.5 Pikelj (P)
1:26.9 Santo (R)
1:27.8 Amon (R)
1:27.8 Marolt (L)
200 m metuljček:
2:49.9 Poljanšek (L) 2:50.1 Zrimšek (T)
3:00.2 Žvokelj(I)
3:00.4 Goršič (L)
3:04.1 Dobrovoljc (K) 3:56.3 Hočevar (L)
3:12.1 Pikelj (P)
3:12.4 Brandner L. (B) 3:14.3 Chwatal (T)
3:14.9 Marolt (L)
3:14.9 Snabl (K)
Povpreček 1955 — 3:02.7 Povpreček 1956 — 3:04.5 100 m hrbtno:
1:14.4 Goršič (L)
1:16.0 Umek (I)
1:17.2 Brandner M. (B)
1:17.6 Gašperin (L)
1:17.6 Čolnar P. (T)
1:19.1 Bogataj (K)
1:19.6 Drofenik (B)
1:19.8 Pucelj (K)
1:21.7 Zelenšek (R)
1:22.1 Košnik (T)
Povpreček 1955 — 1:'9.8 Povpreček 1956 — 1:18.3 4 X 200 m prosto:
9:57.2 Triglav I 10:59.6 Branik 9:59.6 Ljubljana I 10:46.9 Prešeren 10:52.9 Triglav H 11:15.0 Ljubljana II 11:39.2 Kamnik 12:29.5 Branik II 12:30.9 Ljubljana in 12:34.5 Ilirija
4 X 100 m mešano:
4:59.0 Ljubljana I 5:03.4 Triglav I 5:20.4 Ljubljana II 6:17.8 Branik 5:23.3 Kamnik 5:29.4 Rudar 5:31.0 Ljubljana III 5:33.4 Prešeren 5:34.7 Ilirija 5:36.4 Triglav II Kratice:
B — Branik, Maribor _ D — Domžale I — Ilirija, Ljubljana K — Kamnik L — ZFK Ljubljana N — Neptun, Celje P — Prešeren, Radovljica R — Rudar, Trbovlje T — Triglav, Kranj
Iz raznih športov
V Clermont Ferrandu sta se pomerili ženski košarkarski reprezentanci Francije in Belgije. Francozinje so dosegle tesno zmago z 52:51 (30:19). Najuspešnejša igralka za Francijo je bila Tavert s 15 točkami, za Belgijo pa Tubbax z 18.
Četrto kolo košarkarskega prvenstva Italije je dalo naslednje rezultate: Stella Azzurra : Pavia 53:52, Varese : Cantu 80:69, Simmenthal : Gira 64:59, M omo-rini : Viareggio 68:48, Bennelli : Roma 49:41. Vrstni red: Bennelli 8, Virtus 6, Simmenthal 6, Stella Azzurra 6.
Ena zadnjih kolesarskih dirk letošnje sezone je bila 35. dirka za pokal Barac-chi na 108 km dolgi progi s startom v Bergamu in ciljem v Milanu. To je dirka, ki jo vozijo dvojice in je en odličen kolesar za zmago premalo. To se je pokazalo tudi letos, ko je bil Coppijev partner Filippl, s katerim je doslej zmagal že trikrat zaporedoma .prešibak. Oba Italijana sta sicer vodila, toda v zadnjem delu sta bila hitrejša Francoza Darrigade in Švicar Graf. Končni rezultat: 1. Graf—Darrigade 2:22.01, 2. Cop-pi—Filippl zaostanek 32 sekund, 3. Alba-nl—Piazza 34. Po cestni dirki sta bili na sporedu še dve disciplini na dirkališču. V vožnji na 1 km z letečim Startom sta bila najuspešnejša Graf In Darrigade, v zasledovalni vožnji dvojic na 4 km pa je prvo mesto pripadalo Cop-piju in Filipplju.
Na omniju prvakov v Parizu je v skupni oceni zmagal Spanec Poblet -red Italijanom Messino in Belgijcem Vlaeye-nom. Poblet je bil najboljši v sprintu, dirki na 5 km in dirki za vespami. Mes-sina pa je zmagal v zasledovalni vožnji.
V šestdnevni kolesarski dirki v Dortmundu je zmagala belgijska dvojica Van Steenbergen in Severyns s 313 točkami pred nizozemsko-nemško dvojico Schulte —Holzmann 246.
Na teniškem turnirju za prvenstvo Queenslanda v Brisbanu sta v finalu dvojic Rossewall in Hoad odpravila Emersona in Andersona s 6:3, 6:4 in 6:2.
Zadnje olimpijske VESTI
V nasprotju s svojo prvotuo odločitvijo je tudi olimpijski komite Švice odpovedal udeležbo na olimpijskih igrah v Melbournu.
Izrael bo zastopan d Melbournu samo z nekako simbolično ekipo treh plavalk. Prvotno je Izraelsko olimpijsko delegacijo sestavljalo 13 ljudi. ,
Med olimpijskimi igrami ne bo gorel olimpijski ogenj samo v Melbournu, ampak tudi v Rimu. Mednarodni olimpijski komite je namreč pozval Italijane, da tudi na svojem olimpijskem stadionu pustijo goreti olimpijski ogenj.
Kanadska olimpijska delegacija, ki šteje 93 oseb, je zapustila z nekaj letali kanadske letalske družbe Vancouver. Kanadčani nastopajo v večjem številu športov, vendar si razen v streljanju in pa kajaku ne obetajo nobenih večjih uspehov.
Odpoved sodelovanja na igrah s strani nizozemskega olimpijskega komiteja je zelo razburila nizozemske tekmovalec, ki so že v Melbournu. Olimpijski komite je namreč sklenil ne samo to, da na igrah ne bodo nastopili, ampak jih je tudi pozval, da se takoj vrnejo v domovino. Večina tekmovalcev je bila s sklepom olimpijskega komiteja zelo nezadovoljna in se je pritoževala nad mešanjem politike in športa. Večje število tekmovalcev pa je izjavilo, da jim še na misel ne pride, da bi se seda jvračali, ampak da si

bodo že našli kako zaposlitev, tako da bodo če že ne kot tekmovalci, vsaj kot gledalci prisostvovali olimpijskim igram.
Nogometna prvenstvu evropskih držav
FRANCIJA — X. kolo: Racing : St. Etienne 1:2, Relms : Marseille 1:1, Nancy : Sochaux 1:3, Lyon : Toulouse 1:3, Lens : Monaco 3:1, Nimes : Sedan 2:1, Strasbourg : Angers 0:2, Nice : Valenelennes 2:2, Rennes : Metz 1:0. ”rstni	St.
Etienne 19, Relms 13, Sochau 13 " louse 12, Racing 12, Lens 12.
ŠVICA — IX kolo: Young Boys : Ser-vette 2:0, Young Fellows : Zilrich 0:2, Chiasso : Grasshoppers 1:2, Lausanne : Lugano 3:2, Bellinzona : VMn.erthur 0:0, Urania : Chaux de Fonds ":0, Schaff-hausen : Basel 0:2. Vrstni rad: Voung Boys 16, Chaux de Fonds 14, rasshop-pers 14, Lausanne 12.
LESTVICA ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Od Aten do Melbourna
mmm
Minilo je več kot 27 stoletij, od kar so bile v majhni Olimpiji prve olimpijske igre antične dobe — velike svečanosti starih Grkov. Pripovedujejo, da je te igre ustanovil Herakles, Zeusov sin, toda poreklo olimpijskih iger ni povsem jasno. Slavje je bilo vsako četrto leto. V času teh svečanosti je bilo olimpijsko premirje. Celo vojno so prekinili. Igre so pomenile velik dogodek za vso Grčijo, ker so bile velika v spodbuda še za večji razmah ne samo športa, temveč
Napisal Tiran S avko
tudi kulturnega življenja. Od 776 leta pred našim štetjem pa vse do 394 leta naše ere, torej pred več ko 1000 leti so Imeli Grki olimpijske svečanosti. Sele car Teodozij Veliki jih je z dekretom ukinil.
Kazalo je, da olimpijskih ‘ger ne bo nikoli več. Minila so stoletja, toda nikomur ni prišlo na pamet, da bi oživel te velike svečanosti starih Grkov. Sele Leta 1352. ko je arheolog Ernst Curtis odkril pri izkopavanju v Olimpiji antični stadion, je spet vzklila tdc|a. da bi obnovili stare olimpijske igre. S podpisom pogodbe med Nemčijo ln Grčijo je bilo dovoljeno nemškim arheologom preiskati Olimpijo. V šestih letih so odkrili in osvobodili prostore, na katerih so bile stare olimpijske igre pred 1500 leti. Val navdušenja je zajel vso Grčijo. Neki bogati Grk po imenu Zapas je daroval veliko vsoto denarja, da bi obnovili olimpijske igre. Toda prvi poizkus ni prinesel uspeha, kajti namesto športnih tekmovanj je bila prirejen«, umetniška razstava.
Za vlade kralja Jurija II. so začeli urejevati panatenejski stadion, ki je stoletja služil kot kamnolom. Anglež dr. Brooks je ustanovil častno nagrado za tiste tekmovalce, ki bi osvojili naslov olimpijskega prvaka. Toda še ni bilo vse zrelo za organizacijo in obnovo olimpijskih iger. Prav v tem času je angleški časopis »The Grafik« priobčil neko sliko, ki je prikazovala olimpijske Igre in ki so bile baje v bližini Phale-rona v Grčiji. O tem dogodku je pripovedoval neki oficir angleškeg abroda •Research«, kako je njegovo moštvo, nastopilo na olimpijskih igrah. Najprej je bil atletski program, nato pa nekaj veselih točk in med drugim tudi tek v vrečah. To tekmovanje si je ogledal, saj po tem pripovedovanju, tudi grški kralj.
Vsi poizkusi, da bi oživeli olimpijske svečanosti, niso uspeli. Stara Olimpija Je bila takrat že odkopana. Ljudje so svedell mnogo več o svečanostih iz pradavnih časov. Po vsem svetu so se zabeli zanimati za Olimpijo. Ideja, da bi obnovili olimpijske Igre, je najbolj prevzela mladega francoskega učenjaka Pi-trre de Coubertina, tako, da je skoraj vse svoje življenje posvetil olimpijski samisll. »Ničesar iz zgodovine starega
veka me ni bolj prevzelo, kot Olimpija«, je pisal Coubertin. Večkrat Je poudarjal, da ni on prvi, ki mu je prišlo na misel, da bi obnovili olimpijske igre. Coubertin je prvi človek, ki je to zamisel uresničil. Bilo je leta 1894., točno 1500 let, po tem, ko so bile ukinjene olimpijske svečanosti v stari Helatii.
Baron Pierre de Coubertin je Imel pri uresničenju svoje ideje velike težave. Redki so ga razumeli. Takrat šport še ni bil tako razvit in njegova vloga v življenju premalo poznana. Polt tega so bile tu skoraj nepremostljive težave zaradi denarja. Toda Coubertin • zaradi svoje upornosti in požrtvovalnosti zmagal. Po dveh letih neumornega dela je pridobil za svojo zamisel še nekatere svoje prijatelje v Angliji in Ameriki. Večinoma so bili univerzitetni profesorji. Z izgovorom, da je treba rešiti še nekatera vprašanja amaterizma v športu, te »večne mumije«, kakor ga Coubertin imenuje, je sklical kongres na pariški Sorboni od 16. do 24. junija 1894. leta. Ta kongres so v zadnjem trenutku preimenovali v kongres za obnovo olimpijskih Iger. Na programu tega pomembnega sestanka so bila med drugim tudi vprašanja kakor:	definicija
amaterizma, suzpenz, diskvalifikacija ln ponovna kvalifikrcija, dalje: ali je pravilno razlikovati posamezne športne panoge, gledano z očmi amaterja, posebno za jahanje in streljanje golobov. Ali je lahko nekdo amater v eni panogi, v drugi pa profesionalec? Kongres j > razpravljal tudi o vrednosti umetniških predmetov, ki jih dajejo kot nagrade. Kaj je treba ukreniti proti tistim, ki prodajajo te nagrade. Zanimivo Je tudi to, da je bila na sporedu tudi splošna definicija amaterjev ln ali ta velja za vse športne panoge. Sele osma točka dnevnega reda je bila: Možnost obnovitve olimpijskih Iger, dalje pogoji, program, organizacija, periodičnost itd. In kot zadnje volitve mednarodnega olimpijskega odbora z nalogo, da vse pripravi za obnovo olimpijskih iger.
Na kongresu Je bilo 79 delegatov lz 12-tih držav. Coubertin je hotel v prvih sedfnih točkah razčistiti nekatera vprašanja amaterizma ln je šele ob koncu sprožil vprašanje glede obnovitve olimpijskih iger. Med tem, ko so o prvih točkah dnevnega reda na široko razpravljali, so predlog o obnovitvi olimpijskih Iger soglasno in z velikim navdušenjem sprejeli.
»Glavno, osmo točko kongresa so sprejeli tako hitro, je dejal Coubertin, verjetno zato, ker je malokdo vedel, o čem je bilo pravzaprav govora.« Delegati so sprejeli vse Coubertinove predloge in med drugim tudi to, da bodo olimpijske igre vsako četrto leto, da jih razširijo na vse sodobne športne t noge in jih organizirajo vedno v drugi državi.
Ustanovitelj modernih olimpijskih iger baron Pierre de Coubertin se je rodil v Parizu 1863 leta. V mladosti se je zelo zanimal za književnost, zgodovino, filozofijo in pedagogiko. Zahvalil se je vojaški karieri, ki bi jo moral sprejeti po
rodbinski tradiciji. Ko je bil star 20 let Je šel na svoje znanstveno potovanje v Anglijo. Prvič je svojo idejo o obnovitvi olimpijskih iger razodel leta 1888. Na sestanku sveta zveze francoskih atletskih društev leta 1892., ga še niso razumeli. Coubertin je Izdelal olimpijski protokol, razpored tekmovanj, prisego, svečano otvoritev in zaključek Iger. Na njegovo pobudo so vnesli v program tudi tekmovanje umetnikov. V Lozani, mestu olimpijske ideje, je ustanovil olimpijski muzej, institut in urad za športno pedagogiko. Objavil je številne razprave in dela, ki imajo več kot 60 tisoč tipkanih strani. Bil je dolgoletni predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja in je leta 1925. na kongresu v Pragi odstopil. Star 74 let je nenadoma umrl v Ženevi. Telo je bilo na njegovo željo pokopano v Lozani. Njegovo srce pa so prenesli v Grčijo in ga* pokopali pod spomenik olimpijskih iger v Olimpiji.
Na ustanovnem kongresu v Parizu so sklenili, naj bi bile prve olimpijske igre leta 1896.' v Atenah, da bi tako povezali moderne igre s slavnimi Olimpijskimi. Coubertin je v svojih spominih »Memoire 01impique« zapisal: »Izbira Aten in čas, leto 1896 ni ustrezalo mojim prvotnim načrtom, bil sem namreč prevaran kot večina mojih sodobnikov ob pogledu na mlade grške moči; nisem verjel, da bo Grčija zmogla premostiti vse organizacijske težave prvih tekmovanj. Mislil sem, da bo prva olimpijada v Parizu, prvo leto 26-stoletja.«
Coubertin v začetku ni našel v Grčiji razumevanja. Izdatki za organizacijo SCI bili velikanski, Grčija pa je bila takrat v težki finančni zadregi, prenehali so celo graditi železniško progo Atene— Solun, ker ni bilo denarja. Toda Coubertin ni odnehal. Pridobil je za olimpijsko idejo takratnega " prestolonaslednika, tako da Ima ta precej -	■ za
končni uspeh Druge opore ni Imel v
Zaščitni
znak
je jamstvo za kvaliteto izdelkov
TOVARNA ŠPORINECA ORODJA
„EIAN‘‘
V BEGUNJAH
izdeluje v priznani kvaliteti vse vrste telovadnega orodja, kakor bradlje, drogove, konje, koze, švedske omare, mize, blazine, gredi, ribstole, lestve, kroge itd.
Sampdoria	7	4	3	0	17:8 11
Napoli	7	3	4	0	11:6 10
Milan	7	4	1	2	12:10 9
Juvcntus	7	2	4	1	11:7 8
Internazionale	7	2	4	1	9:6 8
Torino	7	3	2	2	8:6 8
Roma	7	2	4	1	11.9 8
Fiorentina	7	3	2	2	12:10 8
Triestina	7	2	3	2	7:7 7
Udincse	7	2	3	2	12:14 7
Palermo	7	2	2	3	7:7 6
Cenoa	7	1	4	2	7:8 6
Atalanta	7	2	2	3	6:9 6
Padova	7	1	4	2	9:13 6
Bologna	7	1	3	3	9:11 5
Spal	7	2	1	4	4:10 5
Lancrossi	7	t	2	4	6:11 4
Lazio	7	1	2	4	5:12 4
»Ta ima priznano najlepše noge v našem klubu ...«
Grčiji, saj so šele leta 1886 ustanovili prvi atletski klub in nekaj let pozneje še dve društvi v Patrasu in Atenah. Toda našel se je zelo bogati Grk Georg Averof, ta je velikodušno dal na razpolago velik-- kredite za dograditev stadiona, kjer je bil prej kamnolom. Stari Panatenejski stadion so obnovili in od 25. marca do 2. aprila 1896 leta so bile v Atenah prve olimpijske Igre moderne dobe. Na programu so pila tekmovanja v atletiki, telovadbi, sabljanju, streljanju, jadra.iju, veslanju, plavanju, kolesarstvu, jahanju in tenisu. Ker v tistem času še ni bilo mednarodnih športnih federacij so ta tekmovanja potek da po pravilnikih športnih zvez Franclje, Anglije in Italije. Največjo ser za ijo je' vzbudil maratonski tek, v njem ,1e zmagal grški pastir Splridon Luls. V svojih olimpijskih spominih Pierre de Couber-t ” piše: »Njegova zmaga je bila veličastna v moči in enostavnosti. Na stadionu je bil oveč kot 60 tisoč gledalcev, ko se je pojavil pri vhodu Luls, popolnoma svež. In ko sta ga princa Georg in Konstantin s spontano kretnjo povedla h kralju, se je zdelo, da je z njim prišla vsa helenska antika v stadion. ’~o je bil eden najlepših prizo ov, kar se jih spominjam «
(Konec prihodnjič)
SMZlazzattfSagd
Smučarski klub Enotnost, opozarja tekmovalce vseh kategorij ln disciplin, da brez odlašanja opravijo zdravniški pregled do 20. novembra 1956 na Institutu za športno medicino, Tabor 13. Pregledi , so vsak torek, četrtek in petek od 16. ure dalje. Po tem datumu Insiitut ne bo več posloval za te vrste pregledov. Brez potrdila o pregledu je povsem nemogoča udeležba na tečajih in tekmovanjih.
POLETOV NAGRADNI NATEČAJ
1.	Ljubljana : Turbina	1
2.	Metaiac : Split	X
3.	Šibenik : Trešnjevka	1
4.	Tekstilac : Reka	X
5.	Rudar : Branik	2
6.	Maribor : Sloboda	1
7.	Sobota : Sloga	X
8.	Krim : Ilirija	1
9.	Grafičar : Izola	1
10.	Slovan : Branik	l
11.	Nova Gorica : Tržič	1
12.	Triglav : Mladost	1
Med 3 890 udeleženci nagradnega natečaja z odrezkom št. 14 imajo po 12 pravilnih rešitev: 1. Pungeršič Olomir, Ljubljana, Poljanska 28, 2. Guček Adolf, Ljubljana, Gosposvetska 1, 3. Veber Božo, Ljubljana, Rimska 23. — Vsak prejme po 3.333 dinarjev.
SEJA UPRAVNEGA ODBORA NZS Izvršni odbor NZS sklicuje redno zasedanje Upravnega odbora- ki bo v sredo, 14. I. m., s pričetkom ob 18.50 v prostorih Športne zveze Slovenije v Likozarjev! ul. 12. Na dnevnem redu je razprava o sistemu tekmovanj za prihodnjo sezono. Udeležba za člane UO NZS je obvezna.
SKUPŠČINA PODZVEZE NOGOMETNIH SODNIKOV SLOVENIJE Podzveza nogometnih sodnikov bo imela v nedeljo 16. decembru I. I. svojo redno letno skupščino v prostorih športne zveze Slovenije Ljubljana, Likozarjev« ul. 12. Skupščine naj se obvezno udeleže vsi člani sodniške organizacije.
SODNIŠKI TEČAJ
Vse prijavljene kandidate obveščamo, da se bo začel tečaj za nogometne sodnike jutri 12. t. m. ob 19. uri o prostorih NZS, Ljubljana, Likozar jeva ul. 12.
SKUPŠČINA UK LJUBLJANA Hokejski klub Ljubljana vabi vse svoje člane in prijatelje na redno letno skupščino, ki bo jutri 12. I. m. ob 19. uri na drsališču pod Cckinovim gradom. Pred občnim zborom bomo delili opremo. Udeležba za člane obvezna.
»SODOBNI NOGOMETNI TRENING« Zveza nogometnih trenerjev Slovenije opozarja vse svoje člane, da ima še vedno na zalogi knjigo »Sodobni nogometni trening«. Knjiga stane 250 din in jo vsakdo lahko kupi v Ljubljani, Likozarjeva ul. 12.
LETO XII. Štev. 45 Sl raft T
Varaždinsko-mariborska nogometna liga
Spel odločna zmaga Branika
Tako je prav!
Branik : Proletarec 7:1 (3:0)
Maribor, XI. nov. — V predzadnji tekmi jesenskega dela mariborsko-varaždinske lige je danes Branik na svojem igrišču pred okrog 1000 gledalci pregazil slabe goste iz Zagorja. Gostje večkrat po nekaj minut niso prišli do žoge. Pri Braniku pa je šla žoga z noge na nogo in če bi se napadalci še nekoliko potrudili, bi bil rezultat še večji. Proti koncu drugega polčasa so napravili zamenjavo in j šla krilska vrsta med napadalce. Bilo je mnogo priložnosti za povišanje rezultata, toda napadalci so preveč odlašali s streljanjem. Gostom je pisati v dobro, da so se do kraja požrtvovalno borili. Za Branik so bili uspešni: Vitek v 15. in 63. min., Dugandžija v 24., 42. in 55. min. ter Plaznik v 75. In 78. min. Častni gol so gretje dosegli V 70. min. iz enajstmetrovke.
Kladi v ar : Sobota 4:0 (1:0)
Celje, 11. noo. Lepo se sliši rezultat 4:0 za Kladi var ja, še daleč pa ne izraža pravega razmerja sil iti znanja obeh moštev. Moštvo Sobote je vseh 90 minut komaj trikrat poslalo žogo na Bencikova vrata, medtem pa je Kladivar igral le na nasprotni polovici igrišča ter je od številnih zrelih priložnosti le štirikrat potresel mrežo. Celjani so tehnično in taktično uadkrilili goste, najslabše moči pa so imeli v napadu, ki ni znal z goli po-ti d iti svoje premoči. Marinček, Belcer in Hribernik so kar po vrsti zapravljali lepe priložnosti. V vodstvo je prišel Kladivar po Hriberniku v 32. minuti igre. To je bil tudi edini gol prvega polčasa. V drugem delu igre je Belcer v. 51. minuti povišal na 2:0. Hribernik je poslal visoko žogo z desnega krila pred vrata Sobote, vratar je neprestano posredoval, zato mu je Belcer pred nosom porinil žogo v mrežo. Štiri minute kasneje je Cafuta streljal z desnega krila in poslal žogo tik pod samo prečko v vrata, končni rezultat pa je v 85. minuti dosegel Marinček z wolley strelom iz razdalje 5 m. Enajsterica Sobote ni pokazala prav ničesar. Nad 1000 gledalcev ni bilo zadovoljnih z današnjo tekmo, ki jp je sodil Frangeš iz Maribora.
>5
Rudar : Maribor 4:2 (1:1)
Trbovlje, 11. nov. — Današnja nogometna tekma se je pričela že ob 14. uri in ta zgodnja ura je zelo vplivala na obisk, saj je tekmi prisostvovalo le 700 gledalcev. Tisti, ki so prišli na igrišče ob polčasu, so videli v drugem delu prvih 15 minut lepo igro domačega moštva in to je bilo danes tudi vse. V prvem polčasu so imeli iniciativo gostje,
: i jo pa radi premehke igre in dobre doma-
^obrambe niso znali izkoristiti. Domačini 30 v t$m delu igrali slabo, niso imeli prilik za tosego gola. V 20. min. je iz nenevarne er (nacije, žoga je bila že na sami golout liniji, katero pa je Blatnik uspel rešiti in jo ^potisnil v mrežo. V 35. min. je bil prosti strel proti Rudarju, žoga se je odbila od stative, skakala pred vrati, kjer jo je desna zveza potisnila v prazna vrata 1:1. V drugem polčasu so domači zamenjali v napadalni vrsti Knausa iz obrambe, Soreja pa na mesto srednjega krilca.	Rudar je zaigral
prvih 15 minut kot prerojen in v tem času dosegel 3 gole. Drugič so mrežo zatresli v 49. min. Po Knausu, v 53. po Opresniku in v 37. po Ameršku. Po tem uspehu je igra zopet postala mlačna, kakor v prvem polčasu. V 74. min. je Ahlin z roko degažiral proti Knausu, ki je zgubil žogo, srednji napadalec gostov pa v paraboli doseže drugi gol za Maribor. Tekmo je dobro sodil Rukavina.	•	Ing. Pelrič
Sloboda : Jedinstvo 2:0 (0:0)
Varaždin, 11. noo. — V derby srečanju vodečih na lestvici mariborsko-varaždinske lige je danes zmagala Sloboda 2:0. Tekma je bila slaba in nezanimiva. Najprej so imeli gostje nekaj več od igre, vendar prednosti niso znali izkoristiti. V drugem delu pa so domači zaigrali nekoliko bolje in v 54. min. je Hajnel I prvič potresel * nasprotnikovo mrežo. V 70. min. je isti igralec dosegel še drugi in zadnji gol.
Sloga : Zagorec 0:3 Mladost : Tekstilne 1:2
LESTVICA MARIBORSKO-VARAŽDINSKE LIGE						
Branik	10	8	1	1	44:16	17
Sloboda	10	7	1	2	30:18	15
Jedinstvo	10-	6	1	3	25:16	13
Kladivar	10	6	0	4	31:17	12
Tekstilac	10	4	3	3	20:19	lil
Rudar	9	5	1	3	18:21	11
Maribor	10	4	2	4	18:20	10
Mladost	10	3	2	5	20:2?	8
Sloga	10	1	4	5	17:28	6
Proletarec	9	2	1	6	15:30	3
Sobota	10	2	1	7	13:29	5
Zagorac	10	1	3	6	11:33	5
Naši nogometaši hitijo s pripravami za Melbourne in tudi za nastop v Veliki Britaniji. Državna reprezentanca, ki bo igrala tekmo v Angliji in Škotski, je nastopila v tekmi proti Kustosi ji iz Zagreba in jo premagala z 20:1. V drugem delu igre so pri Kustošiji igrali tudi Kralj, čonč, Rajkov in Toplak. Toplak je tedaj dosegel častni gol za Kustosi,jo. Najboljši strelec v reprezentanci je bil Ognjanov, ki je dosegel 6 golov.
Olimpijska reprezentanca pa je nastopila proti moštvu Palilulca.
Le-tega je premagala z rezultatom 9:0. Najbolj se je izkazal Veselinovič, ki je dosegel 5 golov, Antič 2 in Mujič 2. Oib tej priložnosti se je zelo nedisciplinirano vedel mladi Šekularac, ki je ignoriral svoje soigralce in jim kljub opominom ni hotel žoge lepo podajati. Čeprav je trener Čirič opozarjal na disciplinirano vedenje, je on trmasto vztrajal pri svojem. Zaradi tega ga je odstranil z igrišča, kar je vsekakor hvalevredna in odločna trenerjeva poteza.
Mednarodno prvenstvo Jugosla vije v namiznem tenisu
Zai iasi ilo uspeha
59- ■ v me4u «liska
Državno prvenstvo v rokoborbi
Zagreb, 11. nov. — V Zagrebu je bilo danes ekipno prvenstvo in prvenstvo posameznikov v rokoborbi v prostem stilu. Nastopa 9 moštev iz Srbije, Hrvatske in BiH, skupno 44 rokoborcev. Zaradi odsotnosti 5 lanskih prvakov — od skupno 8 — je prvenstvo precej izgubilo na zanimivosti. V bantam kategoriji -e presenetil Joržikin, ki je po točkah premagal lanskega prvaka Pazmana. V času poročanja ostali rezultati še niso znani.
Beograd, 11. nov. V Beogradu se je pr čelo v petek mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu, na katerem nastopajo skoro vsi najboljši igralci Evrope. Na prvenstvu so nastopili tudi slovenski tekmovalci. Pri moških posamezno so vsi izpadli že v prvih kolih, Tudi sicer jugoslovanski igralci v tej disciplini niso bili preveč uspešni. Še najdalje je prišel Gabrič, katerega je v četrtfinalu premagal Čeh Andreadis s 3:1. Ostala srečanja četrtfinala so: Si do : Borg 3:0, Tokar : Gantner 3:1, Berczik : Štipeik 3:0.
Pri ženskah posamezno so bili v četrtfinalu doseženi naslednji rezultati: Roseanu (Rom) : Boiadžijeva (Bolg) 3:0, Švarcova (ČSiR) : Zel-ler (Rom) 3:2, Grafkova (ČSR) : Čovič 3:1, Koczian (Madž) : Totgen (Šved) 3:0.
Prvo mesto v tekmovanju mešanih dvojic sta osvojila Romuna Zel-ler-Gantner, ki sta v finalu premagala mati žar sko dvojico Koczian-Sido s 3:0.
Pri ženskih dvojicah so bili v polfinalu doseženi naslednji rezultati: Roseanu-Zelier (Rom) : Torsen-Teg-net (Šved) 3:0, Koczian (Madž), Ro.1-lan (Belg) :	Grafkova-Švarcova
(ČSR) 3:1. Ostalih rezultatov v času poročanja še nismo prejeli.
Švedi in Francozi
V LJUBLJANI
V	torek 13. in v sredo 14. novembra bodo ljubitelji namiznega tenisa prav gotovo prišli na svoj račun. V Ljubljani bosta nastopili reprezentanci Švedske in Francije proti reprezentanci Slovenije. Dvoboj Švedska : Francija bo v torek ob 19.30. Ime dvorane, v kateri bo ta dvoboj, bo pravočasno objavljeno preko Radia in dnevnega časopisja. Gostje z daljnega severa imajo v svojih vrstah odličnega Mallstrema, ki je na 8. mestu svetovne lestvice.
Še zanimivejši pa bo dvoboj Francija : Slovenija, ki bo v sredo, pravlako ob 19.30. Za ekipo Francije bosta nastopila odlična igralca Amouretti in Hagenauer,
Ljubljana : Krim 2:3 (0:1)
V	četrtek sta se v prijateljskem dvoboju srečali enajsterici Krima in Ljubljana, Tekma je bila zanimiva in živahna, zmagala pa je ponovno Ljubljana, čeprav z manjšo razliko kot na prvi tekmi. Gole so dosegli v 18. minuti Haclcr, v 57. Kompoš, v 61. minuti Perharič za Ljubljano ter v 64. minuti Hočevar J. in v 90. minuti Matos za Krim.
Rranik-B : »Partizan«-Rače 0:0
Mladina — Mladost : Triglav 2:4 (2:1)
Mladina — Rudar : Maribor 1:1 (1:0) Mladina — Kladivar : Sobota 4:0 (1:0)
Skupščina Ljubljanske smučarske podzveze
Pomembni sklepi
Ljubljana, 11. noo. — Po sklepih in navodilih, ki jih je sprejela skupščina Smučarske zveze Jugoslavije, da morajo v prihodnosti zaživeti s polnim elanom osnovne organizacije in podzveze, je danes razpravljala tudi skupščina ljubljanske smučarske podzveze. Predsednik podzveze, tov. Triller je v kratkih besedah obrazložil, kakšne težave je imela lani ta organizacija, kaj je storila za napredek smučarskega športa in pohvalil klube, ki so dejansko veliko storili za razvoj te športne panoge. Pohvaliti moramo ljubljansko Enotnost, dalje klub Sorica in seveda veliko aktivnost kočevskih smučarjev, ki delajo brez hrupa in z veliko požrtvovalnostjo. Slišali smo o slabih straneh, pa tudi o dobrih, kar so delegati sprejeli z velikim razumevanjem in z željo, da bo prihodnjo zimo na tem področju Slovenije smučanje žlo močno navzgor. O dveh stvareh so še posebej razpravljali: o množičnem smučanju in o vsem, kar tu posredno ali neposredno prihaja v poštev in o pomoči tistim krajem, kjer so vsi pogoji, ni pa materialne osnove. To Še posebej velja za Vrhniko in njeno oko-
lico, kjer je mladina nora na smučanje. Začeti moramo tudi s prikupnejšim načinom dela z mladino. Misliti je treba na turistično smučanje, stopiti v stik s planinskimi organizacijami, na drugi strani pa ne pozabiti na kvaliteto. Kakor zadnje čase slišimo naša društva in klubi vse premalo pazijo tudi na zdravstveno službo. Tudi v tej smeri moramo okrepiti disciplino, saj se prav lahko pripeti, da tudi zdrav šport, kot je smučanje, lahko bolj škodi kot koristi. Treba se je boriti tudi za vključevanje novih članov, saj je znano, da je prav na področju ljubljanske smučarske podzveze veliko več smučarjev, kakor jih je v resnici zabeleženih in z legitimacijo v roki. Ob koncu je bil izbran nov odbor, ki mu znova predseduje tovariš Triller. Naj zapišemo še to, da se je ljubljanska smučarska podzveza razdelila v 2 podzvezi: v kočevsko in ljubljansko, s čimer je Kočevarjem dana lepa priložnost še večje dejavnosti. Od novega upravnega odbora, kjer jo ko-pica novih, mladih moči pričakujemo že v tei sezoni presenetljivih rezultatov.
L. M.
C. ZVEZDA : RAPID 2:0 (1:0)
V	četrtek je Crvena zvezda odigrala povratno tekmo s prvakom Nizozemske Rapidom v okviru pokalnega tekmovanja evropskih prvakov. Ker je že v prvi tekmi zmagala s 4:3, ji je tokrat zadostoval le tesen rezultat. Kljub temu so Beograjčani zmagali z 2:0. Gola sta dosegla Kos tič in Toplak.
LOKOMOTIVA I SPARTAK 2:2 Zagreb, 11. nov. — V o-kviru tekmovanja za pokal Direkcije železnic, sta se v Zagrebu sestali nogometni enajstoricl Lokomotive in Spartaka. Za Lokomotivo je bil uspešen dvakrat- Medle, za Spartak pa Tmkovič.
Mariborsko-celjska nogometna liga
Usnjar : Rudar 0:1 (0:1)
Šoštanj, 11. noo. V težko pričakovani prvenstveni tekmi med obema šaleškima rivaloma so si Velenjčani zasluženo osvojili obe točki. Tekma se je pričela pred 800 gledalci precej nervozno. Kmalu pa so domači prevzeli pobudo, tako da je Rudarjeva obramba imela polne roke dela. Nosilec vseh napadov je bil nevarni Ramič, ki je predstavljal stalno nevarnost za vrata gostov. V 30. minuti je Hudarin krasno preigral desnega branilca, prodrl po krilu in podal na sredino, kjer je žogo sprejel Zagorec in jo prisebno streljal mimo nemočnega vratarja in s tem postavil rezultat tekme. Napadalci gostov niso znali izkoristiti nekaterih priložnosti. Lepa priložnost za izenačenje je bila v 88. minuti, vendar je vratar Markau lepo ubranil Ramičev strel z razdalje 10 m v levi spodnji kot. Pri gostih je treba pohvaliti obrambo. Fišerja in Blaja v krilski vrsti, v napadu pa Čretnika, Zagorca in Hudarina, pri Usnjarju pa so se odlikovali Trunki I., Štrukelj, Delopst in Ramič.	Kočar
Drava : Svoboda 5:2 (0:0)
Ptuj, 11. novembra. Na domačem te tenu je Drava slavila zasluženo zmago nad dobrim moštvom Svobode iz Trbovelj. Za domače sta bila uspešna Herceg 4 krat in Erhatič, za goste pa leva zveza in srednji krilec.	Pišek
taiiniiatiugostoii 5:2
V	petek zvečer sta se Beogradu srečali
namiznoteniški reprezentanci Jugoslavije in Romunije. Gostje so zmagali s 5:2, pri čemer je edini točki za Jugoslavijo priboril Dolinar,^ ki že več mesecev ni treniral in tekmoval. Posamezni rezultati: Rajter : Vogrinc 16:21, 21:17, 21:15, Harastozi : Harangozo 21:12, 22:20, Dolinar :	Gantner 16:21, 21:15,
21:14, Rajter ; Harangozo 21:12, 21:13, Gantner : Vogrinc 21:12, 21:13,, Dolinar : Harastozi 21:14, 21:15, Gantner : Harangozo 19:21, 21:13, 21:16.
Pred prihodom na mednarodni turnir v Beograd so najboljši češki igralci namiznega tenisa gostovali v Zagrebu, kjer so premagali reprezentanco Zagreba s 4:1. Posamezni rezultati: štipek : Vogrinc 21:19, 21,IR, Andreadis : Dolinar 21:10, 21:12, Andreadis-Štipek : Dolinar-Vogrinc 21:14, 21:15, Dolinar : Štipek 21:18, 21:19, Andreadis : Vogrinc 21:19, 21:15.
Do zaključka nogometnega prvenstva Poljske morajo odigrati še nekaj tekem, vendar je prvak za leto 1955 že znan. To je moštvo centralnega doma armade iz Varšave CWKS.
».ngleška nogometna zveza je sporočila, da bo prva tekma v okviru kvalifikacijskih tekmovanj za svetovno nogometno prvenstvo med Anglijo in Dansko 5. decembra v Wolverhamptonu. Povratno srečanje bo 15. maja 1957 v Ko-penhagenu.
V	teniškem tekmovanju za pokal kralja Gustava je v Oslu Norveška odpravila Avstrijo s 4:1
Reprezentanca Švedske v hokeju na ledu gostuje v Angliji, vendar se ne more pohvaliti z večjimi uspehi. Zmagali so samo v prvi tekmi proti profesionalnemu moštvu Wembley Lyons s 3:2, potem pa so sledili porazi drug za drugim in nekateri med njimi so bili prav katastrofalni. Tako jih je n. pr. premagalo moštvo Nottingham Panthers s 13:3, neka angleška kombinacija pa s 16:6.
Na treningu v Melbournu je dosegel svetovni rekorder v metu diska Amerika n ec Fortune Gordien 'rezultat 59.43 m, kar je za 1*5 cm boljše od svetovnega rekorda.
Svojo udeležbo na olimpijskih igrah je odpovedal tudi Libanon.
Medmestna nogometna tekma med Bremenom i.n Oslom se je končala neodločeno 2:2.
Christophe 1:02.8 na 100 m hrbtno
Mladi francoski plavalec Robert Christophe, ki je tudi član olimpijske ekipe, je malo pred odhodom v Avstralijo preplaval v Marseillu 100 m hrbtno v času 1:02.8. Rezultat je bil dosežen v 25 m bazenu in spada med najboljše na svetu. Svetovni rekord Francoza Bozona je samo 7 desetink sekunde boljši.
V okviru zadnjih priprav avstralskih plavalcev za olimpijske igre je 18-letni John M o nek ton dosegel nov svetovni rekord na 500 m hrbtno s časom 4:59.2. Dosedanji rekord je znašal 5:03.9, imel pa ga je Amerikanec Stack od leta 1948.
Ali je tak nogomet sploh še šport?
Prejšnjo nedeljo so bili celjski ljubitelji nogometa močno presenečeni nad porazom Kladivar j a. Tekma med Tekstilcem iz Orcslavlja in Kladivar jem, ki se je končala s 3:0 (1:0) v korist Tekstilca, pa je bila pod nenormalnimi pogoji, kajti domači so pričeli z grobo igro, n^ katero sodnik Vamplin 'z Čakovca ni reagiral. Gostje so bili fizično napadeni brez posesti žoge. Spričo odločnega stališča vodstva Kladivarja se je igra nadaljevala v drugem polčasu, po tekmi pa so nekateri »vroči« gledalci pretepli več Celjanov!! Kladivar sicer ni vložil protesta, dogodki pa bodo našli odmev pred sodiščem, kjer se bodo zagovarjali tako igralci kot gledalci, ki so Celjanom prizadejali občutne telesne poškodbe. Ali je takšen nogomet sploh še šport?!
Nogometna prvenstva evropskih držav
AVSTRIJA — 11, kolo: Simmcriug : Vičana 2:2, Sturm : Rapid 1:0, Wacker : Austria (D) 1:2, WAC : Kapfcnberg 4:2, Admira s Austria (S) 5:1, Stadlau : GAK 0:2, Sport-klub : Krems 5:0. Vrstni red: Vienna 18, Austria (D) 17, Wacker 16.
ANGLIJA:	Aston Villa : Burnley 1:0,
Blackpool : West Broinvich 0:1, Boltou s Manchester U 2:0, Charlton : Cardiff 0:2, Everton : Portsmouth 2:2, Leeds : Sheffield 3:1, Luton : Preston 1:1, Manchester C. t Birmingham 3:1, Sunderland : Chelsea 1:3, Tottenham : Nevvcastle 3:1, Wolverhamptoa t Arsenal 5:2.
V PARIZU sta se v prvi kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo srečali nogometni reprezentanci Francije in Belgije. Zmaga je pripadala Francozom s 6:3 (4:1).
Italija: Francija 3:0
Tekma mladih nogometnih reprezentanc Italije in Francije, ki je bila v Marseillu, se je končala z zmago Italijanov s 3:0 (3:0).
Rezultati atletskega tekmovanja v Melbournu: 100 y Hogan (Avstr) 9.9, 410 y Grego ry (Avstr) 48.3, SS0 y Boysen (Norv) 1:54.2, 440 y ovire Lean (Avstr) 53.6, daljina Visser (Niz) 7.65, višina Porter (Avstr) 198, krogla Meconi (It) 16. 49, disk Consolini (It) 49.55, ženske — 100 y Strickland (Avstr) 10,1, — 80 m ovire Strickland (Avstr) 11.4, višina Hobbers (Niz) 174.
Soicarski olimpijski komite je spremenil svojo odločitev in sklenil, da bo Švica nastopila v Melbournu. Komite pa je prepustil posameznim športnim zvezam odločitev, če bodo njihovi tekmovalci potovali v Avstralijo ali ne.
Poravnajte
naročnino?
V	nemških hokejskih moštvih bo v letošnji sezoni delovalo 5 kanadskih trenerjev. Kanadske trenerje imajo Diisseldorf, Riensersee, Bad Tdlz, Kolu in Wessling. Medtem ko lahko v Švici Kanadčani igrajo tudi v prvenstvenih tekmah, smejo v Nemčiji nastopati le v prijateljskih srečanjih.
V	Sovjetski zvezi so imeli nedavno nesrečo na hokejski tekmi. Nek leningradski igralec je svojega nasprotnika namenoma udaril in ta je kasneje v bolnišnici izdihnil. Sodišče je hokejista obsodilo na 6 mesecev zapora.
Na Poljskem gostujejo nogometaši beograjskega BSK. V prvi tekmi so premagali moštvo Ruch iz Zabzsa s 3:0, drugo srečanje proti Gorniku v Honzufu so izgubili z 1:2, v tretji tekmi pa so premagali reprezentanco Szljou-ska z 2:0.
V	Bruslju sla igrali mladinski nogometni reprezentanci Anglije in Belgije. V drugem delu so Angleži vodili s 3:2, tedaj pa je morala biti tekma prekinjena zaradi goste megle.
Nemški boksarski prvak poltežke kategorije Hans Stretz je premagal v Montevideu po točkah južnoameriškega prvaka Martincza.
Ker se je evropski prvak peresne kategorije Španec Fred Galana odpovedal naslovu, je evropska boksarska zveza določila, da se bosta za naslov borila Belgijec Sneyers in Francoz Hamia.
Zveza je tudi sklenila, da se mora evropski prvak težke kategorije Šved Ingemar Johanson pomeriti do 21. februarja 1957 a Angležem Henryjem Cooper jem za naslov.
Zadnje tekmo anje anglešiih atletov pred odhodom v Avstralijo je dalo večinoma povprečne rezultate, ki so bili deloma posledica slabega vremena, deloma pa tudi dejstva, da se atleti niso preveč potrudili. Nekaj pomembnejših rezultatov:	400 m Higgins 47.9,	1500 m
Ibbotson 3:50.8, 110 m ovire lildreht 14.6, kladivo Allday 57.35.
V	slabem vremenu Je na tekmovanju v Sidneyu Avstralec Jim Bailey premagal v teku na 1 miljo Angleža Pirieja s časom 4:11.8.
Vedno boljši j c italijanski metalec krogle Meconi. Njegov rekord znaša zaenkrat le 17.12 m, toda na treningu v Melbournu je že večkrat presegel to znamko in z najboljšim metom zabeležil rezultat 17.63 m, kar ga uvršča med najboljše v Evropi in mu daje tudi mož n ost, da poseže tudi v borb"' za brona sto medaljo.


N&inovelše oliitmlltke vesti
Ruski atleti so imeli zadnja tekmovanja pred odhodom v Avstralijo v Taškentu. Kakih senzacionalnih rezultatov ta zadnji preizkus ni dal, vendar je večina rezultatov na zadovoljivi višini, 100 m Bartenjev 10.3, Tokarev 10.3, 200 m Bartenjev 21.2, 400 m Ignatjev 46.7 110 m ovire Mihajlov 14.1, Stoljarov 14.2 , 400 m ovire Julin 52.2, višina Sitkin 204, Deg-tarev 204, daljina Bondarenko 7.57, Keh-ris 7.53, troskok Sčerbakov 15.85, Kreer 15.72, palica Cernobaj 4.30, Bulatov 4.30, Petrov 4.30, krogla Ovsepjan 17.67, disk Grigalka 54.85, Matvejev 53.55, kopje Gorškov 75.63, kladivo Krivonosov 66.84, Jegorčv 62.25, 4 X 100 m 41.0, 4 X 200 m 1:24.2 rekord, ženske: 100 m Popova 11.6 -Krepkina 11.7, 200 m Itkina 23.6, 80 m ovire Golubničaja 11.1 višina Pisareva 174, Balod 170, daljina Dvališvili 6.05, disk Seljakova 52.71, Jelkina 50.00, kopje Ja-unseme 51.94.
O novem svetovnem rekordu v metu kladiva (Connolly 68.54) smo že poročali.
' Isto tekmovanje je dalo še številne odlične rezultate v preostalih disciplinah. Omeniti moramo predvsem metalca kopja Helda, ki je . dosegel 80.18 m, vendar ne bo potoval na olimpijske Igre, čeprav je za več kot 10 m premagal tretjega člana olimpijskega moštva. S tem, da puščajo doma Helda bodo Amerikan-ci verjetno ob kako medaljo v tej disciplini. Več sreče je imel skakalec ob palici Bog Guttotvski, ki mu je prostovoljna odpoved Grahama odprla pot v Avstralijo. Mnogi atleti ZDA pa so še vedno izven forme, ki je najbrž tudi do tekmovanja v Melbournu ne bodo dosegli. Naj omenimo še serijo, ki jo je zabeležil Connolly ob svojem rekordnem metu: 66.82, 66. 35, 68.54, 65.79, 65.41, 65.30