O delu mešanega pevskega zbora Vevče
V Naši skupnosti je bila objavljena skrajšana infonnaciia o delu in p.-o-blemu pomlajevanja pevskega zbora. Več o tem smo zvedeli na občnem zboni MePZ Vevče.
Občnega zbora sta se udeležila predstavnika občinske in republiškc institucije za kulturo, prcdstavnik Pa-pirnice Vevče ter člani. Predstavnika KS Vevče-Zg. Kašelj ni bilo.
Za uvod naj povemo, da v zboru prepevajo krajani iz KS Polje, Novo Polje, Vevče-Zg. Kašelj, Zadvora in Zaloga ter posamezniki iz drugih ob-čin; vseh mogočih poklicev, delavci v tovarnah, ustanovah in zavodih.
Na osnovi poročila predsednika zbora Franca Aliča lahko zaključimo, da 73 vaj pod vodstvom zavzete, vest-ne ter s pcdagoškimi izkušnjami prc-žete Aste Jakopič ni bilo zaman. To dokazuje 13 uspešnih nastopov. Neza-dovoljni smo z maloštevilnim obi-skom na posamcznih vajah. Zaradi tega so vaje za tiste pevke in pcvce, ki redno prihajajo na vaje, dolgočasne. Tisti, ki pa izostajajo, ne obvladujejo besedila in zavlačujejo študij pesmi. Nekaj pesmi zato nismo pripravili za letni koncert.
Iz blagajniškega poročila smo zve-deli, da 87% dohodka predstavljajo dotacije in da smo 13% dohodka ustvarili z nastopi. Dotacije smo pre-jeli od Papirnice Vevče (44%), od ZKO Ljubljana Moste-Polje (32%) in od Ljubljanske kultume skupnosti (24%).
Ponovno smo ugotovili, da kolektiv Papirnice Vevče stalno spremlja delo
zbora ter da z razumcvanjem skuša reševati naše težave. S takšnim sode-lovanjem dokazujejo, da doslcdno urcsničujcjo misti v pesmi, za katere je bcsedilo napisala Neža Maurcr, uglasbil pa jo je Radovan Gobec. Zato s hvaležnostjo, zadovoljstvom in po-nosom zapojctno: »Papirnica naša, življenje si mojc, si sreča vseh nas, naš ponos in radost...«
Vprašanje, kako pomladiti zbor, je bilo v razpravi deležno posebne po-zornosti. Dejstvo, da jc od 28 pevk v zboru 15 takih, ki prepevajo v njcm od leta 1979 in 1980, govori, da je v zboru precejšnje žtevilo vztrajnih ljubiteljev petja, da pa zboru pojenju-jejo moči. Ker naj bi mladi pevci in pevke nadomeščali starejše, smo go-vorili o prepcvanju mladih. Mcnili smo, da jih premalo slišimo. Zvedeli
smo, da se vzgojitelji v šolah trudijo, da bi mladi vzljubili, prepevali in ohranili domačo pesem. Zal pa učen-cem ne morejo nuditi vsega, kar bi povečalo zanimanje za petje po po-uku. Posledica tega je, da imamo za-dovoljivo število šolskih zborov, med-tem ko nimamo mladinskih zborov. Zanimiva je ugotovitcv, da šola ni edi-ni dejavnik, ki lahko navduši mladega pevca, ampak da je važno tudi okolje, v katerem raste otrok. Danes maloka-tera mati utegne prepevati otroku. Prav tako je z babicami in dedki. Ker se zavedajo, da je petje in glasba del kulture, ki oblikuje in bogati človeka, hočejo živo besedo nadomcstiti s ploš-čami in kasetami. Rezultati takšncga početja so slaba osveičenost in neak-tivnost možnih mladih pevk in pev-cev.
Zvedeli smo tudi, da se s pomlaje-vanjem in pridobivanjem mladih čla-nov ukvarjajo po vsej Sloveniji... Za-skrbljujoče je, da je zaradi nepravilnc-ga odnosa do zborovskega petja pre-nehalo delovati preccj zborov. Vredno si je zapomniti misel, da smo s pesmi-jo, tovarištvom, prijateljstvom in s spoštovanjcm naše samobitnosti, kar vse neguje MePZ Vevče, premagali najbolj mračne dneve naše zgodovine, izvzeta pa ni niti sedanjost.
IzvolUi srao nov odbor. Za predsed-nika smo izvolili Antona Pavliča. Je član zbora od ustanovitve, rcdno pri-haja na vaje, vse sprejete obveze do-sledno izpolni, v Papirnici jc od lcta 1960 in je vodja izmcnc dodelave pa-pirja. Predloženi program za sczono 1987/88 smo sprejeli z obljubo, da ga bomo tudi izpolnili.                   R.T.