W. h, b.
Marofa se pod naslovom
^KOROŠKI SLOVENEC"
Slageniurt, Viktringei-Kiag 'Mil. Rokopisi se naj pošiljajo na n a s 1 o v :
Pol. in gosp. društvo
Kiftgeufun, Viktringes -Kiag M I.
List
polittico, c|ospociaiFsrvo in prosveto
izhaja vsako sredo
Stane četrtletno: K 10.00#
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25
Pozamezna številka 1000 kron
Leto V.
Dunaj, 18. februarja 1925.
St. 7.
Koroški dežele! zbor.
Kmečka bolniška blagajna.
V zadnjih dneh zasedanja se je bavil deželni zbor s kmečko bolniško blagajno in drugimi manj važnimi predlogi. Bolniško zavarovanje kmečkih delavcev je vpeljala država leta \ 1922; proti temu se je pritožil solnograški deželni glavar, nakar je ustavno sodišče odločilo, da spaua zavarovanje v delokrog deželnih vlad. Zvezna vlada je nato odredila, da izgubi zakon veljavo s 6. februarjem 1925. Zelo se moramo čuditi, da sc je šele zadnje dneve pred razveljavo zakona začelo misliti na rešitev tako važnega vprašanja. Vzrok pač leži v tem, da nobena stranka ni hotela prevzeti odgovor- ‘ nosti za posledice, ker zavzema skoro vsaka : stranka v tem vprašanju svoje izjemno stališče. I
Socijalist Lukas je stavil nujen predlog, da ! se delovanje kmečke bolniške blagajne podaljša do 31. maja 1925 in medtem končno-veljavno reši na ta ali oni način. Poročevalec omenja, da obstoji po razveljavi zakona nevarnost, da se odtegne kmečkim delavcem potrebna pomoč in podpore v bolezni in da se delodajalce preveč obremeni; ker bi morali po - dosedanjih zakonskih p. c-visih vzdrževat; obolele posle skozi deset tednov. Razposlala so se vprašanja interesentom, katerih odgovori so bili zelo različni: nekateri so se izjavili za zvezno zavarovanje, drugi za deželno in tretji za občinsko, ostali pa sploh niso odgovorili meneč, da je zavarovanje sploh nepotrebno. Poročevalec je odločno proti občinskemu zavarovanju, ker bi bila kontrola izključena in ker bi občinski uradi tega ne mogli izvrševati brezplačno kot si predstavljajo kmetje. Občinski tajniki bi tega dela, ki zahteva strokovnjake, več ne zmogli.
Poslanec Striessnig je odgovarjal na izvajanja predgovornika, da so kmetje proti zavarovalnici samo v.sled tega, ker ne odgovarja razmeram našega kmetijstva. Dekle imajo doslej za slučaj poroda večje ugodnosti kot jih morejo nuditi posestniki svojim ženam.
Posl. Neutzlar je povdarjal, da bi se kmetje že davno prilagodili kmečki bolniški blagajni, ako ne bi bilo sistematične gonje proti njim, prebivalstvo se je proti ti ustanovi naravnost hujskalo.
Posl. dr. Reiuprecht obžaluje, da se v tem oziru doslej še ni storilo ni nič ter se zavzema za občinsko zavarovanje, ki se je že drugod obneslo. Ako bi se to tukaj ne obneslo, bi se kmetic o nemožnosti vsaj prepričali.
Posl. Poljanec je za takojšnjo ureditev tega vprašanja. Zavarovalnica ima iztirjati še 1% milijard ter bi bila ta vsota izgubljena, ako bi nastopilo brezpravno stanje. V slovenskem delu vlada med kmeti in posli očetovsko razmerje, ki se tudi v bolezni ne izpremeni. On na podlagi strankinega sklepa nc more glasovati za predlog. Nato se je seja prekinila, da je razpravljal o predlogu gospodarski odbor.
Odbor se je zedinil na osnovi, ki ne odgovarja ne socijaldemokratičnemu ne drugim predlogom, tedaj kompromisni predlog. Landbundovci so igrali pri tem jako kla-verno vlogo. Pri zadnjem zborovanju so sklenili, pokopati zavarovalnico, sedaj pa so morali sklep spremeniti ter glasovati za predlog. In to predvsem iz tega razloga, ker ima zavarovalnica iztirjati baje še 3 milijarde, katere bi morali delodajalci plačati in poleg tega vzdrževati še obolele posle do končne ureditve tega vprašanja.
Zakonska osnova odnosno sprejeti zakon J določa, da morajo biti vsi poklicni delojemalci j v kmetijstvu in šumarstvu zavarovani, izvzeti i so nameščenci z letno ali mesečno plačo, kme- ! čki delavci, ki izvršujejo kmečko delo le pre- j hodno, soproge, soprogi, zakonski in nezakon- j ski otroci, vnuki, zeti in sinahe, stari starši, | bratje in sestre delodajalca. Užitkarji, ki so pri užitkodajalcu, pa, ako imajo pogodbeno določeno pravico do zdravniške pomoči in zdravil v bolezni. Zavarovanci, ki imajo tekom svoje bolezni pri delodajalcu plačo in prehrano, nimajo pravice do premij. Porodnice dobe takoj po porodu 15 šilingov za materinsko pomoč, odškodnina za dojenje pa odpade. Zavarovalni prispevki za posle, ki imajo pri kmetu popolno oskrbo in prehrano, se v primeru z manjšimi dajatvami blagajne znižajo.
Posledice razpusta blagajne bi bile hude; začasno je v bolnicah 150 poslov, za katere bi morali piačevati kmetje na dan po 42.000 K, dočim plačuje blagajna le 23.000 K, 700 lesnih delavcev bi bilo nezavarovanih. Razpust bi stal 1700 milijonov: uradniške plače, odpravnina uradnikom, zdravniki, zdravila, dežela bi morala kriti 600 milijonov dolga pri zavarovalnici za nezgode^ za hr»tereje koroška dežela jamčila, končno ni razpoložljivega kapitala za ustanovitev novih blagajn.
Dalje se je razpravljalo o nagradah poslom, ki služijo nepretrgoma pri enem gospodarju čez pet, deset ali več let. Že poselski red določa, da morajo delodajalci izplačati no petih letih neprekinjene službe poslu nagrado, a na to se skoro nihče ne ozira, še manj pa izplačuje. Izplačevanje nagrad prevzame sedaj dežela ter je določenih zato 5000 šilingov. Na Koroškem imamo okrog 20.000 poslov in približno 200 takih, ki služijo pri enem gospodarju že preko 5 let. Na vsakega teh bi prišlo tedaj okrog 25 šilingov.
Odškodnina za pouk verouka na javnih ljudskih šolah se je določila z deželnim zakonom 1. 1909 in 1. 1923 zadmič izpremenila. Dosedanja odškodnina za trirazrednico na leto je znašala 324.000 K, zanaprej pa se bo dvignila na 450.000 K ali 7,50 šilingov za tedensko uro in leto. Ako poučuje na kaki javni ljudski šoli dušni pastir, katerega bivališče je od šole najmanj 2 km oddaljeno, dobi za vsak km poti tja in nazaj po 10 grošov ali 1000 K.
Vlada predloži v kratkem osnutek zakona o spremembi zakona o občinskih nameščencev, po katerem bodo tajniki uvrščeni v 5. do 7. plačilni razred državnih nameščencev, pisarniški pomočniki v 3. do 5., občinski sluge v 1. do 3. Za pot iz Bistrice na pliberški kolodvor se bo izplačal primeren prispevek. Odobrili so se novi predpisi za zidavo krušnih peči. Sprejeli so se predpisi o dimnikih, kako morajo biti večji in tovarniški dimniki zidani in katere varnostne priprave se zahtevajo.
Naši nemški sosedje in nemški dom v Celju.
Po svoji naravi smo koroški Slovenci proti vsaki sili. Usoda nas je postavila na narodno mejo in tu živimo v več ali manj neprestanem narodnem boju in prepiru. Kot narodna manjšina trpimo tu več nego nam je ljubo, izkušamo pa v tem prepiru, da se narava ko-nečno ne more zatreti in da vsaka krivica tepe le tistega, ki jo je učinil.
Kaj pa se je v Celju zgodilo, da Nemci v Celovcu groze z maščevanjem nam?
Po prevratu je vlada v Beogradu razpustila društvo »Nemški dom v Celju14. Ko je videlo društvo nevarnost, je dom prodala 13 celjskim Nemcem za din. 65.000. Le ti so medtem v poslopje investirali še 352.000 din. Ta kupčija se je sedaj od oblasti razveljavila, ustanovilo se je slovensko društvo »Celjski dom44, ki prevzame hišo, a kupcem povrne 417.000 dinarjev, ki so jih za dom izplačali.
V Celovcu so Nemci priredili protestni shod: vsenemški dr. Sedlmayer, èumyjev tovariš, je rjovel, da se je Nemcem nemški dom oropal, da se z lažjo in zvijačo opravičuje vsaka tatvina in da se vsaki ugovor teptanih Nemcev izjalovi od strankarskih sodišč in upravnih oblasti v Jugoslaviji.
Tajnik »Heimatbunda44, Kaibič, je nato pozival »oko za oko, zob za zob44! Naj se z jugoslovansko orijentiranimi Slovenci na Koroškem enako postopa! Spomnili bi vsenemce, ki so tu v prvi vrsti prizadeti, da se Slovenec na Koroškem ne more primerjati z Nemcem v Jugoslaviji zlasti v Celju! Celjski Nemec je nastopal pod Avstrijo v južni Štajerski kot da je on gospodar v deželi. Z mirno silo je ta Nemec zabranjeval ustanovo ponižne slovenske gimnazije! Vabil je v Celje pruske pastorje, pred katerih drzno agitacijo nihče na nobeni cesti ni bil varen. In za to blaznostjo je seve stala Prusija, Bismarck, Viljem, Hohencolernci ! Ko Avstrija ni imela moči, krotiti te sršene, ukrotila jih je vojna.
Stranka, ki stoji za to akcijo, opozarja na škandal, ko je po prizadevanju Nemcev v vojni avstrijska vlada razpustila Slovensko Matico in zasegla nje premoženje!
Prijatelji Nemci! Zdaj grozite, da boste z nami ravnali enako — sledilo je tem besedam burno odobravanje. Ali je ploskal tudi pričujoči nadsodnijski svetnik Grafenauer? Torej imamo pričakovati, da se za nas ukine pravica pri sodiščih in upravi. Ako boste pobijali zobe nam — morebiti imajo kaj zob tudi vaši nemški rojaki v Jugoslaviji. Če se postavite Nemci na to stališče, potem se ne pritožujte, da se vam dela krivica v južni Tirolski. K resoluciji, ki so jo gospodje sklenili, imamo omeniti: »Nemcem v Sloveniji naj se priznajo vse pravice, ki jih imajo Slovenci na Koroškem!44 Nemci v Jugoslaviji naj vprašajo nas in ni dvojbe, da bo Jugoslavija zelo rada dala Nemcem tisto, kar Nemci tu nam, ako bodo Nemci s tem zadovoljni.
POLITIČNI PREfiLED a
Elarnaža v Ženevi. Naš finančni minister je zbral cel štab strokovnjakov ter se odpeljal z njimi v Ženevo, kjer je zboroval finančni odsek Društva narodov. Dr. Ahrer je mislil prinesti na Dunaj celo košaro lepih uspehov, na kar so kazala tudi prva poročila. Gotovo gg. strokovnjaki niso imeli drugega dela, kakor poročati o pomembni spremembi mišljenja v naš prid. Z upravičenostjo smo pričakovali, da jo bo Zimmermann kmalu popihal. Uradno poročilo pravi drugače ter daje krepke klofute. Odbor jemlje na znanje poročilo o izvedenih obljubah, povdarja pa, da proračun za letošnje leto še vedno ni sprejet in da še veliko \ septembru danih obljub ni izpolnjenih, kakor upravna refonna itd. Vlada je obljubila, da se bodo osredotočili vsi dohodki in izdatki v Narodni banki, ki bo izdajala poročila. To sc mora
takoj zgoditi, da bo kontrola lažja. Finančno ministrstvo še ni tako organizirano, da bi moglo nadzirati izdatke; h kontroli naj se pritegne tudi najvišji računski dvor. Vlada naj kmalu konča pogajanja z deželami glede delitve davkov. Proračun se vedno ni uravnovešen in davki so previsoki. Industrija vsled previsokih davkov ne more tekmovati z inozemstvom. Odbor polaga na rešitev teli vprašanj največ pomena. Odgovarjal je finančni minister, da je vzrok gospodarske krize pomanjkanje dolgotrajnih posojil, omejitev prometa in nemožnost prodaje ter obdačitev. Minister se je tudi malo pohvalil, kaj je že vse naredil, odkar je minister in kaj vse še bo. Prejkoslej pa stoji in pade z ženevskim programom. Sklican je glavni odbor, na katerem Je minister takoj poročali o svojih uspehih. Socijalisti so zagnali velik krik, ker se pred odhodom parlament ni vprašal za mnenje.
..Celjski dom“ v parlamentu. V dunajskem parlamentu so vložili poslanec Klimann in tovariši interpelacijo radi izročitve bivše nemške hiše v Celju slovenskemu društvu »Celjski dom“. Interpelanti so vprašali ministra za zunanje zadeve, ali hoče vlada apelirati na Zvezo narodov, v svrho, da slednja ščiti manjšinske pravice. Bivša nemška hiša v Celju je prešla v lastništvo društva »Celjski dom“ na podlagi sodnega pravoreka in ne mogoče vsled kake. upravne odredbe. V vseh treh instancah je bil tožbeni zahtevek Nemcev odbit. Sicer pa se je dunajska vlada v konvenciji, ki je bila sklenjena z Jugoslavijo meseca januarja I. 1923» obvezala, da ne bo pred nobenim forumom reklamirala za sebe ali pa za Nemce onih zgradb, ki so služile nekdaj nemški propagandi na Slovenskem. Priznala je lastninsko pravico Jugoslaviji oziroma jugosl. društvom glede zgradb „Sudmarke“, „Alpenvereina“ in sličnih germanizatoričnih ustanov.
Komunistični izgredi v Pragi. Pretekli teden so priredili komunisti obhod po mestu z namenom, da demonstrirajo proti draginji. Vsled izzivanj in groženj je prišlo do spopada med policijo in množico. V tem so padli iz vrst demonstrantov streli proti policiji. Policija je odvrnila. Aretiranih je bilo 30 oseb, ranjenih pa 38 redarjev. Dan nato so zagnali komunisti v parlamentu tak nemir, da so morali biti od sej izključeni in vrženi iz dvorane. Žvižganje, ropotanje in lasanje je razpoloženje še dvignilo. Minister ni prišel do besede. Protidraginjske demonstracije so se vršile tudi v Brnu. Sedaj Vlada povsod mir.
Koncentracija grških čet ob turški meji.
Turški listi poročajo, da se je grški blagovni promet na turški meji zadnje dni potrojil. Domneva se, da gre za koncentracijo grških čet v zapadni Traciji in Tesaliji. Turška vlada namerava zahtevati radi tega od Grčije pojasnila in primerne ukrepe.
D DOMAČE NOVICE H
Računanje v šilingih. Naše naročnike in či-tatelje ponovno opozarjamo, da prične poštna hranilnica računati počenši s 1. marcom v šilingih in groših. Vsled tega prosimo, da vplačajo vsi, ki imajo izpolnjene položnice, vsote vsekakor še pred 1. III., ker od tega dne naprej izpolnjene položnice, glaseče se na krone, poštni uradi ne bodo več sprejemali. Na prazne položnice pa napišite na vseh treh poljih (prejemnica, položnica, vpisnica) na mesto K (kron) S (šiling) in na mesto h (vinar) g (groš). Šiling je vreden 10.000 K, groš pa 100 K. Četrtletna naročnina za »Kor. Slov.“ znaša tedaj 1 šiling.
Priprava za obisk srednjih šol. Marsikateri stariši imajo nadarjene otroke in žele, da bi postali kaj več, da bi šli študirat. V jeseni se začne novo šolsko leto in tedaj bo potrebno, da skrbimo tudi Slovenci za inteligenčni naraščaj, da damo svoje sinove študirat. Naše šole — imenujejo jih utrakvistične — so priznano najslabše šole na svetu, v katerih se o-trokom ni mogoče naučiti ne tega ne onega jezika. Zato poživljamo stariše, ki mislijo dati svoje fante študirat v srednje šole, da stopijo v stik z domačimi čg. župniki ter jih prosijo, da bi poučevali fante posebno v nemščini za
sprejemni izpit. V Marijanišču se dobi za
10.000	K knjižica o osnovnih pravilih stavkovne in besedne analize in tudi druga navodila.
Letno poročilo bolnice Usmiljenih bratov v Št. Vidu ob Glini za leto 1924. Zdravniki bolnice so bili: g. vladni svetnik dr. Widmann kot koncilijarni zdravnik, vladni svetnik dr. Beno Arlt kot kohzilijarni kirurg, dr. Josip Ki-meswenger kot domači zdravnik, dr. Oskar Kotzmann kot nadomestni zdravnik. — Pregled bolezni in bolnikov tekom preteklega leta: Iz leta 1923. je ostalo 89 bolnikov, leta 1924. je bilo 935 sprejetih, tedaj je bilo število oskrbovanih bolnikov 1024. Od teh je bilo zdravih odpuščenih 580, zboljšanih 275, neozdravljivih 44, umrlo jih je 50 (od teh je bilo 5 umirajočih pripeljanih), skupaj 949. Za leto 1925. je ostalo 75 bolnikov. Število oskrbovalnih dni je bilo 23.947. — Pregled bolezni: 1. Splošne in infekcijske bolezni:	odpuščenih 82, umrlo 2.
2. Novotvorbe: odpuščenih 22, umrlih 5. 3. Bolezni krvi: odpuščenih 81. 4. Živčne bolezni: odpuščenih 72, umrlih 5. 5. Očesne bolezni : odpuščenih 14. 6. Ušesne bolezni: odpuščenih 9,
7. Bolezni dihal: odpuščenih 96, umrlih.9. 8. Srčne bolezni: odpuščenih 57, umrlih 7. 9. Bolezni prebavil:	odpuščenih 100, umrli 3. 10.
Spolne bolezni: odpuščenih 44, umrlih 5. 11. Kožne bolezni (izpuščaji): odpuščenih 134. 12. Bolesti kosti in mišic: odpuščenih 37. 13. Telesne poškodbe: odpuščenih 144, umrla 2. 14 Brez posebne označbe: odpuščenih 7. Umirajočih pripeljanih je bilo 5. — Operacij z dobrim uspehom je bilo izvršenih 143. Rdntgenovi žarki so se rabili v 170 slučajih. V ambulatoriju je iskalo nad 1000 bolnikov pomoči. Po veri je bilo 1005 katoličanov, 18 protestantov in 1 grški katolik. Po poklicu je bilo: 306 poslov, 145 dninarjev, 83 kmetov, najemnikov in njihovih otrok, 73 otrok in za delo nezmožnih, 49 rokodelcev, 48 rudarjev, 45 poškodovanih vojakov, 39 učencev in dijakov, 34 prometnih u-službencev, 32 obrtnikov, 24 trgovcev, 24 va jencev, 16 državnih in zasebnih uradnikov, 9 duhovnikov in redovnikov, 8 učiteljev in profesorjev. — Po rojstni .deželi so bili : iz Bavarskega 4, iz Češkega Bosne 2, iz Istre 2, iz Laškega 4, iz Indije 1, iz Koroškega 777, iz Kranjskega 21, iz Primorskega 4, iz Moravskega 4, iz Nižje Avstrijskega 3 (z Dunajem vred) 21, iz Gorenje Avstrijskega 5, iz Pruskega 6, iz Štajerskega 54, iz Solnograškega 5. iz Šlezije 1, iz Saškega 3, iz Tirolskega 1, iz Tur čije 1, iz Ogrskega 9, iz Ukrajne 1, iz Wiirtem berškega 1. Zahvaljujemo se vsem visokim u-radom, prečastiti duhovščini in vsem cenjenim dobrotnikom za številne nam izkazane dobrote in prosimo, da nam ohranijo svojo naklome-nost tudi v prihodnje v korist bolnikov, ki iščejo pri nas pomoči in zdravja. Povdarjamo, Ja bodemo letos, ker je to splošna želja prebivalcev Št. Vida in okolice, in da odpomoremo ve- i liki potrebi otvorili oddelek za ženske. — Kon-vent Usmiljenih bratov v Št. Vidu ob Glini. Fr. Fortunat Pillarik, t. č. prijor.
Bistrica v Rožu. Občinski davek ,a^-meindeumlagen). Ta davek za leto 1924, ki ga morajo postavno plačati samo posestniki je ogromen in znaša 150%, 50% pa ostane še nepokritih v rezervi. Umevno je, da so posestniki razburjeni in to tembolj, ker z denarjem razpolagajo tudi taki ljudi, ki občino samo izkoriščajo, plačujejo pa nič. Ker se raznašajo vesti, da so na tem krivi tudi obč. odborniki naše stranke, hočemo tem potom zadevo pojasniti. Največji udarec nam je zadela šola v Svečah in šolstvo sploh. Nova stavba (stanovanjc za učitelja) nas stane okrog 70 milijonov kron in ko je ta enkrat gotova, se šele vidi, da je za oženjenega učitelja premajhna. To stavbo zidati je sklenil še stari obč. odbor, v katerem i aša stranka še ni bila zastopana. Kakor znano, morajo občine prispevati tudi za učitelje in v deželni šolski fond. Ta prispevek znaša za našo občino 32 milijonov in sicer 16 milijonov za učitelje in 16 za šolski fond; zanaprej je pa ta svota zvišana na 45 milijonov kron. Nadalje Je bilo občini od dežele okrog 40 mil. od Lohn-abgabe odtegnjenih, da je občina kar za 72 milijonov kron prikrajšana. K temu pridejo še drugi neobhodno potrebni izdatki kakor skrb za občinske reveže itd. Taka bremena posestniki ne bodo mogli nositi, kajti zaslužka ni, za
prodati pa tudi nič, poleg tega nam dela tudi elektrika zgago. Pribiti hočemo še, da se je pri šoli v Svečah potrosilo mnogo denarja po nepotrebnem. Slikati so jo pustili v 2 letih dvakrat in v lepo slikani sobi, kjer je prej enkrat stanoval nemški učitelj, se nahajajo kokoši in druga ropotija. Kakor ljudje prerokujejo, se bo na zid sobe tudi naslikala pšenica, da dobijo kokoši tudi „Augenfutter“. Pozneje več.
Bekštanj. Začetkom t. 1. je deželni šolski svet pozval g. F. Aichholzerja, da nastopi siuž-bo v Železniku (Eisentratten). Ta odredba je vsakega, ki pozna sovraštvo deželne šolske oblasti do vsega kar je slovenskega na Koroškem, do skrajnosti razburila. Slovenska Koroška, ki tako krvavo potrebuje slovenskih učnih moči, ki je v šolstvu hujše zapostavljena kot vsaka druga pokrajina na svetu, ne sme dobiti niti enega slovenskega učitelja. To so več nego turške razmere. Krajni šolski svet v Maloščah je n. p. zahteval slovenske učne ure, da se o-troci 1. 1925 vsaj nekoliko seznanijo s sv )jim maternim jezikom. Tozadevno se nič ne ukrene od strani okrajnega šolskega sveta, čeprav obstoja zahteva vzdrževalcev šole. Milijone in milijone denarja morajo vzdrževalci plačevati za učiteljske plače, pa niti toliko milosti ne najdejo pri šolskih oblastih, da učitelj, ki svoj narod ljubi in spoštuje, med narodom ostane in ondi dela za izobrazbo in korist naroda. Tak je koroški šolski sistem, v kolikor se tiče Slovencev'. Tipičen slučaj je nastavitev g. Aichholzerja. Pa to vse za nestrpno dušo, ki vživa kruh tepenega slovenskega naroda še ni dovolj. Najde se taka duša v osebi »učitelja" iz cone A. ki stopi za grm in Inča v g. Aichholzerja kamenje z namenom, da ga ubije. Mučenik naj se ne zmeni za neslane očitke skritega sovražnika. Ojači naj ga zavest, da ni naroda brez mučenikov. Domača občina svojega sina težko pogreša. Ni ji bil samo sin, ampak tudi oče. Vsakemu, katerekoli barve je bil, je rad pomagal. Krajni šolski sveti naj pa prejkoslej nastopijo za najnavadnejše človečanske pravice koroških Slovencev, to je za slovenski poduk v šolah, mesto sedanjega sainonemškega. To na) bo primeren odggvgr skritemu napadalcu iz cone A.
Rikarja vas. (Novi župan.) Končno smo dobili pravega župana v osebi visokospoštovane-ga g. Šimna Boštjančiča, starejšega pristaša Koroške slovenske stranke s pomočjo socijal-demokraških odbornikov. Prizivu deželna volilna oblast ni ugodila, zato se je vršila 11. t. m. ponovna volitev župana. Bauernbuud je skušal tudi tukaj pridobiti kolikormogoče veliko ugodnosti in vpliva. Na zvit način se mu je posrečilo dobiti prvega in drugega svetovalca, ki mu po volilnem redu ne pripadata. Novemu županu k izvolitvi iskreno čestitamo ter želimo, da bi tudi sedaj, kakor v dobi prejšnjega dolgoletnega županovanja, posvetil svoje moči v korist občini in občanov neglede na pripadnost k tej ali oni stranki. Njegova nepristranost in objektivnost je itak vsem znana.
Iz beljaške okolice. (Misijon in pretep.) V drugi polovici januarja smo tudi mi Štebenjčani obhajali sv. misijon. Prišel je samo eden misijonar, ker je drugi obolel. Dekleta iz Štebna in Malošč so skozi 8 dni pridno pletle in vezale vence ter dostojno in primerno olepšale cerkev. G. misijonar je neumorno pridigoval in spovedoval; prav veliko ljudi je vsak dan hodilo v cerkev. Tudi Nemci so imeli svojo pridigo in stanovski nauk. Procesija z lučmi je bila naravnost velikanska in čarobno sijajna. Tako slovesnost more nuditi svojim vernikom le katoliška cerkev. — Prav žalostno pa je bilo slišati, kar se je zgodilo v tem času v Vodičji vasi. V soboto 24. januarja je temošnji kovač svojega soseda z nekim železom tako močno udaril po glavi čez čelo, da je nezavesten obležal poleg ceste kot mrtev. Rešilni avto ga je prepeljal v beljaško bolnico. Drugi dan nato pa je bil kljub misijonu — kakor je to običajno vsako nedeljo — ples v Mlinarjah. Med plesom so se stepli fantje radi 161ctnega dekleta in obdelavah z noži, da je tekla kri. Mlad delavec iz Včlkendorfa je bil večkrat ranjen. Z veselega plesišča so ga brž odpeljali v žalostno bolnico, pretepače pa s spremstvom v zapor. Zadnjo gotovo prav zelo resno besedo bo spregovorila sodnija, da sc bodo pretepači vendar enkrat streznili. Radovedni smo!
Bilčovs. Take zime kot je letošnja, tudi najstarejši ljudje ne pomnijo. In ravno ta kopna zima je dala povod našim pevcem, da so se dne i-4. I. t. 1. zbrali in napravili izlet v Št. Ilj. Res bo ohranil ta izlet vsak izmed udeležencev prav v živem spominu, sredi najhujše zime pa taki dnevi. A prav posebno razveseljivo je pa to, da so Sentiljčani naše pevce sprejeli prav gostoljubno v svoj krog. Vesele pesmi so za- ! donele in zavladalo je med navzočimi kar najveselejše razpoloženje. A s tem dnem smo ^ li vzbudili pravo vzajemnost, katera naj zavlada med nami, kajti tudi šentiljski pevski zbor je nastopil, in vesele pesmi enkrat bilčovških, potem zopet šentiljskih pevcev so donele druga za drugo. Želeti bi bilo. da ta skupnost med nami ne zamre, temveč da se neguje in tembolj oživi. Radostnih src in navdušeni za našo lepo, milo donečo, slovensko pesem so sc Bil-čovščani vračala domov. — Dne 1. II. t. t. pa je nam šentiljsko pevsko društvo obisk vrnilo. Zopet so zaorili glasovi naših pevcev. Vsak, ki je bil navzoč, je moral priznati, lepše kot je naša slovenska pesem je ni na svetu. Vrlim šentiljskim, kakor tudi bilčovškim pevcem pa kače-mo: Negujte in ljubite našo lepo slovensko pesem; 'kadar bo med nami ta zamrla, tedaj bo tudi izginil rod slovenski na Koroškem. Torej Bog živi in kmalu na svidenje!
Sele. (Nesreče.) V sredo 4. febr. sc je na novi cesti zgodila nesreča. Kvadnikov Francej ; je peljal s konjem voz nabasan s stavbnim lesom. Na ledeni cesti zdrkne najprej zadnji konec in potem cel voz navzdol in potegne seboj tudi konja več metrov globoko v vodo. Konj je bil mrtev. Škoda znaša okoli 9 milijonov kron. Gotovo hud udarec za gospodarja, tembolj, ker letos vsled pomanjkanja snega ni zaslužka. — Dan navrh so dobili pri Košutniku čuden obisk skozi okno. Iz gozda nad Košutnikom so gonili hlode navzdol. Eden, 8 metrov dolg se odi) je ob robu zar in potem ob vrtni ograji, da švigne kvišku po zraku in s silno močjo prebije od strani srednje okno z okvirom vred v višini 2 metra od tal in butne v družinsko sobo. To se je zgodilo tako hitro in s takim hruščem, kakor bi treščila v hišo granata. Nesreča bi bila lahko velika, ker je bilo več ljudi v hiši, pa k sreči ni bilo hujšega kakor precejšen strah. Blizu okna je malo prej sedela domača hči, pa je ravno par trenutkov prej vstala in se odda-iila od tistega mesta. V bližini je šival čevljar in bi hlod priletel naravnost v njpga, če bi se njegova sila ne ustavila v zidovju. Otroke so malo obsuli drobci zidovja. Zares sreča v nesreči.
Borovlje. Dne 9. februarja se je tukaj poročil naš trgovec gosp. Valentin Kometter z gdč. Tončko Schmied iz Dol pri Borovljah. Dolani pa lepe neveste niso dali kar po ceni, ampak odkupiti jim jo je moral za poldrugi milijon kron. Bilo srečno!
Večna vas. Zavedni ter ugledni Ostermanovi Metki je postalo dolg čas. Zato si je iz--brala za tovariša skozi življenje splošno priljubljenega ter idealnega fanta Franca Kaiserja iz Rinkol, bivšega organista ter pevovodjo šmihelskega. Poroka se je vršila 3. t. m. po lepem zdravem običaju brez godbe. Bilo srečno!
Žrelec. (Pogreb.) Zopet je zatisnil trudne oči mož iz častitljive garde naših starih pristašev, tiste garde, ki je ne upogne noben vihar, ki jo more streti edino le smrt. Moč zajemajo iz žive vere in tako so si ustvarili tisto čistost značaja, katera se vsakomur prikupi. V četrtek dne 12. t. m. smo ob izredno veliki udeležbi položili v grob Ivana Tomažiča, pd. Krumpclna. Bil je v 72. letu. Bolehal je že dalj časa; zato je nedavno zaupal breme gospodarskih skrbi mlajšim ramam. Ker je bil rajni dolgo vrsto let, dokler ni opešal, Cerkvenik v Žrelcu, se mu je ob grobu zahvaljeval domači dušni pastir za ves njegov trud, požrtvovalnost in gorečnost v tej službi. Dobro vemo, kaj se pravi vestno opravljati to službo. Vsi čutimo, da smo izgubili iz svoje srede moža, ki je imel v vsem čist namen, dobro srce in postrežljivo roko za vsakega. To je tudi v lepih besedah izražal ob grobu sedanji načelnik požarne brambe, kateri je bil blagi pokojnik ustanovnik pred 52 leti. Bog bodi Krumpclnovemu očetu za njih dobra dela obilen plačnik.
Bilčovs. (Smrtna kosa.) Komaj je minul ; dober mesec letošnjega leta, že je nam smrtna I kosa ugrabila tri osebe. Tri žene, matere, smo i zagrebli v hladno zemljo, niso bile bogate, vendar iz naše srede so bile in dale so nam. dale narodu novih, mladih moči, a one so legle k počitku. Želeti bi bilo, da bi njih potomci jih tudi posnemali. Prvo smo položili v grob pd^ Plažicevo mater v Kazazah, staro 90 let. Preprosta je bila, ni poznala tujih šeg in navad, a tembolj je znala ceniti domači krov, njega šege in navade. Drugič smo stali ob gomili pd. stare Mežnarce dne 18. I. t. 1. Bila je istih lastnosti kot prva. Z njo je umrla tudi najstarejša udnica Mohorjeve družbe. Pristopila je k družbi ob njeni ustanovitvi ter je ostala zvesta do zadnjega dne. Zelo rada je čitala knjige kakor tudi „Kor. Slovenca"; dasi ni obiskovala nobene šole, je znala prav izvrstno brati. Tretjo je zagrnila črna zemlja pd. Rigelnjakovo mater, ka tero je Bog dne 5. II. t. 1. po enoletni mučni bolezni poklical k sebi. Bila je vedno zavedna Slovenka. Dal Bog, da se veseli snidemo nad zvezdami. P. v m.!
a DRUŠTVEN) VESTNIK H
Zahomec na Žili Izobraževalno društvo „Zila“ uprizori dne 22. t. m. ob uri pri lirepcu šaloigro »Lumpacij Vagabund" s sode-I lovanjem tamburašev. Igra se na pustni torek ob % 3. ponovi. Bratje in sestre od blizu in daleč vabljeni.	Odbor.
Delavski dom v Podjubelju. Kdo ne pozna tega lepega poslopja, ki je bilo pred vojno središče slovenskih prireditev v Rožu? Še se spominjamo, kako so pred 17 leti prihrumeli celovški turnarji in ž njimi vsa nemškutarija pred to poslopje, ko bi imela biti otvoritev, a je isto oblast prepovedala. Otvoriti se je moral »Delavski dom" potem čisto na tihem. Prišla je vojna, ki je prestregla življenje tudi temu narodnemu gibanju. V dvorani so sc nastanili vojaki in pozneje še znani Volksvvehr. Kako je izgledala dvorana potem, si pač lahko predstavljamo: okna pobita, oder poškodovan, stoli pokradeni itd. Posojilnični prostori so bili re-kvirirani za stanovanje nekemu tujcu. Tako je stal naš dom dolgo časa takorekoč osamljen, dokler se ni našel vrl in požrtvovalni narodnjak, ki se ni vstrašil ne dela, a tudi ne nasprotnikov. Sam takorekoč je preslikal cel »Del. dom" in dvorano, skrbel za to, da so se popravila okna, napravile nove klopi in da se je nazadnje ustanovilo oz. oživilo tudi izobraževalno društvo za Podjubelj in okolico. Kar je napravilo to društvo v tem kratkem času, je vrhunec požrtvovalnosti. V nedeljo dne 1. febr. so uprizorili igro »Sanje", ki je prav sijajno uspela. Velika in prostorna dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena. In tudi igralci sami so nas prav iznenadili. »Vinko" je svojo vlogo prav mojstersko izpeljal, tak isto tudi sodniki, »Satan" in »Angel varuh". Le oče »Kremen" in »priča" sta stala pretrdo. Skoda tudi, da je bila razsvetljava odra tako slaba. Igralci in člani izobraževalnega društva! Imate dosti in izvrstne moči! Le tako naprej in »Del. dom" postane zopet zbirališče vseh Slovencev spodnj. Roža.	—č-
Pliberk. (Občni zbor.) Dne 2. t. m. se je vršil 16. občni zbor izobraž. društva. Dvorana je bila nabito polna. Predsednik tovariš Lovro Potočnik otvori zborovanje in se v prvi vrsti zahvali odbornikom in članom za njihovo delovanje in trud, in tako tudi g. Brezniku za prostore,' dalje g. dr. Zeichnu za njih zanimive govore in predavanja minulega leta. V nadalj-nem govoru je razpravljal o ustanovitvi »Čebelice". Potem so prišla na vrsto poročila odbornikov, in sicer je podal tajniško poročilo tovariš Močilnik Andrej, blagajniško tov. Hartman Ivo in o knjižnici tov. Franjo Nachbar. Po končanem poročilu se je vršila volitev novega odbora. Vložene so bile tri kandidatne liste. Večino glasov je dobila šmarješka lista.
Kotmara vas. (Igri.) Dne 2. februarja je uprizorilo naše društvo pri Ilcu v Gorjah igri »Tri sestre" in »Ne kliči vraga". Vsi igralci so prav izvrstno izvedli svoje vloge. Podpirajmo jih povsod, da nam bodo napravili zopet kedaj tako kratek čas. Kako veselo je bilo in kako
prijetno je slišati slovenski jezik na odru! Zahvaljujemo se igralcem za zabavo in užitek.
ÌSGOSPODARSKI VESTNIKffl
Dunaj kot svobodno pristanišče. V trgovinskem ministrstvu pripravljajo že več tednov z vso vnemo načrt, po katerem bi se zgradilo na Donavi veliko svobodno pristanišče, odnosno da se izkoristi vodna sila za električni nogon. Za osnovo pri pogajanjih služijo 4 načrti, ki jih je izdelal posebni odbor. Ta odbor je že dobil predkoncesije za graditev pristanišča. Po enem načrtu bi bilo pristanišče v Frei-denau, po drugem v Aspernu, po tretjem pa pri Simmeringu.
Avstrijska železna industrija. Z Dunaja javljajo, da se položaj industrije železa zbolj-šuje. Razmere na notranjem trgu so sicer slabše kakor pa za eksport. Po poročilih listov so naročila iz inozemstva velika. — V letu 1923. je bilo produciranih 345.000 ton surovega železa, medtem ko je lani produkcija padla na
267.000	ton.
Tedenski gospodarski pregled. Trgovina z žitom doživlja dobre čase, ker so cene zadnje tedne tako poskočile, da je nastala celo v državah z dobro valuto draginja. Največji dobiček od tega imajo Amerikanci, ki preskrbujejo tudi Evropo s svojim žitom. Na borzi v Chicagu je doseglo žito rekordne cene. To čutimo tudi mi. Značilno je, da je kupovala Rusija — nekdaj žitna zakladnica Evrope — velike množine žita in moke. Položaj na žitni borzi se bo še poostril, ako zapleni kanadska vlada vse zaloge pšenice za lastno preskrbo in v državne svrhe. Ako se to zgodi, cene žitu ne bodo še tako kmalu padle. K temu še izgledi na novo žetev niso ugodni. Zima brez snega in miši so napravile mnogo škode, da bomo ostali tudi v tekočem letu odvisni od prekomorskih dežel.
Celovški trg. Zelenjave; zelje 4000, solata 4—5000, endivija 4500—5500, fižol 4600—5200, čebula 4600, česen 16.000, špinača 3500—4000, krompir 2200—2400, kislo zelje 4600 K za kg. Namizna jabolka 4—6000, jabolka za kuho 2500 do 3000 K. Polno mleko (liter) 4—4600, sladka smetana 24—28.000, čajno maslo (kilogram) 60—68.000, maslo za kuho 54—60.000, skuta : 14—16.000 K. Perutnina: žive kokoši 30.000, mrtve 40.000, stare 35.000, race 45.000, gosi
45.000	K za kg. jajce 1500 K , kg strdi 36.000 do 40.000 K.
Tržne cene. Dunaj, Celovec, Velikovec: Žito: pšenica 5900—6000, 5200, 5200; rž 5350 do 5550, 5200, 4800; oves 3900—4000, 3600, 3400; koruza 3375—3475, 4200, 3500; krompir 1800—1900, 2300, 2100 K za kilogram. Krma: sladko seno 130—150.000, 90.000, —; kislo seno 80—85.000, 70.000, — ; slama 95—100.000, 55—70.000, — K za metercent. Klavna živina (Dunaj, Celovec: voli 11.200—18.000, 16.000 do
18.000,	biki 11.500—17.500, —; krave 10.500 do
16.000,	11—15.000; klobasarice 6500—11.000, —; teleta 17—26.000, 17—19.000; mesne svinje 17—21.500, 22—23.000; pitane svinje 23.000 do
27.000,	— K za kg žive teže.
Borza. Dunaj, 17. II. 1925. Dolar 70.460, nemška marka 16.600, funt šterling 337.800, franc, frank 3725, lira 2905, dinar 1154, švlc. frank 13.550, poljski zlati 13.530, češka krona 2097.
Curi h, 16. II. 1925. Avstrijska krona 0,007320; dinar 8,50.
m ZDRAVSTVO m
Negovanje zob. Zdravi zobje so velikega pomena za človeško zdravje. Negovanje zob se mora začeti že v detski dobi. Če so namreč mlečni zobje slabi ali celo gnili, dobi človek večinoma tudi druge, stalne zobe take, da mu povzročajo neprestane bolečine in težkoče pri jedi. Dasi so zdravi zobje velikega pomena za naše zdravje in življenje, je vendar zobobol najbolj razširjena bolezen. Znanost doslej še ni mogla ugotoviti, zakaj je ta bolezen tako razširjena. Brez dvoma pa je z zvezi z celokupnim notranjim stanjem telesa, ki pride iz ravnotežja n. pr. vsled slabokrvnosti, spolnih bolezni itd.
Dokler je stanje telesa normalno in dokler lahko organizem kljubuje raznim bakterijam, so tudi bakterije, ki jim nosi človek stalno v ustih, pri svojem vplivu na zobe brez moči. Zobje začno gniti večinoma pri onih ljudeh, ki si ne umivajo ust ter puste po jedi koščke hrane med zobmi ali pa na takem kraju, kjer jih ni mogoče tako lahko odstraniti. Ti koščki hrane se razkrajajo in izločajo kislino, ki razjeda zobe. Kisline so lote zobovine in korenin, zobje postanejo zelo občutni za mrzla, sladka ali slana jedila in to je prvi znak, ki obeta zobobol. Kdor ima za seboj prečute noči in kogar je mučila ta strašna bolezen, ta gotovo ve, kako kruto se maščuje priroda človeku, ki ni dovolj negoval svojih zob. Skrb za zobe obstoja v tem, da si vsaj enkrat na dan izperemo usta in očistimo zobe z zobnim praškom ali pasto. Zobe je treba čistiti vedno po jedi zlasti pa zvečer, predno gremo spat. Ostanke jedi, ki jih ne moremo odstraniti s ščetko, odstranimo z zobotrebcem ali nitjo. Ščetka ne sme biti pretrda, ker škoduje zobom. Zlasti važno je, da ne pride v usta prevroča ali premrzla jed. Zobni prašek in pasto je treba rabiti zelo previdno, ker v prevelikih količinah škoduje zobom. Ščetke ne smemo polagati na kraj, kamor ne prihaja dovolj zraka. Najbolj je posušiti na solncu, ki uniči v nji vse eventuelne bakterije. Če krvave pri očiščenju zob čeljusti, je to znak, da je ščetka preostra. Ostanke korenin in zobe, ki jih ni mogoče plombirati, je treba čimpreje odstraniti, da obvarujemo gnilobe zdrave zobe. Vsako leto si je treba dati vsaj trikrat pregledati zobe od zdravnika, ki lahko prepreči poznejše bolečine in odstrani znake gnilobe.

Si RAZNE VESTI S 1 ----------------------»--«------------—
Drobne vesti. Avtomobilov je bilo v Ameriki na koncu 1. 1924 17,740.000, za dva in pol milijona več kakor leto prej. Na vsakega šestega človeka pride že en avto. — Kuharja in dijaka neke kitajske šole so obesili, ker sta zastrupila 23 dijakov. Dijaka so dolžili poneverbe In je pregovoril kuharja, da je zastrupil dijakom hrano. Več sto jih je obolelo, 23 jih je umrlo. — | Ljudojed Denke je rabil pri spletanju košar tudi človeške lase in kite. Vse krušne košare v Miinsterbergu so morali oddati oblastem. —
V Ameriki je med 115 milijoni ljudi 5 milijonov zločincev. Ameriški zločinci ubijejo vsako leto 10.000 ljudi. — Stari avstrijski rabelj je ponudil službo poljski republiki. Pravi, da svoje delo izvrstno razume. Zahteva plačo državnega podtajnika, prosto vožnjo v 1. razredu, močno osebno stražo in strogo tajnost njegovega imena in bivališča. — Dva pritlikavca sta se poročila na Angleškem. 90 cm velika nevesta je šla nekoč v cirkus in je videla tam moža, za 2 cm višjega kakor je bila ona. Na prvi pogled sta se zabljubila. Ravnatelj cirkusa jima je dal za poročno darilo celo opravo. — V Er-lavi na Madžarskem so čutili zopet potres. Škoda, ki jo je napravil zadnji potres, znaša 16 milijard madžarskih kron. — V nekem rudniku v bližini Grosetto v Italiji so se vneli plini. Vsled eksplozije je 18 delavcev težko ranjenih.
— Radi draginje kruha je v Neapelju prišlo do nemirov. V znak protesta proti draginji so delavci uprizorili enodnevni štrajk. — V celi Avstraliji so reke prestopile bregove in preplavile vso bližnjo okolico. Škoda je ogromna. — Grška vlada je dala zapreti 20 komunistov, ki so hujskali ljudi na državljansko vojno.
Piesnoba v perilu izgine že mnogokrat, če namočimo plesnjivi perilni kos vsako jutro z vodo m ga izpostavimo vročemu poletnemu solncu. Hitreje dosežemo naš namen, ako plesnivo tkanino povlažimo s tekočino, sestavljeno iz 1 žličke kuhinjske soli in 1 male žličke sal-miaka, nakar jo posušimo na solncu. Lahko vporabljamo tudi vrelo pinjeno oziroma kislo mleko ali siratko, v katero namočimo zamazano perilo, kjer ostane dalj časa, ga nato v milnici čisto izperemo in madeži izginejo.
Madeže črnega vina odpravimo iz perila lahko na ta način, da še na moker in svež madež natrosimo kuhinjske soli, ga v mlačni vodi kolikor mogoče čisto izperemo in položimo zamazani perilni kos v vrelo sladko mleko, kjer ga pustimo dalj časa ležati. Nato ga v istem izperemo in ponovimo ta način pranja toliko ča-
sa, da madež popolnoma izgine. To sredstvo za snaženje vinskih madežev je zelo priporočljivo, ker ostane pri tem tkanina popolnoma nepokvarjena.
Največja pojedina — se ni mogla seveda nikjer drugje izvršiti nego v — Ameriki. Priredil jo je novoizvoljeni guverner države Oklahome, da proslavi na primeren način svojo izvolitev. Gostov je bilo 160.000, pojedli so 289 glav govedine, 3540 zajcev, 4127 piščetov in približno 3000 drugega mesa. Kavo so kuhali v 40 velikanskih kotlih, ki so držali vsak po 4000 litrov. Kuhali so v štiridesetih kuhinjah in porabili 200 vozov drv. Koliko so ob tej priliki gostje popili — žal ne vemo.
Za tiskovni sklad so darovali:
Cepič Matevž, Žamanje, 3000; Oraž Valentin, Kajže, 10.000; Tratnik Franc, Št. Lorene, 10.000; Ledervvaš Blaž, Pokrče, 5000; neimenovan iz Slovenjgradca 10.000; Ehrlich, Št. Peter, 4000; neimenovana, Svetna vas, 9000; Vajcarjeva Marica, Rikarja vas, 4000; Hedenik Jaka, Ščedem, 5000; Picej Valentin, Št. Primož, 10.000 K. Darovalcem najlepša hvala.
Listnica upravništva.
„Prereds‘ in „Mladi |unak“. Upravništvo »Koroškega Slovenca11 je prevzelo razpečavanje listov »Prerod11 in »Mladi junak11 za naročnike v Avstriji. Lista izhajata vsak mesec enkrat. »Prerod11, list za odrasle, stane celoletno
40.000	K, »Mladi junak11, list za mladino, pa
10.000	K. — Naročata se pri upravništvu »Koroškega Slovenca11, Celovec, Viktringerring 26/1» kamor naj se pošiljajo tudi reklamacije. Za vplačevanje naročnine naj se ne uporabljajo položnice »Koroškega Slovenca11, ker imata lista svoje položnice.
Srednje veliko posestvo
35 joh polja in travnikov in 35 joh gozda, z dobrini hišnim in gospodarskim poslopjem, vodovod, pet minut od farne cerkve in 30 minut od železniške postaje, v ravnini, zredi se lahko nad 20 goveje živine, 4 konji in večje število svinj
ss takoj proda aii zamenja 23
z enako vrednem p osestvom v Mež ški dolini najraje v prevaljski občini. — Vprašati je pri občinskem uradu Bistrica nad Pliberkom, pošta Šmihel.

1!
Vabilo
k
pustni veselici
ki jo priredi izobraževalno društvu v Pliberku na pustno nedeljo, dne 22. februarja ob 3. uri popoldne pri Brezniku v Pliberku.
Na sporedu bo: igra. petje in drugi šaljivi nastopi.
Kdor se hoče na pustno nedeljo pošteno zabavati in iz srca nasmejati, je prisrčno vabljen.	19
Odbor.
•______________________
!£===
^	1
‘1 • '■■*4
Tovarniška zaloga usnja
Julijus Blass
Celovec, Novi trg štev. 4
ima v zalogi vse kožne izdelke ter kupuje in prevzema v delo sirove kože.

Vali uri
v nedeljo, dne 8 februarja o dopoldne v 83. letu svoje starosti, previden! s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspali.
V torek, dne 12. februarja smo jih spremili na šmihelsko pokopališče k zadnjemu počitku.
Blagega pokojnika priporočamo v molitev m blag spomin.
Vsem, ki so se pogreba udeležili in čutili z nami našo izgubo, iskrena zahvala!
Šmihel-Sele, dne 10. februarja 1925.
Župnik Alojz Vauti in drugi žalujoči ostali.
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da so naš ljubljeni oče
Filip iiiti
:V:'	: - ■/ i#; 4

E MALO POSESTVO
I sestoječe iz 3 oralov miv, 3 oralov gozda in 1 I orala travnika, stanovanjskega in gospodarskega | poslopja v dobrem stanju, tik farne cerkve s pro-1 stori za trgovino, uro hoda od železnice, ob Vib-S skem jezeru se proda. Cena po dogovoru. Naslov se izve v upravništvu lista. 30
CERKMENI USLUŽBENEC
oženjen, s 141etno prakso išče primerne službe mežnarja in organista. Ponudbe je pošiljati na upravo lista.	31
Firma Toplic iii Plantev
v Šmihelu nad Pliberkom naznaja cenj. občinstvu da začne z 2. marcom z razpošiljanjem mleka in se cenj. interesenti vljudno vabijo, da se zglase par dni poprej v naši prodajalni (pri Reberniku», kjer izvedo nada jnje podrobnosti. Plačalo se bo najboljše in se vzame od vsakegar brezizjemno. Obenem se priporočava za nakup raznovrstnega špecerijskega, kolonijalnega in manufakturnega blaga (feimat). Izmenjava se žito za raznovrstno blago. Cene konkurenčne, postrežba točna in solidna.
32
Naprodaj je uovod ibni
z;l 40 v«čjih ali 60 manjših panjev in nekaj panjev čebel. Jstotani se dobi tudi dobro
harmonika
tvrdke Lubas. Cena po dogovoru. Naslov pove nprav-ništvo lista.
28
n b g a. o
Izobraževalno društvo „K O Č N A* v Svečah priredi igro
Moč uniforme
v nedeljo, dne 22. svečana v prostorih pri Adamu.
Vstopu.: 1. sedež 5000,
11.4000, stoj išče 200' K.
Med odmori poje moški zbor. K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
Lastnik : PoL *ii , osp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in oogovorni urednik: Zink o vok; jomp, typograi, Linnuj, X-, Ltten-reicNgasse 9. — Tlaka Lidova tiskarna Ant. ftlachàt in družna, (za tisk odgovoren Jos. Žinkovskjb. Oaaai. V» .viargaretenoUtT J.