ttt f- O O (M O i_ si cfl o o _ C nj O d OJ nf 3 > X £ "n 4-f (1) (d > d) 4-* PODNEBJE Novembra je v večjem delu države padla manj kot polovica običajnih padavin JESEN Po izjemno topli jeseni 2006 se je temperatura tokrat vrnila v meje običajnega ■4 Tt £ ii s LJUBLJANA A r n MiNf M' 1f MV* v y IX. igw 156-1 i k* i:;. \-f. iea i 'asa i:: i '»s n xos KAKOVOST ZRAKA V notranjosti države je bilo 10 do 14 dni s preseženo mejno dnevno koncentracijo delcev PM10 VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v novembru 2007.........................................................................................................3 Razvoj vremena v novembru 2007............................................................................................................24 Jesen 2007................................................................................................................................................ 31 Meteorološka postaja Ljubljana Bežigrad..................................................................................................42 AGROMETEOROLOGIJA 48 Mednarodna delavnica COST 725 "Skupna evropska fenološka baza"..................................................53 HIDROLOGIJA 54 Pretoki rek v oktobru..................................................................................................................................54 Pretoki rek v novembru..............................................................................................................................58 Temperature rek in jezer v novembru.......................................................................................................62 Višine in temperature morja v novembru...................................................................................................66 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v novembru 2007................................................................... 70 Več kot 120 let hidrogeološke dejavnosti na Slovenskem........................................................................74 ONESNAŽENOST ZRAKA 77 POTRESI 85 Potresi v Sloveniji - november 2007......................................................................................................... 85 Svetovni potresi - november 2007............................................................................................................ 87 Fotografija z naslovne strani: Greben Spodnjih bohinjskih gora v jutranji zarji. Snega je bilo v začetku novembra komaj za vzorec (foto: Iztok Sinjur) Cover photo: Mountain crest in morning dawn, on lower Bohinj mountains there was only a bit of snow at the beginning of November (Photo: Iztok Sinjur) UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: KLEMEN BERGANT JOŽE KNEZ RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v novembru 2007 Climate in November 2007 Tanja Cegnar November je zadnji mesec meteorološke jeseni. Vlažen jugozahodni veter novembra pogosto prinaša iznad Sredozemlja razmeroma topel zrak in tako za november značilne padavine, tokrat pa je bil november s padavinami skromen, v pretežnem delu države niso dosegli niti polovice dolgoletnega povprečja; skoraj polovica ozemlja je dobila manj od tretjine običajnih padavin. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, najbolj so dolgoletno povprečje presegli v Ljubljanski kotlini. Dan se do konca meseca že močno skrajša, opazno pa se novembra v povprečju temperatura niža. 10 -, 8 6 4 2 0 -2 -4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 •in . 6 ■ 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 10 n 8 , 6 - 4 2 0 -2 -4 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 11 13 15 17 19 21 23 25 27 8 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka novembra 2007 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, November 2007 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V povprečju se popoldanska temperatura zraka v notranjosti države novembra zniža za 6 °C, jutranja pa za 5 °C. Novembra 2007 so prevladovali hladnejši dnevi od dolgoletnega povprečja in v pretežnem delu države je bil mesec nekoliko hladnejši kot običajno, le ob morju, v osrednji Sloveniji in delu severne Slovenije so dolgoletno povprečje nekoliko presegli. Najbolj je od dolgoletnega povprečja odstopala povprečna mesečna temperatura v visokogorju. Na Kredarici je povprečna dnevna temperatura padla pod povprečje prvi dan novembra, nato med 4. in 18. ter ponovno 26. in 27. novembra; najhladneje je bilo 15. novembra, ko je bilo 9 °C hladneje od dolgoletnega povprečja. Ostali dnevi so bili toplejši od povprečja. V Ljubljani je bilo hladneje od dolgoletnega povprečja 2. in 3. novembra, 6. in 7., med 13. in 20. novembrom ter od 27. novembra dalje. Največji negativni odklon je bil dosežen 29. novembra, skoraj -4 °C. V Novem mestu in Murski Soboti so bile razmere podobne. V osrednjem delu meseca je bila večina dni hladnejših kot običajno, izrazito toplo obdobje pa je bilo v prvi polovici zadnje tretjine novembra. Največji pozitivni odkloni so bili v Murski Soboti, Novem mestu, Biljah in Portorožu 23. novembra, v Ljubljani 24. novembra ter na Kredarici 20. novembra. Največji pozitivni odklon je bil dosežen 23. novembra v Novem mestu (10 °C). Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. na Kredarici v mesecu novembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in November and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna novembrska temperatura 5,1 °C, kar je 0,5 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Najtoplejši november je bil leta 1963 z 10 °C, leta 2002 so namerili 9,3 °C, leta 2006 8,9 °C in leta 2000 8,4 °C. Daleč najhladnejši je bil november 1988 z 0,9 °C, z 1 °C mu sledi november 1978, 1,7 °C je bila povprečna novembrska temperatura leta 1983, v novembru 1956 pa je temperaturno povprečje znašalo 2,3 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 1,7 °C, kar je enako dolgoletnemu povprečju. Najhladnejša so bila jutra v novembru 1988 z -2,9 °C, najtoplejša pa novembra 1963 s 6,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 9,1 °C, kar je 0,9 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Novembrski popoldnevi so bili s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 14 °C najtoplejši leta 1963, najhladnejši pa leta 1978 s 4,1 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. November 2007 je bil v visokogorju hladnejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -5,7 °C, tako je bil november 1,7 °C hladnejši od dolgoletnega povprečja. Najtoplejši november je bil leta 1984 z -0,7 °C, sledijo mu novembri 1994 (-0,9 °C), 2006 (-1,1 °C) in 1992 (-1,5 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši november 1998 (-7,7 °C), sledil mu je november 1966 (-7 °C), za tri desetinke °C toplejši je bil zadnji jesenski mesec leta 1956, leta 1985 pa je bila povprečna temperatura -6,5 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna novembrska temperatura zraka na Kredarici. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici so bili vsi dnevi hladni. V Ratečah so jih zabeležili 26, kar je toliko kot v novembrih 1953, 1972 in 1991, 8-krat je bilo število takih dni večje; po cel mesec so hladni dnevi vladali v novembrih 1978 in 1988. V Kočevju so zabeležili 20 takih dni, v Lescah, Slovenj Gradcu in Celju po 18 in v Postojni 17. Najmanj hladnih dni je bilo na obali, in sicer 5, na Krasu 8, v Mariboru 9, po 11 jih je bilo na Bizeljskem in Goriškem, 13 so jih zabeležili v Murski Soboti, dan več v Novem mestu in 15 v Črnomlju. V Ljubljani je bilo novembra 2007 osem hladnih dni, kar je tri dni manj od dolgoletnega povprečja. Brez hladnih dni je bil v Ljubljani november leta 1994, največ pa jih je bilo v novembru 1988, in sicer 24. -S 4 LJUBLJANA n II n n 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število hladnih dni v novembru in povprečje Slika 4. Število ledenih dni v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with minimum daily tempera- obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily tempe- ture 0 °C or below in November and the corresponding rature below 0 °C in November and the corresponding mean of the period 1961-1990 mean of the period 1961-1990 Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani jih novembra 2007 ni bilo; kar osem jih je bilo leta 1993, ledeni dnevi pa so bili od sredine minulega stoletja prisotni še v 13 novembrih. 24 22 p 20 m Si 18 D ra 16 o (- 14 12 10 LJUBLJANA * FV. * l \ H U i w \ 1 l/l n i \h ^ v M. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in November and the 1961-1990 normals 25 10 20 8 6 10 5 2 0 0 Absolutna najvišja temperatura je bila v nižinskem svetu zabeležena v večini krajev 23. novembra, tudi 4. in 8 novembra, 3. na obali, 24. v Lescah. V Lescah se je živo srebro povzpelo le na 13,9 °C, v Ratečah so namerili 14,6 °C. V Ljubljani so zabeležili 14,9 °C, najvišja temperatura je bila v prestolnici novembra izmerjena v letih 1963 (21,9 °C), 2000 (20,3 °C), 1996 (20,2 °C) in 2002 (19,9 °C). Najviše se je živo srebro dvignilo na Goriškem (20 °C), obali (19,9 °C) in Krasu (18,5 °C). Drugod so se maksimumi gibali 15 do 17,5 °C. Na Kredarici se je 3. novembra temperatura povzpela na 4,9 °C, najvišje izmerjene novembrske temperature doslej so bile v novembrih 1977 (11,8 °C), 1969 (10,8 °C), 1999 (10,6 °C) in 1980 (10,2 °C). 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Najnižja temperatura v nižinskem svetu je bila zabeležena v dneh od 28. do 30. novembra, tudi 16., na obali 20. novembra, na Krasu 10. in v Postojni 13. novembra. Najbolj se je ohladilo v Ratečah (-8,4 °C) in Postojni (-7,2 °C), najmanjši minimumi pa so bili na obali (-2,3 °C) in Krasu (-2,5 °C); drugod so se minimumi gibali od -4 do -7 °C. V Ljubljani so zabeležili -4,8 °C, kar je precej več od najnižje temperature v novembrih 1988 (-14,5 °C), 1953 (-10,5 °C), 1973 (-10,4 °C) ter 1971 (-10,1 °C). V visokogorju je bil najmočnejši prodor hladnega zraka 15. novembra, takrat so na Kredarici izmerili -15,6 °C; v preteklosti so novembra na tem visokogorskem observatoriju izmerili že precej nižjo temperaturo, v letu 1973 je termometer pokazal -21,2 °C, sledil mu je november 1988 z - Povprečna mesečna temperatura je bila novembra v večjem delu Slovenije pod dolgoletnim povprečjem, topleje je bilo na obali, v osrednji Sloveniji in delu Štajerske. V večjem delu Slovenije so za dolgoletnim povprečjem zaostajali manj kot eno °C, večji negativni odklon je bil le v visokogorju. Slika 7. Po prehodu hladne fronte je bilo jutro 10. novembra jasno in mrzlo z močno slano, 18. novembra pa so snežno odejo dočakali tudi na Dolenjskem (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. After a passage of cold front it was a clear morning on 10 November with severe frost, on 18 November snow cover was observed in Dolenjska region (Photo: Iztok Sinjur) V Ljubljani in Portorožu je bila povprečna novembrska temperatura nad dolgoletnim povprečjem, v Murski Soboti, Novem mestu in Celju pa malenkost pod dolgoletnim povprečjem. Najbolj so za dolgoletnim povprečjem zaostajali na Kredarici. November 2007 je bil povsod občutno hladnejši od novembra 2006. Najhladnejši november je bil na Kredarici leta 1998, v Ljubljani 1988, v Murski Soboti 1988, v Portorožu 1952, v Novem mestu leta 1978 in v Celju 1978; najtopleje je bilo na Kredarici novembra leta 1984, v Ljubljani 1963, v Murski Soboti 1988, v Portorožu 2002, v Novem mestu in Celju pa leta 1978. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja o 20 n 15 10 ro ! 5 CD E 0 -5 -10 4 20 15 g 10 TO 1 5 CD 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 13. Število padavinskih dni v novembru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 13. Number of days in November with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 5 Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Kredarici, in sicer 11, po dan manj so zabeležili v Kočevju in Črnomlju, 9 v Kamniški Bistrici, po 8 v Novem mestu in Kneških Ravnah. Najmanj dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na obali (le dva), trije v Mariboru in po štiri v Ljubljani in Lescah. Drugod je bilo 5 do 7 takih dni. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - november 2007 Table 1. Monthly meteorological data - November 2007 Postaja RR RP Padavine in pojavi SD SSX DT SS Kamniška Bistrica 81 35 9 3 14 3 Brnik 36 24 5 3 19 1 Jezersko 51 23 7 5 19 6 Log pod Mangartom 163 55 6 0 0 0 Soča 127 42 6 0 0 0 Zaga 220 58 6 0 0 0 Kobarid 112 33 5 0 0 0 Kneške Ravne 119 32 8 2 19 2 Nova vas 52 35 7 12 19 5 Sevno 27 25 6 5 19 3 Slovenske Konjice 33 37 5 0 0 0 Lendava 44 57 5 0 0 0 Veliki Dolenci 28 39 5 8 19 2 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) DT - dan v mesecu SD - število dni s padavinami > 1 mm 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 700 "F 600 t 500 r > 400 m -a ro 300 m C 200 > 100 0 350 ? 300 h 250 C > 200 ro ■o ro cp 150 ro C 100 > 50 0 KREDARICA 1 lil h ¡1 11 ■ 1 lil É 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 350 1= 300 h 250 C > 200 ro ■n ro C 150 ro C 100 > 50 0 350 1= 300 h 250 C > 200 ro ■n ro C 150 ro C 100 > 50 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 14. Padavine v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 14. Precipitation in November and the mean value of the period 1961-1990 V vsej Sloveniji je novembra 2007 glede na dolgoletno povprečje padavin primanjkovalo. Na Kredarici, v Portorožu in Ljubljani je bil najbolj namočen november leta 2000, v Celju in Novem mestu 1991 ter v Murski Soboti 1962. S padavinami najbolj skromen november je bil na Kredarici in v Celju leta 1981, Novem mestu 1983, Portorožu 1983 in 1988, Ljubljani 1988 ter v Murski Soboti 1953 in 1988. 350 300 Slika 15. Padavine v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 15. Precipitation in November and the mean value of the period 1961-1990 E E 250 150 .E 200 > to T3 tO rc 100 >(¡2 > 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Novembra je v Ljubljani padlo 33 mm padavin, kar predstavlja četrtino dolgoletnega povprečja. November 2007 spada med najbolj suhe. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo manj padavin v treh novembrih: 1988 (19 mm), 1981 (30 mm) in 1983 (31 mm). Najobilnejše padavine so bile padavine novembra 2000 (312 mm), 266 mm je padlo novembra 1962, 248 mm so namerili novembra 1991, novembra 1960 pa 230 mm. Na sliki 16 je shematsko prikazano novembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod po Sloveniji je bilo novembra več sonca kot običajno. Najbolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo v osrednji Sloveniji, za 50 do 70 %, v Ljubljani je bil presežek 74 %. Presežek do 30 % je bil v severozahodni in jugovzhodni Sloveniji ter vzhodni in severovzhodni Sloveniji. Najmanjši presežek sončnega vremena je bil na obali (14 %) in Kredarici (15 %). 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja novembra 2007 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in November 2007 compared with 1961-1990 normals 170% 150% 130% Sonce je v Ljubljani sijalo 97 ur, kar je skoraj tri četrtine več od dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bil to drugi najbolj sončen november doslej. Najbolj sončen zadnji jesenski mesec je bil leta 1981 (123 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo v novembrih 1958 in 1962 (po 9 ur), med bolj sive spadata še novembra 1985 (19 ur) in 1968 (28 ur). 150 ^ 100 D 0 1 50 Slika 17. Število ur sončnega obsevanja v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 17. Bright sunshine duration in hours in November and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 Slika 18. Pogled na Blejsko jezero s Stola (foto: Jaka Ortar) Figure 18. A view towards the Lake Bled (Photo: Jaka Ortar) 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 30 E 20 E ra 10 KREDARICA 10 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 30 E 20 (D C '> ro ■o ro 10 r 10 LJUBLJANA -- 8 -- 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 30 E 20 E ro 10 0 CELJE 1 ■ -- 6 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 30 I 20 ro 10 0 4 .5= 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 90 "E J= a 60 30 0 BILJE „ J 12 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 30 E 20 E ro 10 r 10 -- 4 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 90 60 30 MARIBOR --10 -L 12 6 o -- 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 dan 23 25 27 29 30 n E 20 E ro 10 r 10 PORTOROŽ 1 -- 4 0 ............................. 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) novembra 2007 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, November 2007 8 8 6 6 4 4 2 0 0 0 8 6 4 2 0 0 0 0 8 8 4 2 2 0 0 10 8 8 6 6 2 2 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na sliki 19 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v Ratečah, in sicer 9, v Slovenj Gradcu so jih zabeležili 6, po 5 v Lescah, na Kredarici, Goriškem in obali. Najmanj jasnih dni, po eden, je bilo na Bizeljskem, v Kočevju in Murski Soboti. V Ljubljani sta bila dva jasna dneva, dan več od dolgoletnega povprečja (slika 20); od sredine minulega stoletja je bilo brez jasnih dni 28 novembrov, največ takih dni pa je bilo leta 1981, zabeležili so jih 6. Drugod so zabeležili po 3 jasne dneve. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah novembra običajno prispeva tudi jutranja in dopoldanska megla, ki ob stabilnih vremenskih razmerah lahko vztraja tudi ves dan ali celo več dni zapored. LJUBLJANA 20 15 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 20. Število jasnih dni v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 21. Število oblačnih dni v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 20. Number of clear days in November and the Figure 21. Number of cloudy days in November and mean value of the period 1961-1990 the mean value of the period 1961-1990 8 25 6 5 4 2 5 0 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo v Mariboru, in sicer 13, po 12 so jih zabeležili v Murski Soboti, Črnomlju, Novem mestu in Kočevju, po 11 v Slovenj Gradcu in na Bizeljskem, 10 v Celju in 9 na Postojnskem. V Ljubljani je bilo 10 oblačnih dni (slika 21), kar je 7 dni manj od dolgoletnega povprečja; največ oblačnih dni je bilo v novembru 1958, in sicer 28, le 7 takih dni pa so zabeležili novembra 1981. Najmanj oblačnih dni je bilo na Goriškem, in sicer 6, drugod 7 oz. 8. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 5 in 7 desetinami. Najmanjša povprečna oblačnost je bila v Ratečah (4,6 desetine), največja pa na Bizeljskem (7,1 desetin). Jeseni nekaj k večji povprečni oblačnosti po kotlinah in nekaterih dolinah ter nižinah prispeva tudi megla. Slika 22. Pogled s Stola na Ljubljansko kotlino z meglo (foto: Jaka Ortar) Figure 22. Ljubljana Basin with fog, view from mount Stol (Photo: Jaka Ortar) 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - november 2007 Table 2. Monthly meteorological data - November 2007 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 3,3 0,2 8,0 -0,3 13,9 24 -6,8 30 18 0 500 119 5,6 8 5 21 12 4 0 0 0 0 0 Kredarica 2514 -5,7 -1,7 -2,8 -8,3 4,6 3 -15,6 15 30 0 771 124 115 5,8 8 5 88 44 11 0 15 30 95 26 744,5 3,2 Rateče-Planica 864 0,9 0,0 7,0 -2,9 14,6 4 -8,4 16 26 0 573 113 130 4,6 7 9 47 27 7 0 0 5 5 19 916,2 5,0 Bilje 55 6,9 -0,6 12,8 2,1 20,0 4 -4,9 16 11 0 382 138 134 5,1 6 5 28 18 5 0 0 0 0 0 1010,1 7,2 Letališče Portorož 2 8,4 0,1 13,6 3,9 19,9 3 -2,3 20 5 0 319 115 114 5,2 7 5 14 13 2 2 0 0 0 0 1016,7 7,7 Godnje 295 6,4 0,1 11,8 2,9 18,5 4 -2,5 10 8 0 394 128 5,8 8 2 24 15 6 0 1 0 0 0 Postojna 533 3,8 -0,6 0,9 -7,2 13 17 486 116 134 5,9 9 3 31 18 7 0 2 2 5 19 Kočevje 468 3,2 -0,8 8,3 -0,7 15,5 8 -7,0 29 20 0 498 6,9 12 1 82 49 10 0 7 5 8 18 Ljubljana 299 5,1 0,5 9,1 1,7 14,9 23 -4,8 30 8 0 447 97 174 6,4 10 2 33 25 4 1 7 0 0 0 982,5 7,0 Bizeljsko 170 4,5 -0,2 8,7 0,7 16,8 23 -6,0 29 11 0 466 7,1 11 1 55 52 7 0 6 2 4 18 Novo mesto 220 4,4 -0,1 8,6 1,0 15,7 23 -4,1 16 14 0 452 83 118 6,6 12 3 58 53 8 1 9 3 9 19 989,3 7,1 Črnomelj 196 4,7 -0,5 9,5 0,4 17,2 8 -6,0 16 15 0 460 6,8 12 3 71 54 10 1 6 2 9 18 Celje 240 4,1 -0,1 9,5 -0,1 17,4 23 -6,4 30 18 0 477 94 146 6,3 10 3 41 41 6 0 7 2 3 19 989,4 6,7 Maribor 275 4,6 0,1 8,5 1,5 17,7 23 -5,4 30 9 0 456 95 121 6,8 13 3 26 28 3 0 0 0 0 0 984,5 6,1 Slovenj Gradec 452 3,0 0,4 8,2 -0,5 15,0 23 -6,7 28 18 0 502 107 133 5,9 11 6 29 28 6 0 3 2 5 19 6,2 Murska Sobota 188 3,9 -0,2 8,2 0,3 16,0 23 -5,0 28 13 0 484 94 131 6,8 12 1 35 50 5 0 4 2 2 18 995,5 6,8 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - november 2007 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - November 2007 Postaja I. dekada II. dekada I II. dekada Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 9,6 16,2 19,9 4,7 -0,4 2,3 -2,6 5,9 11,1 15,2 1,3 -2,3 -0,9 -5,6 9,6 13,7 17,7 5,5 -1,4 5,0 -2,7 Bilje 8,9 15,7 20,0 3,6 -2,1 2,4 -4,0 3,9 10,4 15,0 -1,3 -4,9 -3,4 -7,1 7,8 12,1 17,5 4,1 -3,2 2,8 -5,3 Postojna 5,6 10,9 14,0 1,4 -5,0 0,5 -7,2 0,6 -99,0 10,0 -0,9 -7,2 -3,4 -9,0 5,2 8,2 13,4 2,1 -4,0 0,4 -6,4 Kočevje 4,1 11,3 15,5 -0,6 -3,0 -1,9 -5,5 1,1 4,9 11,2 -2,4 -6,8 -3,2 -9,1 4,3 8,8 14,5 1,0 -7,0 -0,1 -9,0 Rateče 2,1 10,4 14,6 -2,9 -5,4 -7,9 -11,6 -0,8 4,5 9,6 -3,6 -8,4 -7,0 -15,9 1,4 6,3 10,4 -2,2 -7,6 -4,1 -11,6 Lesce 5,1 11,1 13,6 0,6 -2,7 -0,6 -4,0 1,3 5,2 10,2 -1,4 -4,8 -1,2 -7,3 3,6 7,8 13,9 -0,2 -6,8 -0,8 -8,2 Slovenj Gradec 4,0 10,5 13,4 -0,3 -2,5 -3,1 -6,0 1,3 5,3 10,0 -1,0 -5,0 -2,7 -8,6 3,8 8,7 15,0 -0,2 -6,7 -1,8 -9,4 Brnik 4,8 12,0 14,6 -0,6 -2,7 1,2 6,2 12,4 -2,2 -6,3 4,1 8,5 15,3 0,3 -7,6 Ljubljana 6,7 11,7 13,9 2,5 -0,3 -1,7 -4,2 3,1 6,6 13,1 0,2 -3,8 -1,6 -8,3 5,6 8,9 14,9 2,3 -4,8 0,1 -6,6 Sevno 6,3 10,5 12,6 2,7 -0,6 1,1 4,2 11,4 -1,1 -3,8 4,8 7,6 14,2 1,7 -4,3 Novo mesto 5,8 11,6 15,1 1,5 -2,0 -2,4 -6,4 2,2 5,3 12,7 -0,6 -4,1 -2,3 -9,0 5,2 9,0 15,7 2,1 -3,7 1,1 -5,4 Črnomelj 6,8 12,9 17,2 0,9 -3,0 -0,4 -4,0 2,5 6,6 14,2 -1,2 -6,0 -1,4 -7,5 4,7 8,9 16,0 1,4 -5,0 0,3 -6,5 Bizeljsko 6,5 11,5 14,0 2,1 -1,6 1,1 -2,6 2,5 5,6 12,0 -0,6 -5,0 -0,5 -5,6 4,4 8,9 16,8 0,6 -6,0 -0,1 -6,4 Celje 5,4 12,1 15,0 -0,2 -3,5 -2,5 -5,9 2,5 6,5 13,2 -0,6 -5,4 -1,5 -8,1 4,4 9,9 17,4 0,4 -6,4 -1,2 -8,5 Starše 5,5 11,1 15,5 1,2 -2,2 -0,4 -3,5 2,4 5,5 10,2 0,0 -1,9 -0,8 -3,6 4,6 9,4 17,5 1,0 -5,8 0,0 -6,6 Maribor 6,1 11,2 16,0 2,5 -0,7 2,8 5,5 11,8 0,6 -1,3 4,8 8,8 17,7 1,4 -5,4 Jeruzalem 6,9 10,8 14,5 3,9 1,0 2,4 -1,5 1,3 4,2 11,5 -0,1 -2,0 -1,3 -4,0 4,9 9,0 16,5 1,8 -6,0 0,6 -6,0 Murska Sobota 5,3 10,7 14,4 0,6 -2,5 -1,7 -6,0 2,2 5,0 12,0 -0,1 -3,0 -1,7 -6,1 4,1 8,7 16,0 0,2 -5,0 -1,1 -7,0 Veliki Dolenci 6,5 10,6 14,0 2,2 -2,2 -1,0 -5,0 2,0 10,5 -0,5 -2,6 -2,4 -4,5 3,7 8,4 15,4 -0,1 -5,4 -2,1 -8,2 LEGENDA: Tpovp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: Tpovp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - november 2007 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - November 2007 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III M od 1. 1. 2007 I. II. III M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 2,7 1 0,1 1 10,9 3 13,7 5 727 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 2,9 2 2,0 3 23,1 5 28,0 10 927 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 3,2 2 6,0 4 21,3 4 30,5 10 1221 0 0 5 2 0 0 5 2 Kočevje 32,2 3 18,0 5 31,8 3 82,0 11 1311 0 0 8 4 1 1 8 5 Rateče 3,1 2 6,1 4 37,5 4 46,7 10 1293 0 0 5 3 4 2 5 5 Lesce 2,3 2 0,4 1 18,1 3 20,8 6 1152 0 0 0 0 0 0 0 0 Slovenj Gradec 5,2 2 10,9 5 12,8 2 28,9 9 1344 0 0 5 2 0 0 5 2 Brnik 5,8 2 4,5 2 25,5 2 35,8 6 1208 0 0 3 1 0 0 3 1 Ljubljana 5,3 2 3,6 3 24,2 2 33,1 7 1145 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 9,5 3 8,7 4 9,2 3 27,4 10 1051 0 0 5 3 0 0 5 3 Novo mesto 16,9 3 18,8 6 22,3 3 58,0 12 1040 0 0 9 3 0 0 9 3 Črnomelj 22,7 3 24,4 6 23,7 3 70,8 12 1242 0 0 9 2 0 0 9 2 Bizeljsko 12,7 1 16,0 4 26,1 3 54,8 8 987 0 0 4 2 0 0 4 2 Celje 3,9 2 8,5 3 29,0 2 41,4 7 1008 0 0 3 2 0 0 3 2 Starše 9,1 3 6 13,7 1 10 0 0 3 3 0 0 3 3 Maribor 5,2 2 9,6 5 11,4 2 26,2 9 918 0 0 0 0 0 0 0 0 Jeruzalem 11,4 2 6 14,6 2 10 0 0 15 3 9 1 15 4 Murska Sobota 11,3 3 12,6 5 10,9 2 34,8 10 777 0 0 2 2 0 0 2 2 Veliki Dolenci 10,0 2 6,5 4 11,4 1 27,9 7 731 0 0 8 2 0 0 8 2 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2007 Dmax s.d. ■ dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - višina snežne odeje (cm) - število dni s snežno odejo ob 7.uri LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2007 - total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax - snow cover (cm) s.d. - number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. novembra 2007 1200 > CD (D Cp 900 600 300 L, JUBL JANA \ 0 1 .jan l.febl.mar 1 apr l.maj l.jun l.jul l.avg l.sep l.okt l.nov 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Maribor M 7 6 % 84 % N 18 m/s 4Q % NNW I4 %/s NNE 1Q %/s Kredarica Novo mesto Portorož - letališče Bilje CCC 77 % 2 8 % SSE 5 2 m/s S 34 m/s ««.a. 3 5 % 3 2 % SSW 17 m/s 2 4 % SSE 11 m/s S 12 m/s Slika 23. Vetrovne rože, november 2007 Figure 23. Wind roses, November 2007 9 2 % N 7 3 m/s 4 8 % N 0 9 m/s 20 9 % NNW 8 4 m/s 3 4 % NNE 6 8 m/s 3 8 % NNW 10 m/s 7 5 % NNE 0 9 m/s 36.8 % NW 9.8 m/s 2.6 % NE 4.9 m/s .....22 9 % NW 1.6 m/s ME 4 4 % NE 1.6 m/s 2 8 % NW 0 8 m/s NE 1.0 m/s 4.8 % WNW 6 8 m/s EKie 2 4 % ENE 4.2 m/s 9.4 % WNW 1.8 m/s CMC 3 1 % ENE 1.0 m/s 3.8 % WNW 1 4 m/s CMC 98 % ENE 0 9 m/s ... 3 0 % W 15 m/s 3.0 % E 10 m/s 9 6 % E 13 m/s E W 1.8 m/s WSW 02 %/s ccc 18 % ESE 0.9 m/s 0.3 % WSW 2 3 m/s CCC 2 8 % ESE 4.3 m/s 4 9 % WSW 2 1 m 10 9 % ESE 1.8 m/s 2.1 % SW 0.9 m/s 6 5 % SE 5 9 m/s SE 1.5 m/s SW 1 9 %/s CC 4 7 % SE 1.4 m/s SW 2.6 m/s 2.7 % SSW 1 7 m/s 13.3 % SSE 2.4 m/s 0.2 % SSW 1 6 m/s SSE 5 4 % SSE 7.3 m/s 7.4 % SSW 13 m/s ccc 3 1 % SSE 1.4 m/s 8.2 % S 2 3 m/s 3.7 % S 11 m/s S 3 9 m/s 3 3 % N 0 9 m/s m 1 5 % N 2 6 m/s N 11 m/s 4.6 % NNE 10 m/s NNE 33 %/s NNW 0.7 m/s NNE 1.0 m/s NNW 0 8 m/s NNW 2.5 m/s NW 1 5 %/s Kie 2 6 % NE 1.9 m/s 2.5 % NW 0 7 m/s Kic 89 % NE 1.4 m/s kic 8 9 % NE 5.9 m/s EKie 6 3 % ENE 2.0 m/s 4.7 % WNW 0 8 m/s 8.7 % ENE 1.6 m/s CMC 10 0 % ENE 5.8 m/s WNW 1.1 m/s 2 0 % W 0 9 m/s 30 9 % E 2 0 m/s xa, 9 5 % W 1.0 m/s 5.0 % E 13 m/s 1.5 % W 14 m/s 3.3 % E 3 0 m/s WSW 10 %/s ccc 271 % ESE 1.8 m/s ccc 2 6 % ESE 0.7 m/s 12.0 % ESE 2.8 m/s WSW 2.4 m/s WSW 2.0 % SW 2.9 m/s 36.6 % SE 3.8 m/s «,a. 4 9 % SW 1.0 m/s 59 % SE 1.3 m/s -..,12 9 % SW 1 2 m/s CC 2 4 % SE 0.8 m/s 2.8 % SSW 3 2 m/s 8.4 % SSW 14 %/s SSE 8.0 % S 14 m/s 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo slabih 49 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 17. novembra dosegel 19,5 m/s, bilo je 12 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 11 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 17. novembra dosegel 19 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik skupno pihala v 58 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 1. novembra dosegel 14,9 m/s, bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani so pogosto pihali severovzhodnik, vzhodseverovzhodnik, vzhodnik in vzhodjugovzhodnik, skupaj v slabih 42 % vseh primerov, jugozahodnik in jugjugozahodnik pa v 15 % terminov. Najmočnejši sunek je bil 9. novembra 16,1 m/s, veter je v treh dneh presegel hitrost 10 m/s. Na Kredarici je veter v 12 dneh presegel 30 m/s, v dveh dneh 40 m/s; v sunku je 21. novembra dosegel hitrost 44,7 m/s. Severseverozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 67 % vseh terminov. V Mariboru je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo slabih 41 % vseh primerov, jugjugovzhodniku in južnemu vetru pa skupno dobrih 21 % terminov. Sunek vetra je 26. novembra dosegel 15 m/s; bilo je 10 dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v dobrih 50 % vseh primerov, vzhodseverovzhodnik s sosednjima smerema v slabih 23 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 21. novembra dosegel 11,1 m/s, bila sta dva dneva z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 23. novembra dosegel hitrost 23,9 m/s, bilo je 6 dni z vetrom nad 20 m/s. V parku Škocjanske jame je bilo 16 dni z vetrom nad 10 m/s in štirje dnevi z vetrom nad 20 m/s, 17. novembra je veter dosegel 25,6 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, november 2007 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, November 2007 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož -0,7 -2,2 3,3 0,1 8 0 33 13 138 127 73 114 Bilje -0,3 -3,7 1,9 -0,6 6 3 49 18 163 152 82 134 Postojna -0,6 -3,8 2,5 -0,6 6 10 40 18 Kočevje -1,9 -2,8 2,0 -0,8 72 27 56 49 Rateče -0,9 -1,7 2,7 0,0 6 9 73 27 140 153 95 130 Lesce 0,1 -1,8 2,4 0,2 4 1 37 12 Slovenj Gradec -0,8 -1,4 3,4 0,4 18 24 43 28 149 129 117 133 Brnik -0,4 -2,1 2,9 0,1 12 8 58 24 Ljubljana 0,1 -1,5 2,9 0,5 14 7 59 25 205 195 117 174 Sevno -0,1 -3,0 2,0 -0,3 32 19 26 25 Novo mesto -0,6 -2,2 2,5 -0,1 56 42 66 53 157 110 81 118 Črnomelj -0,2 -2,7 1,4 -0,5 64 44 58 54 Bizeljsko -0,2 -2,0 1,5 -0,2 48 32 88 52 Celje -0,8 -1,8 2,2 -0,1 15 20 91 41 162 130 1 41 146 Starše -1,0 -2,1 2,1 -0,4 45 48 Maribor -0,4 -1,7 2,3 0,1 23 24 37 28 139 91 127 121 Jeruzalem 0,0 -3,3 1,9 -0,5 56 52 Murska Sobota -0,8 -2,0 2,0 -0,2 67 43 47 50 146 86 158 131 Veliki Dolenci 0,2 -2,1 1,4 -0,1 58 22 46 39 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec V prvi tretjini novembra je bila povprečna temperatura zraka nepomembno nižja od dolgoletenga povprečja; izjema so bili Veliki Dolenci, ki so bili za dve desetinki toplejši, ter Ljubljana in Lesce, ki sta bili za desetinko °C toplejši, Jeruzalem je bil povprečno topel, kar 1,9 °C hladneje pa je bilo v Kočev- 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ju. Padavine so bile v večini Slovenije precej pod dolgoletnim povprečjem. V Lescah so padli le 4 % običajnih padavin, pod 10 % povprečja je padlo tudi v Postojni, na obali, Goriškem in v Ratečah. Največ padavin glede na povprečje je padlo na Kočevskem, in sicer 72 %, v Murski Soboti 67 %. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, v Ljubljani je sonce sijalo več kot dvakrat toliko časa kot običajno, na Goriškem slabi dve tretjini časa več; najbližje povprečju sta bila Maribor in obala s slabimi 40 % presežka. Osrednja tretjina novembra je bila hladnejša kot običajno, odkloni so bili od -1,5 do -3 °C; največji negativni odklon so bili v Postojni (-3,8 °C), na Goriškem (-3,7 °C) in v Jeruzalemu (-3,3 °C), najmanjši v Slovenj Gradcu z odklonom -1,4 °C. Prevladovalo je suho vreme. Na obali ni bilo padavin, manj kot desetino običajnih padavin so zabeležili v Lescah, na Goriškem, Brniku, v Ratečah in Ljubljani, drugod je padlo do 45 % običajnih padavin. Sonca je bilo več kot običajno, z izjemo Maribora in Murske Sobote, kjer, je sonce sijalo nad 85 % povprečnega časa; največji presežek je bil v Ljubljani, kjer je sonce sijalo za 95 % več časa kot ponavadi. V zadnji tretjini novembra so bile povprečne temperature povsod nad dolgoletnim povprečjem, odkloni so se večinoma gibali med 1,5 in 3 °C. Največja odklona sta bila v Slovenj Gradcu (3,4 °C) in na obali (3,3 °C), najmanjši pa je bil v Črnomlju in Velikih Dolencih, kjer je bilo za 1,4 °C topleje kot običajno. Dolgoletno povprečje padavin je bilo ponovno pod dolgoletnim povprečjem, najmanj glede na povprečje jih je padlo v Sevnem (četrtina običajnih padavin), najbližje povprečju pa je bilo Celje, kjer je padlo 91 % običajnih padavin. V zadnji tretjini novembra je bilo v večjem delu Slovenije več sončnega vremena kot običajno, na obali, Goriškem, v Ratečah in Novem mestu je sonce sijalo 70 do 85 % običajnega časa. Presežek je bil največji v Murski Soboti, kjer je bilo za 58 % več sonca. 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 24. Največja višina snega v novembru Figure 24. Maximum snow cover depth in November E "a 20 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na Kredarici so 26. novembra 2007 zabeležili 95 cm snega. Od sredine minulega stoletja je najmanj snega zapadlo novembra 1983 (17 cm), sledijo novembri 1988 (20 cm), 2006 (33 cm) in 2004 (35 cm). Največ snega je bilo novembra 1979, namerili so ga 254 cm, sledijo mu novembri 1974 (250 cm), 2000 (245 cm) in 1964 (241 cm). 100 E 60 40 KREDARICA Slika 25. Dnevna višina snežne odeje novembra 2007 na Kredarici Figure 25. Daily snow cover depth in November 2007 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 300 40 30 200 100 10 0 0 80 20 0 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Novembra 2007 je sneg na Kredarici prekrival tla cel mesec, tako je bilo še v 36 novembrih, najmanj dni je bila snežna odeja prisotna novembra 1978 (5 dni), po 8 dni v novembrih 1983 in 1988. Poleg Kredarice je novembra sneg pobelil še Rateče, Postojno, Kočevje, Bizeljsko, Novo mesto, Črnomelj, Celje, Slovenj Gradec in Mursko Soboto ter Jezersko, Brnik, Kneške Ravne, Novo vas in Sevno. Slika 26. Meteorološka postaja Rateče je bila konec meseca brez snega. Snežniške gozdove je sredi meseca pobelil svež sneg, na sliki mrazišče Velika Padežnica (foto: Iztok Sinjur) Figure 26. There was no snow at the end of the month on meteorological station Rateče. Fresh snow cover in forest on Mount Snežnik on 15 November (Photo: Iztok Sinjur) 25 20 15 o Ü 10 >W 5 LJUBLJANA 15 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 NOVO MESTO 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 20 15 10 MURSKA SOBOTA 30 25 20 l" T> O 15 > 0 10 5 0 RATEČE 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 25 20 5 0 0 5 0 Slika 27. Število dni z zabeleženo snežno odejo v novembru Figure 27. Number of days with snow cover in November V Ratečah so zabeležili 5 dni s snežno odejo in 5 cm snega; največ takih dni je v novembru bilo leta 1980, ko je sneg obležal 28 dni, brez snežne odeje pa so bili v 6 novembrih. V Postojni so zabeležili 5 cm in dva dneva s snežno odejo, na Bizeljskem dva cm in dva dneva. V Ljubljani je bila snežna odeja najvišja v letih 1966 in 2005, ko je znašala 37 cm. V novembru 2007 snega ni bilo, tako je bilo še v 29 novembrih; snežna odeja je najdalj ležala leta 1980, in sicer 21 dni, v 27 novembrih pa je bila Ljubljana brez snežne odeje. V Novem mestu je sneg najdalj ležal v novembrih 1985 in 1993, 18 dni, v 19 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja novembrih pa je bil brez snežne odeje; novembra 2007 so bili trije dnevi s snežno odejo, namerili pa so 9 cm snega. V Murski Soboti so namerili dva cm in zabeležili dva dneva s snežno odejo; največ dni s snežno odejo je bilo novembra 1993, in sicer 15, brez nje pa so bili v 30 novembrih. Novembra so nevihte že redkost. Dva dneva z nevihto ali grmenjem sta bila na obali, po eden v Ljubljani, Novomeški pokrajini in Črnomlju. Na Kredarici so zabeležili 15 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. 9 dni z meglo je bilo v Novem mestu, po 7 v Kočevju in na Celjskem, po 6 v Črnomlju in na Bizeljskem. Brez dni z meglo so bili v Ratečah, Lescah, Mariboru, na Goriškem in obali, enega so zabeležili na Krasu, dva v Postojni, tri v Slovenj Gradcu in 4 v Murski Soboti. 25 20 Slika 28. Število dni z meglo v novembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 28. Number of foggy days in November and the mean value of the period 1961-1990 c "O o > 1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 23 Razvoj vremena v novembru 2007 Weather development in November 2007 Janez Markošek 1.-2. november Pretežno jasno, drugi dan občasno zmerno oblačno, burja, toplo Iznad zahodne Evrope je nad Alpe in zahodni Balkan segalo območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnimi vetrovi je pritekal nad naše kraje topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, predvsem drugi dan občasno zmerno oblačno. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 15 °C, na Primorskem od 16 do 20 °C. 3. november Na zahodu pretežno jasno, drugod sprva nizka oblačnost, toplo Nad zahodno Evropo, Alpami in zahodnim Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. V jugozahodni Sloveniji, Posočju in Zgornjesavski dolini je bilo pretežno jasno, drugod je bila zjutraj in dopoldne nizka oblačnost do nadmorske višine okoli 1900 metrov. Popoldne se je razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 15 °C, na Primorskem do 20 °C. 4. november Sprva pretežno oblačno, nato v zahodni polovici Slovenije delne razjasnitve, na vzhodu rahel dež Nad severovzhodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je ob severozahodnih višinskih vetrovih oplazila naše kraje (slike 1-3). Zjutraj je bilo povsod pretežno oblačno, čez dan se je v zahodni in deloma osrednji Sloveniji delno razjasnilo. Ponekod v vzhodni Sloveniji je prehodno rahlo deževalo. Količina padavin je bila majhna. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 15 °C, na Primorskem do 20 °C. 5. november Pretežno jasno, šibka burja V območju visokega zračnega pritiska je s severnimi vetrovi pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno delno oblačno. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 13 °C, na Primorskem do 17 °C. 6.-7. november Delno jasno, občasno pretežno oblačno Ob močnih višinskih severozahodnih vetrovih je nad naše kraje pritekal občasno bolj vlažen zrak. Prvi dan je oblačnost naraščala, več jasnine je bilo spet od večera do dopoldneva naslednjega dne. Drugi dan zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Čez dan je bilo spet vse bolj oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 12 °C, na Primorskem do 15 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 8. november Na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo Na jugovzhodnem obrobju območja visokega zračnega pritiska je nad naše kraje pritekal razmeroma suh zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature so bile od -3 do 5 °C, najvišje dnevne od 13 do 17 °C. 9. november Oblačno s padavinami, deloma nevihtami, proti večeru delne razjasnitve Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je pomikala prek naših krajev. V višinah se je dolina spuščala proti Alpam in severnemu Sredozemlju, nad nami je zapihal jugozahodnik (slike 4-6). V noči na 9. november se je pooblačilo, čez dan je bilo oblačno s padavinami, deloma nevihtami. Popoldne so padavine ponehale, ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji se je proti večeru delno razjasnilo. Največ padavin je padlo v jugovzhodni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature so bile od 0 do 8, najvišje dnevne od 6 do 11, na Primorskem do 14 °C. 10. november Delno jasno, občasno pretežno oblačno Nad severno in vzhodno Evropo ter Balkanom je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z močnimi severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo, občasno pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature so bile od -5 do 0 °C, najvišje dnevne od 7 do 14 °C. 11.-12. november Delno jasno, občasno pretežno oblačno in ponekod manjše padavine, vetrovno Nad severno, srednjo in vzhodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Eno od središč je bilo prvi dan nad vzhodnimi Alpami. V višinah je bilo nad Evropo obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami je pihal močan zahodni do severozahodni veter. Prvi dan je bilo delno jasno, zjutraj pa predvsem v severovzhodnih krajih oblačno z manjšimi padavinami. Čez dan je ponekod pihal jugozahodni veter. V noči na 12. november je ponekod v severni, osrednji in vzhodni Sloveniji rahlo deževalo, zjutraj le še v jugovzhodnih krajih. Čez dan je bilo vse več jasnine, najpozneje se je razjasnilo v jugovzhodnih krajih. Zvečer je bilo pretežno jasno. Pihal je severni do severozahodni veter. Drugi dan se je ohladilo, najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 11 °C, na Primorskem do 15 °C. 13. november Pretežno jasno, čez dan občasno zmerno oblačno V šibkem območju visokega zračnega pritiska je od severozahoda k nam pritekal razmeroma suh zrak. Zjutraj je bilo pretežno jasno, čez dan je bilo na nebu precej srednje in visoke oblačnosti. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 14 °C. 14. november Oblačno, občasno padavine, sneg ponekod do 500 m Nad severnim Sredozemljem, Italijo in Jadranom se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad Evropo še vedno obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 7-9). V višjih plasteh ozračja je pihal jugozahodnik, nižje vzhodnik. Pritekal je vlažen zrak. V noči na 14. november se je pooblačilo, čez dan je bilo oblačno. Zjutraj so bile manjše padavine, meja sneženja se je ponekod spustila do okoli 500 metrov nadmorske višine. Čez dan so bile le še v vzhodni polovici Slovenije občasno manjše padavine. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 6 °C, na Primorskem do 10 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 15. november Na zahodu občasno delno jasno, drugod pretežno oblačno, ponoči in zjutraj manjše padavine Nad severozahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad Balkanom pa ciklonsko območje. V višinah je bilo nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem, srednjo Evropo in zahodnim Balkanom jedro hladnega in vlažnega zraka. Predvsem v zahodni Sloveniji je bilo občasno delno jasno, drugod večji del dneva zmerno do pretežno oblačno. Ponoči in zjutraj so bile v jugovzhodni Sloveniji manjše padavine. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 8 °C, na Primorskem do 11 °C. 16. november Delno jasno, proti večeru pooblačitve, burja Na vreme pri nas je vplivalo višinsko jedro hladnega zraka. Eno središče je bilo nad Panonsko nižino, drugo nad severnim Sredozemljem. Nad nami se je zadrževal hladen in razmeroma vlažen zrak. Delno jasno je bilo, zjutraj na severovzhodu pretežno oblačno. Proti večeru se je povsod pooblačilo. Na Primorskem je pihala burja. Jutranje temperature so bile povsod pod lediščem, najvišje dnevne temperature pa so bile od 3 do 6 °C, na Primorskem do 10 °C. 17.-18. november Oblačno z občasnimi padavinami, po nižinah predvsem sneg, burja Nad Italijo in Jadranom je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa jedro hladnega zraka. K nam je od vzhoda pritekal hladen in vlažen zrak (slike 10-12). Oblačno je bilo. Prvi dan je v vzhodni in južni Sloveniji občasno rahlo snežilo, popoldne tudi ponekod v osrednji Sloveniji. Drugi dan so se rahle padavine pojavljale povsod, razen na Primorskem. Po nižinah je predvsem rahlo snežilo. Na Primorskem je pihala burja, v notranjosti pa severovzhodni veter. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 4 °C, na Primorskem do 7 °C. 19.-20. november Na Primorskem in v višjih legah delno jasno, drugod večinoma nizka oblačnost Severovzhodno od nas je bilo območje visokega zračnega pritiska, v višinah pa je bil nad Alpami greben s toplim zrakom. V nižjih plasteh ozračja pa je od jugovzhoda pritekal hladen zrak. Na Primorskem in v višjih legah je bilo pretežno jasno, drugi dan zmerno oblačno. Drugod se je večino dneva zadrževala nizka oblačnost. Prvi dan se je zgornja meja spustila od 2100 na 1500 metrov, drugi dan pa je bila na okoli 800 metrov nadmorske višine. Drugi dan popoldne se je ponekod delno razkrojila. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 5 °C, na Primorskem do 11 °C. 21. november Pooblačitve, zjutraj po nižinah megla, močan jugozahodnik Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad zahodno pa ciklonsko območje. V višinah je z močnimi jugozahodnimi vetrovi pritekal toplejši zrak. Pooblačilo se je. Zjutraj je bila po nižinah megla. Pihal je okrepljen jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 11 °C. 22.-23. november Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, na zahodu občasno dež, jugozahodnik, jugo Iznad severne Evrope je proti zahodnemu in osrednjemu Sredozemlju segalo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je od severa proti zahodni Evropi segala dolina s hladnim zrakom. Nad nami je 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja pihal močan jugozahodni veter (slike 13-15). V vzhodni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod je prevladovalo oblačno vreme. V zahodni Sloveniji je občasno deževalo, največ padavin je padlo v Julijcih in zgornjem Posočju. Pihal je okrepljen jugozahodnik, ob morju drugi dan jugo. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 18 °C. 24.-26. november Oblačno, občasno padavine, pogostejše v zahodni Sloveniji, sprva jugo, zadnji dan razjasnitve Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je dolina od severa segala do Alp in severnega Sredozemlja, nad nami so pihali zahodni do jugozahodni vetrovi, zadnji dan je zapihal severozahodnik. Ena vremenska fronta je prešla Slovenijo v noči na 25. november, druga ji je sledila naslednjo noč (slike 16-18). Prvi dan je bilo oblačno, ob morju je sprva pihal jugo. Ponekod v zahodni Sloveniji je občasno deževalo. V noči na 25. november je povsod deževalo, tudi čez dan je bilo pretežno oblačno z občasnimi padavinami. V večjem delu Slovenije so se padavine spet okrepile v noči na 26. november, večinoma suho je bilo v jugozahodni Sloveniji. Zadnji dan se je postopno razjasnilo, najpozneje v jugovzhodni Sloveniji, kjer je dopoldne še deževalo. Zvečer je bilo povsod pretežno jasno, na Primorskem je pihala burja. Največ padavin je padlo v severozahodni Sloveniji. Razmeroma toplo je bilo. 27.-29. november Pretežno jasno, po nižinah veliko megle ali nizke oblačnosti Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe in Balkan širilo območje visokega zračnega pritiska in zadnji dan nad zahodno in srednjo Evropo že oslabelo. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, le prvi dan je bilo občasno zmerno oblačno. Po nižinah pa je bila zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost, ki se je zadnji dan na Dolenjskem, v Posavju in v Beli krajini zadržala ves dan. Postopno je bilo hladneje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od -2 do 5 °C, na Primorskem do 11 °C. 30. november Delno jasno, občasno pretežno oblačno, dopoldne na jugovzhodu rahel dež Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljena vremenska fronta se je ob zahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. V jugovzhodni Sloveniji je dopoldne prehodno rahlo deževalo. Zjutraj pa je bila po nekaterih nižinah še megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 7 °C, na Primorskem do 12 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4. 11. Slika 2. Satelitska slika 4. 11. 2007 ob 13. uri Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 4. 11. 2007 ob 13. uri 2007 ob 13. uri Figure 2. Satellite image on November, 4 2007 at Figure 3. 500 mb topography on November, 4 2007 at Figure 1. Mean sea level pressure on November, 4 2007 12 GMT at 12 GMT 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 9. 11. Slika 5. Satelitska slika 9. 11. 2007 ob 13. uri 2007 ob 13. uri Figure 4. Mean sea level pressure on November, 9th 2007 12 GMT at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 9. 11. 2007 ob 13. uri Figure 6. 12 GMT Figure 5. Satellite image on November, 9th 2007 at Figure 6. 500 mb topography on November, 9th 2007 at 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14. 11. Slika 8. Satelitska slika 14. 11. 2007 ob 13. uri 2007 ob 13. uri Figure 7. Mean sea level pressure on November, 14 12 GMT 2007 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 14. 11. 2007 ob 13. Figure 8. Satellite image on November, 14th 2007 at uri Figure 9. 500 mb topography on November, 14th 2007 at 12 GMT " / /f//K> K. V Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 18. 11. Slika 11. Satelitska slika 18. 11. 2007 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18. 11. 2007 ob 13. 2007 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on November, 18 2007 at uri Figure 10. Mean sea level pressure on November, 18th 12 GMT 2007 at 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on November, 18th 2007 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo rj h**- 3Hf ir <- i-' m H _ _ ^.HBulu. IS ev -^^r JF1 1 Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 22. 11. Slika 14. Satelitska slika 22. 11. 2007 ob 13. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 22. 11. 2007 ob 13. 2007 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on November, 22nd 2007 at uri Figure 13. Mean sea level pressure on November, 22 12 GMT 2007 at 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on November, 22nd 2007 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 26. 11. Slika 17. Satelitska slika 26. 11. 2007 ob 13. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 26. 11. 2007 ob 13. 2007 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on November, 26th 2007 at uri Figure 10. Mean sea level pressure on November, 18th 12 GMT 2007 at 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on November, 26th 2007 at 12 GMT 30 Jesen 2007 Climate in autumn 2007 Tanja Cegnar >'í4 O podnebnih razmerah smo poročali vsak mesec posebej, na tem mestu le na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev, glavnina prispevka pa je namenjena jeseni 2007 kot celoti. Na začetku si osvežimo spomin na jesen 2006, s katero se je začelo dvanajstmesečno nadpovprečno toplo obdobje. Temperatura je bila jeseni 2006 občutno višja od dolgoletnega povprečja, v osrednji Sloveniji je bila to najtoplejša jesen doslej. Ob nadpovprečno sončnem vremenu je bilo padavin manj kot običajno, tudi snežna odeja je bila v gorah dokaj pičla. September 2007 je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja, padavin pa je bilo povsod precej več kot običajno. Najobilnejše je bilo deževje, ki je spremljalo prehod hladne fronte 18. septembra. Narasle deroče vode so neusmiljeno rušile in odnašale vse na svoji poti; največje opustošenje so za seboj pustile v Železnikih. Na Štajerskem so poleg naraslih voda utrpeli škodo tudi zaradi plazenja razmočenih tal. Sončnega vremena je bilo v pretežnem delu države več kot običajno, za več kot desetino so dolgoletno povprečje presegli na Goriškem, v osrednji Sloveniji in naprej proti jugovzhodu države ter v Beli krajini. Oktobra 2007 je bila povprečna mesečna temperatura pod dolgoletnim povprečjem, vendar v mejah običajne spremenljivosti. Glede na dolgoletno povprečje je padavin primanjkovalo na zahodu države in v večjem delu severovzhodne Slovenije. Ponekod na Dolenjskem so dolgoletno povprečje padavin presegli za tri četrtine. Ob prodoru hladnega zraka se je meja sneženja v začetku zadnje tretjine oktobra spustila precej nizko, na Pohorju je zapadlo za oktober izjemnih 80 cm snega, snežno odejo so zabeležili tudi v Ratečah in Kočevju. Več sončnega vremena kot običajno je bilo le v Ljubljani in na Primorskem. November je bil večinoma nekoliko hladnejši od dolgoletnega povprečja, le na obali, v osrednji Sloveniji in Karavankah je bilo dolgoletno povprečje nekoliko preseženo. Sončnega vremena je bilo povsod v izobilju, dolgoletno povprečje je bilo najbolj preseženo v Ljubljani. Padavin je bilo opazno manj od dolgoletnega povprečja. Sneg je v visokogorju obležal ves mesec, na Kredarici je dosegla snežna odeja 95 cm. Nekaj snega so zabeležili tudi marsikje v nižinskem svetu. Na sliki 1 že na prvi pogled opazimo, da je bila večina dni jeseni 2007 hladnejših od dolgoletnega povprečja. Najbolj izraziti negativni odkloni so bili v visokogorju. V Ljubljani je bilo izrazito hladnih nekaj dni na začetku jeseni, podobno je bilo tudi drugod po državi. Občutno toplejša je bila v 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja nižinskem svetu zadnja tretjina novembra; pozitivni odkloni so v Ljubljani dosegli 9 °C, presegli pa v Murski Soboti in na obali; pozitivni odklon na Kredarici je bil največji v osrednji tretjini oktobra, dosegel je 8 °C. p ra ci 9 n 6 3 -0 -3 -6 -9 --12 1.sep l.okt l.nov O > o 10 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 MURSKA SOE OTA — .1 i. k. 1 .1 ■ lil t\ ■■ I ™ i 1 1 1 n W4 1 | "1 l.sep l.okt l.nov O -6 O LJUBLJANA ■L L 1 .1 . 1 1 ll III. 1 ■ M J'.... 'II 1 1 1" ' II l|' l'l 1 i 1 1 l.sep 10 8 6 4 1 .okt 1.nov -2 š -4 o -6 PORTOROŽ II 1.sep 1 .okt 1.nov Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka jeseni 2007 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, autumn 2007 Povsod po državi je bila povprečna temperatura pod dolgoletnim povprečjem, na večini ozemlja je povprečna temperatura zaostajala običajno za manj kot eno °C. Eno do dve °C hladneje je bilo v Julijcih in na Kočevskem z okolico. Najmanjši negativni odklon je bil v Ljubljani (-0,2 °C), največji pa v Kočevju (-1,4 °C). Slika 2. Odklon povprečne temperature zraka jeseni 2007 povprečja 1961-1990 Figure 2. Mean air temperature anomaly in autumn 2007 Odklon povprečne najnižje dnevne temperature je bil skoraj povsod negativen, večinoma niso presegli -1 °C; najbolj so za dolgoletnim povprečjem zaostajali v visokogorju. Izjema je bil Kras, kjer je bilo za 0,4 °C topleje kot običajno. Popoldnevi so bili povsod hladnejši kot običajno; največji odklon je bil na Kredarici, znašal je -1,5 °C, najmanjši na obali in Krasu, kjer je bili popoldnevi hladnejši le za desetinko °C. £ 2 0 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska S. Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočeve N ova vas Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Murska S. Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Slika 3. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C jeseni 2007 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 3. Mean daily minimum air temperature anomaly in autumn 2007 Slika 4. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C jeseni 2007 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 4. Mean daily maximum air temperature anomaly in autumn 2007 Jeseni 2007 je največ padavin, nad 600 mm, padlo v delu Julijcev in zahodnega Predalpskega hribovja (v Kneških Ravnah so zabeležili nad 700 mm), na Kredarici je padlo 530 mm; najmanj namočeno, s padavinami manj kot 400 mm, je bilo v jugozahodni Sloveniji (Portorož 307 mm), Ljubljani ter vzhodni in severovzhodni Sloveniji (Maribor 270 mm). Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo v vzhodni polovici Slovenije (z izjemo Maribora), v Ljubljani z okolico in na Notranjskem. Največji presežek, 46 %, je bil v Lendavi, dobrih 30 % več padavin so imeli v Novem mestu, Slovenj Gradcu in Murski Soboti. Najmanj padavin glede na dolgoletno povprečje je bilo v zahodni Sloveniji (Goriška 73 %, Rateče 79 %). Slika 5. Prikaz porazdelitve padavin jeseni 2007 Figure 5. Precipitation amount in autumn 2007 Slika 6. Višina padavin jeseni 2007 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 6. Precipitation amount in autumn 2007 compared with 1961-1990 normals Slika 7. Padavine jeseni 2007 v % povprečja obdobja 1961-1990 Figure 7. Precipitation compared to the 1961-1990 normals, autumn 2007 Veliki Dolenjci Lendava Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Logarska dolina Celje Črnomelj Novo mesto Lisca Bizeljsko Sevno Ljubljana Koč evje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Podljubelj Jezersko Kam. Bistrica Rateče Kredarica Lesce Kneške ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mangr. 60% 80% 100% 120% 140% -2.0 -1.0 0.0 1.0 -2.0 -1.0 0.0 1.0 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Jesen 2007 je bila povsod bolj sončna kot ponavadi, z izjemo dela severovzhodne Slovenije in Bizelj-skega (v Sv. Florjanu je sonce sijalo 97 % povprečja); na Kredarici je bilo trajanje sončnega vremena povprečno. Največji presežek je bil v Ljubljani, 20 %, na Goriškem je presegel 15 %. Lavrovec Sv. Florjan Šmarata Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Novo m esto Ljubljana Postojna Portorož Bilje Rateče Kredarica 90% 100% 110% 120% 130% 110% Slika 8. Sončno obsevanje jeseni 2007 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 8. Bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals, autumn 2007 Slika 9. Trajanje sončnega obsevanja jeseni 2007 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 9. Bright sunshine duration in autumn 2007 compared with 1961-1990 normals Na sliki 10 je prikazana povprečna jesenska temperatura v Ljubljani. Po letu 1980 je povprečna jesenska temperatura v Ljubljani narašča za eno °C na desetletje, kar presega napovedi in pričakovanja. Jeseni 2007 je po več letih ter po najtoplejši jeseni 2006 temperatura ponovno zdrsnila pod dolgoletno povprečje; povprečna temperatura je bila 10 °C, kar je 0,2 pod dolgoletnim povprečjem. Povprečna temperatura doslej najtoplejše jeseni 2006 je bila 13,3 °C. Druga najtoplejša in le za desetinko hladnejša jesen je bila v letu 1926, najhladnejša pa leta 1912, ko je bila povprečna temperatura le 6,5 °C. Povprečna minimalna in maksimalna temperatura sta bili 0,3 °C pod povprečjem. Seveda se je v obdobju od leta 1880 merilna postaja nekajkrat selila in tudi okolica sedanjega merilnega mesta se je v zadnjih nekaj desetletjih spremenila. Povprečna jesenska temperatura zraka v Ljubljani 14 O 3 (D CP 13.3°C (2006) ~ 8 7 6 1880 1890 1900 1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 Slika 10. Povprečna jesenska temperatura zraka v Ljubljani Figure 10. Mean autumn air temperature in Ljubljana V Ljubljani je bilo hladnih 8 dni, kar je 5 dni manj od dolgoletnega povprečja; le po dva dneva sta bila hladna v jesenih 1958, 1960, 1964 in 1994, kar 27 dni pa jeseni 1973. Padavine so za 3 % presegle dolgoletno povprečje, padlo je 391 mm; najmanj padavin je bilo jeseni 2006 (185 mm), največ pa leta 1992, ko so namerili 729 mm. Sonce je sijalo 403 ur, kar jesen 2007 uvršča med bolj sončne; najbolj sončna je bila jesen 2006 s 461 urami, najbolj siva pa jesen 1993, sončnih je bilo le 228 ur. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 11. Število dni z minimalno temperaturo pod 0 °C jeseni od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 11. Number of cold days in autumn (days with minimum air temperature bellow 0 °C) and the 1961-1990 normal 600 ' 400 200 - LJUBLJANA 30 25 20 -a ž 15 0 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 750 500 250 0 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 12. Trajanje sončnega obsevanja jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 12. Bright sunshine duration in autumn from 1951 on and the 1961-1990 normal LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 13. Višina padavin jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Precipitation in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal V Murski Soboti je bila povprečna temperatura 8,7 °C in tako za 0,7 °C zaostala za dolgoletnim povprečjem; najtoplejša je bila jesen 2000 z 12 °C, sledi jesen 2006 z 11,7 °C, najhladnejša pa je bila jesen leta 1978 s 7,5 °C. Jeseni 2007 je bilo 16 hladnih dni (3 dni manj od dolgoletnega povprečja); največ jih je bilo v jesenih 1965 in 1983, in sicer po 34, najmanj pa jeseni 1958, ko so bili le 4 hladni dnevi. 40 30 20 MURSKA SOBOTA _ J ir 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 14. Povprečna jesenska temperatura od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 14. Mean air temperature in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 15. Število hladnih dni jeseni od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 15. Number of cold days in autumn (days with minimum air temperature bellow 0 °C) and the 1961-1990 normal Sonce je sijalo 391 ur, 2 % več od povprečja; najbolj sončna je bila jesen 2006 s 489 urami sonca, najbolj siva pa je bila Murska Sobota jeseni 1954 (269 ur). Padlo je 272 mm dežja, kar predstavlja slabo tretjino presežka; največ padavin je bilo jeseni 1998 (361 mm), najmanj leta 1959 (76 mm). 10 5 0 10 0 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja ra ■i= 200 MURSKA SOBOTA 1951 1957 1963 1S 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in autumn from Figure 17. Precipitation in autumn from the year 1951 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 17. Višina padavin jeseni v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 1951 on and the 1961-1990 normal on and the 1961-1990 normal Tako kot v pretežnem delu države je bila tudi na Kredarici jesen 2007 hladnejša, povprečna temperatura je bila -1,4 °C, kar je 1,6 °C pod povprečjem; to je bila peta najhladnejša jesen doslej. Najhladnejša jesen je bila leta 1974, v povprečju je bilo le -2,9 °C, najtoplejša pa leta 2006 s 3,1 °C. 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 Slika 18. Povprečna jesenska temperatura od leta 1954 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja jeseni v letih od 1956 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 18. Mean air temperature in autumn from the Figure 19. Bright sunshine duration in autumn from year 1954 on and the 1961-1990 normal 1956 on and the 1961-1990 normal Sonce je na Kredarici sijalo 413 ur, toliko kot v povprečju; najbolj sončna jesen je bila leta 1986 (548 ur), najbolj siva pa leta 1956 (240 ur). Padlo je 530 mm padavin, kar predstavlja 91 % povprečja; najbolj namočena jesen je bila leta 2000 (1272 mm), najmanj pa leta 1977 (196 mm). Zabeležili so 32 dni s padavinami vsaj 1 mm, kar je dan več od povprečja; največ takih dni je bilo jeseni 1960 (kar 58), najmanj pa leta 1955 (le 15 dni). 1250 1000 JE a 750 > KREDARICA 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 20. Višina padavin jeseni v letih od 1954 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 20. Precipitation in autumn from the year 1954 on and the 1961-1990 normal 60 50 _ 40 c "O :i 30 > 20 10 0 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 Slika 21. Število dni s padavinami vsaj 1 mm jeseni od leta 1954 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 21. Number of days with precipitation at least 1 mm from the year 1954 on and the 1961-1990 normal, autumn 2005 Na Kredarici so jeseni 2007 zabeležili 95 cm snega; najbolj skromna je bila s snežno odejo jesen 2006 0 400 200 1Š 500 250 0 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja (33 cm), največ snega pa je bilo jeseni 1979 (254 cm). Bilo je 73 dni s snežno odejo, toliko dni je bilo tudi leta 1960, in le v dveh jesenih jih je bilo več: jeseni 1972 (85 dni) in 1996 (77 dni); najmanj dni s snežno odejo je bilo jeseni 2006, le 22. V Ratečah je zapadlo 5 cm snega, bilo pa je 7 dni s snežno odejo; največ snega je bilo leta 2005 (103 cm), največ dni z jesensko snežno odejo pa leta 1980 (33 dni). Jesen 2007 Ljubljane ni obdarila s snežno odejo, najdebelejša snežna odeja je bila leta 2005 in 1966 (obakrat 37 cm), največ dni s snežno odejo pa je bilo leta 1980, ko so jih zabeležili 21. 16 15 O 14 p 1 13 p o b 12 o 11 10 PORTOROŽ A M h / M vVn l r v f M V | v v Slika 22. Povprečna jesenska temperatura od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 22. Mean air temperature in autumn from the year 1951 on and the 1961-1990 normal 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na obali je bila povprečna temperatura 12,7 °C, kar je 0,5 °C pod dolgoletnim povprečjem; po 6 letih nadpovprečnih jesenskih temperatur se je tokrat temperatura spustila pod povprečje. Najtoplejši jeseni sta bili v letih 2000 in 2006 (15,3 °C), najhladnejša pa je bila leta 1952 z 10,9 °C. Sonce je sijalo 536 ur, 8 % nad povprečjem; najbolj sončna je bila jesen 1978 (646 ur), najbolj siva pa leta 1960 (366 ur). Padlo je 307 mm padavin, kar je en % manj od povprečja; najbolj namočena je bila jesen 2000 s 628 mm, najbolj suha pa leta 2006 z 90 mm. 750 500 - a 250 PORTOROŽ 800 600 400 c ra 'ra 200 PORTOROŽ 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Slika 23. Jesenske padavine in trajanje sončnega obsevanja in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 23. Precipitation and sunshine duration in autumn and the 1961-1990 normal Preglednica 1. Število dni s snežno odejo in maksimalna višina snežne odeje (v cm) jeseni 2007, največje vrednosti v obdobju 1951-2004 in povprečje obdobja 1971-2000 0 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Table 1. Number of days with snow cover and its depth in autumn 2007, maximum values in the period 19512004 and the average in the period 1971-2000 jesen 2007 največ v obdobju 1951-2006 povprečje 1971-2000 kraj št. dni debelina (cm) št. dni in leto debelina (cm) in leto št. dni debelina (cm) Rateče 7 5 33 (1980) 103 (2005) 13 9 Kredarica 73 95 85 (1972) 254 (1979) 53 64 Vojsko 10 8 30 (1980) 85 (1999) 13 11 Vogel 9 32 33 (1993) 152 (2005) 17 17 Ljubljana 0 0 21 (1980) 37 (1966, 2005) 5 3 Celje 2 3 19 (1985) 32 (1999) 5 3 Novo mesto 2 9 18 (1993) 52 (1996) 6 4 Maribor 0 0 18 (1993) 45 (1971) 4 3 Murska Sobota 2 2 15 (1993) 43 (1962) 3 2 Postojna 2 5 17 (1985) 60 (1999) 4 3 Iz preglednice 1 je razvidno, da je bila jesen 2007 v primerjavi z jesenskim povprečjem 1951-2006 skromna s snežno odejo. 1000 990 980 970 960 LJUBLJANA A / \ /\ Al vv-APrf -A/vy^Jf/Y -Vü/w1 V v w 11 1.9.2007 1.10.2007 1.11.2007 Slika 24. Zračni pritisk jeseni 2007 (svetla črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (temna črta) Figure 24. Air pressure in autumn 2007 (light line) and average of the period 1961-1990 (dark line) Slika 25. Listje se je obarvalo v tople jesenske barve (foto: Peter Habjan) Figure 25. Warm autumn colours (Photo: Peter Habjan) 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Meteorološki podatki - jesen 2007 Table 2. Meteorological data - autumn 2007 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP Lesce 515 8,1 -0,4 13,6 4,0 24,2 -6,8 19 0 978 5,5 27 16 429 96 21 5 3 0 0 Kredarica 2514 -1,4 -1,6 1,5 -3,8 10,9 -15,6 69 0 1944 413 100 6,1 32 14 530 91 32 5 46 73 95 749,3 4,4 Rateče-Planica 864 5,7 -0,6 12,4 1,0 23,8 -8,4 36 0 1214 452 106 4,7 22 27 369 79 27 1 6 7 5 918,8 7,1 Bilje pri N. Gorici 55 11,6 -0,6 18,0 6,6 27,3 -4,9 12 14 570 543 116 4,8 17 19 321 73 20 9 1 0 0 1011,3 10,3 Letališče Portorož 2 12,7 -0,5 18,6 7,9 27,1 -2,3 5 9 456 536 108 4,7 18 24 307 99 18 14 0 0 0 1017,6 10,7 Godnje 295 10,7 -0,4 16,7 7,0 25,5 -2,5 8 4 629 529 5,4 23 14 334 80 23 6 1 0 0 Postojna 533 8,3 -0,9 4,4 -7,2 20 922 453 108 454 99 28 5 10 2 5 Kočevje 468 7,6 -1,4 13,8 3,3 24,9 -7,0 25 0 1041 6,9 41 5 446 1 00 34 5 34 6 8 Ljubljana 299 10,0 -0,2 14,9 6,1 25,7 -4,8 8 2 789 403 120 6,3 28 5 391 103 23 8 26 0 0 984,1 9,8 Bizeljsko 170 9,4 -0,7 14,8 5,2 26,8 -6,0 14 4 815 6,8 34 4 343 118 28 1 31 2 4 Novo mesto 220 9,3 -0,5 14,4 5,5 25,8 -4,1 16 4 824 397 105 6,3 34 14 417 131 30 8 33 3 9 990,9 10,0 Črnomelj 196 9,5 -0,9 15,2 4,8 27,0 -6,0 19 6 802 6,5 40 13 410 114 31 7 19 2 9 Celje 240 8,9 -0,5 14,9 4,5 25,4 -6,4 21 4 870 390 112 6,5 32 9 353 118 29 7 29 2 3 991,1 9,6 Maribor 275 9,3 -0,6 14,1 5,8 25,2 -5,4 9 1 806 395 100 6,3 34 11 270 97 22 3 0 0 0 986,3 9,1 Slovenj Gradec 452 7,6 -0,6 13,5 3,5 24,5 -6,7 21 0 1021 391 101 6,4 34 10 425 132 28 2 24 2 5 Murska Sobota 188 8,7 -0,7 14,0 4,6 26,0 -5,0 16 1 873 391 102 6,5 38 11 272 131 25 4 17 2 2 997,2 9,6 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS; < 12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 1.9.2007 35 KREDARICA 3 1.10.2007 1.11.2007 BILJE 30 25 20 15 10 5 0 -5 1.9.2007 35 1.10.2007 1.11.2007 LJUBLJANA 30 25 20 15 10 5 0 -5 1.9.2007 1.10.2007 1.11.2007 Slika 26. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v jeseni 2007 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 26. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in autumn 2007 (thin line) and average of the period 1961-1990 (thick line) 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 35 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 1.9.2007 MURSKA SOBOTA V/Tvlh—r-VLX 1 1 vAA/^—V O D -i-j 0 Si E 0 1.10.2007 1.11.2007 Slika 27. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v jeseni 2007 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 27. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in autumn 2007 (thin line) and average of the period 1961-1990 (thick line) SUMMARY The mean air temperature in autumn 2007 was, after many years of positive anomalies, in most places below the 1961-1990 normals. Negative anomalies were mostly between 0 and -1 °C, 1 to 2 °C colder was in Julian Alps and Kočevsko region with surrounding. The largest anomaly was in Kočevje (-1,4 °C), the smallest in Ljubljana (-0,2 °C). The most abundant precipitation, more than 600 mm, was in part of Julian Alps and western Prealps (Kneške Ravne got above 700 mm); the smallest amount of precipitation, below 400 mm, was registered in southwestern Slovenia (the Coast 307 mm), Ljubljana and eastern and northwestern Slovenia (Maribor 270 mm). Precipitation long-term average was exceeded in eastern half of Slovenia (with exception of Maribor), in Ljubljana with surrounding and in Notranjska region. The biggest exceedence, 46 %, was in Lendava, a bit more than 30 % in Novo mesto, Slovenj Gradec and Murska Sobota. In western Slovenia (Goriška region and Rateče) precipitation was less that 80 % of the normals. Autumn 2007 brought to Kredarica 95 cm of snow; snow persisted for 73 days, like in autumn 1960 and only two times it lasted longer (in autumns 1972 and 1996). The autumn 2007 was sunnier than on average in the reference period, with exception of part of northeastern Slovenia and Bizeljsko region; sunshine duration on Kredarica was equal to long-term average. The biggest exceedence was in Ljubljana with 20 % where more sunny weather than on average occurred and in Goriška region with 16 %. 41 Meteorološka postaja Ljubljana Bežigrad Meteorological station Ljubljana Bežigrad Mateja Nadbath decembra 2007 bo minilo 60 let, odkar so se v Ljubljani začele meteorološke meritve in J opazovanja na današnjem opazovalnem prostoru za Bežigradom. Sredi leta 1947 so usta- ^^ • novili Hidrometeorološki zavod, ki so mu za opazovalni prostor meteorološke postaje dodelili park ob Celjski ulici. Leta 2003 se je Hidrometeorološki zavod reorganiziral in je sedaj del Agencije RS za okolje. Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Ljubljana Bežigrad (vir: Interaktivni Atlas Slovenije, stanje 1998) Figure 1. Geographical position of meteorological station Ljubljana Bežigrad (from: Interaktivni Atlas Slovenije, 1998) Slika 2. Ortofoto opazovalnega prostora Ljubljana Bežigrad (vir: Interaktivni naravovarstveni atlas, stanje 2001) Figure 2. Ortophoto of meteorological site Ljubljana Bežigrad (from: Interaktivni naravovarstveni atlas, 2001) Ob postavitvi postaje Ljubljana Bežigrad je bil opazovalni prostor na relativno velikem travniku, ob parku. Na jugu je bila Bežigrajska gimnazija, kjer so imeli meteorološki opazovalci v prvih letih svoje prostore. Na zahodu in severozahodu od opazovalnega prostora so bile nizke stavbe vojašnice, na severu so bile stanovanjske stavbe. Ceste so bile makadamske. Slika 3. Opazovalni prostor Ljubljana Bežigrad, slikan proti jugovzhodu (levo) in proti zahodu, konec 80-ih let Figure 3. Observing site Ljubljana Bežigrad, photo taken at the end of eighties to the south (on the left) and to the west Do leta 1950 so ob opazovalnem prostoru zgradili prvo stavbo z naslovom Celjska 1. Sledili sta izgradnja vrtca in stavbe krajevne skupnosti južno od opazovalnega prostora in niz vrstnih hiš na severu. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Leta 1976 sta bili na vzhodu zgrajeni stavbi na Vojkovi 1 a in b, leta 1990 so stavbi razširili z dograditvijo kraka v obliki črke T. Leta 1996 so na mestu vojašnice postavili Bežigrajski dvor. Junija 2004 so med vrtcem in opazovalnim prostorom del travnika spremenili v parkirišče. Slika 4. Opazovalni prostor Ljubljana Bežigrad, slikan proti vzhodu leta 1999 (levo, foto: M. Trontelj) in proti zahodu leta 2004 (foto: P. Stele) Figure 4. Observing site Ljubljana Bežigrad, photo taken in 1999 to the east (on the left; photo: M. Trontelj) and to the west in 2004 (photo: P. Stele) Slika 5. Načrt mesta Ljubljana v merilu 1:15 000 iz leta 19531 (levo) in leta 20012; s črnim krogom je označena lokacija opazovalnega prostora Ljubljana Bežigrad Figure 5. City plan of Ljubljana at a scale 1:15 000, from year 19531 (on the left), and in year 20012, with black circle is marked location of observing site Ljubljana Bežigrad Okolica opazovalnega prostora se je z leti močno spremenila. Danes je meteorološka postaja sredi mesta. Opazovalni prostor je na travniku velikosti 50 * 70 m. Okoli opazovalnega prostora rastejo posamezna drevesa, oddaljena približno 30 do 50 m v smereh sever, jug in zahod. Na zahodu je v oddaljenosti 70 m kompleks stavb Bežigrajskega dvora. Na vzhodni strani opazovalni prostor obdajajo stavbe: štirinadstropna stavba Agencije RS za okolje v oddaljenosti 50 m proti vzhodu, 20 m proti jugovzhodu je pritlično skladišče, 30 in 40 m proti severovzhodu sta pritlična in enonadstropna stavba. Na jugu sta vrtec in stavba krajevne skupnosti, od opazovalnega prostora oddaljena približno 60 m. 1Ljubljana, Turistično-prometni zemljevid, 1953, Turistično društvo, 1:15000, Ljubljana 2Atlas mesta Ljubljana in okolica, 2001, Geodetski zavod Slovenije d.d., 1:15000 (Kod & Kam), Ljubljana 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Spreminjanje okolice meteorološke postaje in širjenje mesta vpliva na izmerjene vrednosti meteoroloških spremenljivk. Spremenljivost vrednosti slednjih je posledica vplivov mesta in splošnih podnebnih sprememb. Zaradi svojega izrazitega mestnega značaja meteorološka postaja Ljubljana Bežigrad izstopa od ostalih postaj v Sloveniji in je kot taka pomembna za prebivalce mesta in za razumevanje urbanih vplivov na meteorološke spremenljivke. Danes je meteorološka postaja Ljubljana Bežigrad osrednji slovenski meteorološki observatorij, združen s sinoptično, fenološko (peronosporno in fitoftorno postajo) in okoljevarstvno postajo, na katerem merimo in opazujemo: zračni pritisk, temperaturo zraka na 2 m, temperaturo zraka 5 cm nad tlemi, temperaturo tal na različnih globinah (2, 5, 10, 20, 30, 50, 100 cm), vlago zraka, smer in hitrost vetra, stanje tal, vidnost, trajanje sončnega obsevanja, oblačnost, padavine, snežno odejo, meteorološke pojave (npr. meglo, žled, poledico,...), globalno in difuzno sončno obsevanje, sevanje UV-B, eritemalno uteženo UV sevanje in radioaktivnost. Od januarja 1991 deluje na postaji Ljubljana Bežigrad ekološ-ka-meteorološka, od junija 1993 pa še meteorološka samodejna postaja. Z neprekinjenimi meteorološkimi meritvami in opazovanji smo v Ljubljani začeli 20. marca 1850. Opazovalni prostor je bil na Brzojavnem uradu železniške postaje. Januarja 1853 so meteorološke instrumente prenesli na Prečno ulico, tu so bili do konca junija 1895. Julija 1895 se je meteorološka postaja preselila na Realko na Vegovi ulici, kjer je ostala do konca leta 1924. Instrumente so večkrat premestili znotraj stavbe, junija 1922 so ombrometer prestavili s strehe stavbe na dvorišče. Ker so bili termometri na neprimerni lokaciji3, so januarja 1921 uvedli vzporedne meritve v Šiški, marca 1922 pa so jih prenesli v porodnišnico, nekoč azil. Od januarja 1921 do konca leta 1925 je bila vremenska hišica na oknu Geografskega inštituta v drugem nadstropju, s pogledom na Gosposko ulico. Od januarja 1926 do 28. decembra 1947 so meteorološke meritve in opazovanja potekala v Deželnem dvorcu, v današnji stavbi Univerze. Slika 6. Ljubljanska železniška postaja iz sredine 19. stoletja (levo) in Deželni dvorec, današnja Univerza ob koncu 19. stoletja (desno) (vir: 150 let meteorologije na Slovenskem4) Figure 6. Railway station in Ljubljana from 19th century (left) and building of nowadays University at the end of 19h century (right) (from: 150 let meteorologije na Slovenskem4) Prvi meteorološki opazovalec leta 1850 je bil A. Wagner, do konca leta 1947 se jih je zvrstilo še 13; na Univerzi sta bila zadnja opazovalca Markič in Petar Jovanovič, slednji je bil prvi opazovalec na opazovalnem prostoru Ljubljana Bežigrad. V 60. letih se je na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad zvrstilo kar 46 meteoroloških opazovalcev. Sedaj meteorološka opazovanja in meritve opravljajo Boris Voglar od aprila 1973, Jože Oberstar od septembra 1997 in od maja 2005 še Aleksander Žagar, Brani-slav Pevec, Ladislav Ponikvar, Toni Vidmar, Viljem Jamnik in Zoran Železnik. 3 Gavazzi, A., 1925, O meteoroloških postajah v Sloveniji, Ponatis iz »Geografskega vestnika« št.1 4 Trontelj, M., 2000, 150 let meteorologije na Slovenskem, Ob 150 letnici meteorološke postaje v Ljubljani, Hidrometeorološki zavod RS, Ljubljana 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Dolgoletna (1961-1990) povprečna letna temperatura zraka v Ljubljani je 9,8 °C. Julij je najtoplejši mesec v letu, s povprečno temperaturo 19,9 °C, januar pa najhladnejši z -1,1 °C (slika 7). V obdobju 1948-2006 je bila najnižja temperatura zraka izmerjena 16. februarja 1956, -23,3 °C, najvišja pa 6. julija 1950, kar 38,8 °C. 30 25 20 15 °C 10 - 180 150 120 90 i 60 30 0 - -30 J F M A M J JASOND Slika 7. Dolgoletna 1961-1990 povprečna mesečna višina padavin (stolpci) in povprečna mesečna temperatura zraka (črta) Ljubljana Bežigrad Figure 7. Long-term 1961-1990 mean monthly precipitation (columns) and mean air temperature (line) in Ljubljana Bežigrad °C J F M A M J J ASOND Slika 8. Odklon mesečne temperature zraka v letu 2007 od pripadajočega dolgoletnega povprečja Ljubljana Bežigrad Figure 8. Deviation of monthly air temperature from corresponding long-term mean value in Ljubljana Bežigrad °C 13 12 11 10 9 8 = 25 °C 109 2003 38 1984 number of days with maximum temperature >= 25 °C število dni z najvišjo dnevno temperaturo >= 30 °C 54 2003 0 1978 number of days with maximum temperature >= 30 °C število dni z najnižjo dnevno temperaturo >= 20 °C 8 2003 0 45 let od 60 number of days with minimum temperature >= 20 °C 45 years out of 60 letna višina padavin (mm) 1848 1965 954 1949 annual precipitation (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 505 oktober 1992 0 januar 1964 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) 124 28. avgust 1971 0 / najvišja višina snežne odeje (cm) 146 15. februar 1952 1 23. november 1989 maximum snow cover depth (cm) višina novozapadlega snega (cm) 57 15. februar 1952 0 / fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo 110 1996 2 1989 annual number of days with snow cover SUMMARY On December 28th 2007 is the 60th anniversary of meteorological station Ljubljana Bežigrad. All these years meteorological station has been on the same place, the surrounding has been changing. Meteorological measurements in Ljubljana began long before 1947, in March 1850. In period 1850-1947 meteorological station in Ljubljana changed seven locations. From the modest beginning in the telegraph office in 1850, with measurements of air temperature and observations of meteorological phenomena, meteorological station Ljubljana Bežigrad is nowadays the central Slovenian meteorological observatory with synoptic, phenological and ecological tasks. 47 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Iztok Matajc Listopad je staro slovensko ime za november, ko dejansko vse gojene in negojene listopadne drevesne vrste in grmovnice odvržejo svoje liste in so pripravljene na prezimovanje. Zaradi nepričakovanih kratkotrajnih otoplitev ta mesec nekatere od teh rastlin, pa tudi redke zelnate predstavnice flore, nenadoma zacvetijo ali pa delno ponovno poženejo nove liste. Poleg osnovnega razloga - višjih temperatur - na te neobičajne spremembe močno vplivajo rastišče samo in s tem v povezavi vrsta tal in podrasti ter lega in nagib zemljišča, kjer rastline rastejo. Tudi letošnja toplejša jesen in del bolj toplega novembra od dolgoletnega povprečja sta poskrbela za prezgodnje ponovno cvetenje - pra-šenje pri navadni leski, ponekod so delno ali popolnoma zacvetele okrasne grmovnice, kot na primer japonska kutina in forsitija, tu in tam so se pojavili posamezni cvetovi trobentic. Razmeroma običajno pa je, da se vsako leto pojavlja ponovno cvetenje nekaterih travnih rastlin, pa tudi trav. Naša izjemno vestna fenološka opazovalka s Slovenskih Konjic Ida Tepej nam vsak mesec že vrsto let svoja opažanja posreduje na predpisanih obrazcih in na dodaten poseben način: njene pošiljke so opremljene s pravim herbarijem nabranih rastlin v bližnji in tudi daljni okolici, za kar jo moramo še prav posebno pohvaliti (slika 1). Slika 1. Posušene rastline, ki so cvetele novembra letos, nam je poslala naša izjemno vestna fenološka opazovalka iz Slovenskih Konjic Ida Tepej Figure 1. Dried and partly pressed plants flowering last November in the neighbourhood of Slovenske Konjice were sent by our extremely conscientious phenological observer Ida Tepej 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Padavine novembra so bile povsod po Sloveniji skromne, padlo je le od 20 do 50 % dolgoletnega povprečja mesečnih padavin (med 15 in 70 mm). Za kmetijsko pridelavo, ki je v tem mescu omejena le na rast ozimne pšenice in ozimnega ječmena, je bila količina dežja zadostna za vzdrževanje talne vlage v koreninskem območju do globine 10 cm ali manj. Povprečna mesečna temperatura zraka po državi je bila v primerjavi z dolgoletnim povprečjem blizu, odstopala je le do 1 °C navzgor in navzdol. Razen na Primorskem in v spodnji Vipavski dolini se je zadnjih tri do pet dni novembra temperatura zraka na 2 m višine spustila največ do 2,5 °C pod ničlo. Ozimna žita v fazi tretjega lista ali celo razraščanja na take negativne temperature, predvsem če so kratkotrajne, niso občutljiva. Temperatura tal na globini 5 cm in 30 cm se je povsod po Sloveniji od začetka meseca do 20. novembra počasi spuščala; sledilo je enotedensko obdobje, ko je dosegla novembrski maksimum, nakar se je ob ohladitvi ponovno spustila, v zgornjem sloju tal na Štajerskem in v Prekmurju čisto blizu ničle, drugod na 1,5 °C, na Primorskem na 4 do 6 °C. Pretežni del novembra je bila temperatura tal 1 do 2 °C pod desetletnim povprečjem 1991-2000. Kljub vsemu pa so temperature tal zadoščale za normalen razvoj ozimnih žit. Preglednice mesečne evapotranspiracije novembra ne objavljamo več, njene vrednosti za november so bile med 15 mm v osrednjem, severovzhodnem in južnem delu države in 38 mm v Primorju. Zmanjšana poraba vode predvsem iz tal in le še malenkostna poraba iz rastlin je bila opazna tudi pri meritvah talne vlage, saj se je kljub skromnim padavinam ta mesec (v Bilju le 28 mm in v Rakičanu pri Murski Soboti le 35 mm) na vseh treh globinah obdržala na 60 % do 80 % razpoložljive vlage v tleh. Problematika zadostne vlažnosti tal je sicer bolj pomembna v začetnem spomladanskem obdobju - v času setve spomladanskih posevkov, začetne rasti travi-nja in prvih razvojnih stadijev sadnega drevja in vinske trte. V lanski pomladi in tudi delno letošnji so bile padavine ravno v tem obdobju zelo skromne in tla so bila vso pomlad preslabo preskrbljena z vodo, kar je imelo za posledico zmanjšan pridelek in slabšo kvaliteto predvsem poljščin, ponekod tudi sadnega drevja. Najbolje na zalogo talne vlage vpliva zadostna snežna odeja, ki ob spomladanskih otoplitvah talni vodni zbiralnik najbolj enakomerno napolni. Žal tudi snežna odeja v zadnjih letih za izpolnitev takih pogojev ni bila povsod zadostna. November je mesec, ko se fiziološki procesi pri zimzelenih drevninah (bor, smreka, jelka, tisa) in nekaterih grmovnicah močno upočasnijo, ali pri listopadnih rastlinah skoraj povsem ustavijo, nastopi obdobje zimskega mirovanja - dormance. Najpomembnejša v tem obdobju je poleg razvoja žit faza odpadanja listja, ki je tudi letošnjo, tako kot lansko jesen, kasnila 1 do 7 dni. Oktobra sejana ozimni ječmen in ozimna pšenica sta v vseh kmetijskih regijah, kjer so jo sejali, novembra dosegla fenološko fazo tretjega lista, ponekod pa sta prav na koncu meseca prešla že v fazo razraščanja in tako bosta pričakala zimo. Snežni pokrov v zimskih mesecih bi bil dobrodošel, saj poljščine intenzivno ščiti pred izrazito nizkimi temperaturami zraka. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, november 2007 Table 1. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, November 2007 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 9.4 9.5 16.9 16.4 3.2 3.6 6.2 6.3 11.8 11.5 1.5 1.6 8.7 8.8 13.6 13.7 2.0 2.3 8.1 8.2 Bilje 9.0 9.4 16.1 15.7 1.4 2.4 4.1 4.5 12.0 11.8 -0.5 0.5 7.1 7.3 13.2 12.8 0.3 1.2 6.7 7.1 Lesce 7.2 7.2 16.0 13.6 1.0 2.1 3.4 3.5 12.8 10.2 -0.5 0.6 Slovenj Gradec 5.4 5.3 11.3 10.5 1.7 2.0 2.4 2.4 7.1 6.8 0.8 1.1 4.2 4.1 10.5 9.9 0.0 0.2 4.0 3.9 Ljubljana 5.8 6.1 11.5 10.4 0.8 1.8 2.7 3.0 8.1 8.0 -1.2 0.3 4.9 5.0 12.3 11.2 -1.5 0.3 4.5 4.7 Novo mesto 8.0 8.0 11.8 11.0 4.3 4.4 4.9 4.9 8.9 8.5 2.4 2.6 6.6 6.5 10.7 10.1 3.2 3.4 6.5 6.4 Celje 5.8 6.4 12.0 11.0 0.6 2.1 3.0 3.6 8.6 7.3 -0.8 1.1 4.2 4.6 11.2 10.3 -0.8 0.0 4.3 4.9 Maribor-letališče 5.9 6.2 12.3 11.3 0.6 1.9 2.8 3.3 8.3 8.0 0.3 1.2 4.4 4.6 12.5 11.6 -1.6 -0.4 4.4 4.7 Murska Sobota 6.1 6.2 12.7 11.1 1.2 2.4 2.9 3.1 8.6 6.9 0.8 1.3 3.8 3.9 9.6 8.3 -0.1 0.3 4.3 4.4 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) PORTOROŽ LJUBLJANA MURSKA SOBOTA 25 -| ^20 o o ¥l5 D Ü10 S 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 25 _20 o o ¥15 3 £10 S 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 96 59 96 251 -44 46 12 48 105 -43 4 0 17 22 -13 5069 3419 1969 Bilje 89 40 78 206 -22 39 3 34 76 -15 4 0 10 15 0 4802 3185 1820 Postojna 56 7 53 116 -24 13 0 20 33 -9 0 0 2 2 -3 3781 2281 1148 Kočevje 41 14 49 104 -29 3 2 23 28 -13 0 0 3 3 -4 3598 2144 1058 Rateče 21 3 25 49 -13 1 0 6 7 -2 0 0 0 0 -1 2920 1679 763 Lesce 50 14 41 106 -3 7 0 18 26 0 0 0 3 3 1 3615 2168 1096 Slovenj Gradec 39 13 43 95 -2 3 0 19 22 -2 0 0 4 4 1 3539 2149 1103 Brnik 47 13 48 1 08 -2 6 0 21 27 0 0 0 3 3 0 3776 2325 1228 Ljubljana 67 30 58 155 9 17 3 27 47 1 0 0 6 6 0 4406 2842 1582 Sevno 63 18 50 1 31 -12 14 2 21 36 -10 0 0 2 2 -4 4003 2464 1291 Novo mesto 58 22 56 136 -7 11 2 27 39 -7 0 0 6 6 -3 4265 2711 1487 Črnomelj 67 25 52 1 44 -19 21 4 23 48 -12 2 0 2 4 -9 4420 2864 1606 Bizeljsko 64 25 49 139 -11 18 4 21 43 -5 0 0 0 0 -6 4282 2729 1497 Celje 53 25 49 1 27 -12 8 3 21 33 -10 0 0 2 2 -5 4116 2594 1410 Starše 55 24 50 1 28 -16 9 3 22 33 -12 0 0 4 4 -4 4187 2654 1483 Maribor 61 28 51 1 40 -3 14 3 20 37 -6 0 0 5 5 -1 4309 2750 1545 Maribor-letališče 57 27 52 1 36 -7 11 3 22 35 -8 0 0 5 5 -1 4106 2572 1407 Murska Sobota 53 22 45 120 -15 10 2 16 28 -12 0 0 1 1 -5 4116 2596 1448 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef>0,5,10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °C) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month SUMMARY The 11th month of the year is not very rich in the events of note in agrometeorology. The time of dormancy for most of trees and shrubs began, there were only two distinct and important things to be mentioned: the occurrence of phenological phases third leaf and spreading of winter barley and winter wheat and second the fall down of leaves which took place a bit later this year like last year, the phase began 1 to 7 days than long-term average (LTA). Soil temperatures at the depths of 5 and 30 cm stagnated from the beginning of the month, but still they were 1 to 2 °C lower than LTA. Soil water content was despite very low precipitation in November sufficient to maintain its value at 65 to 80 % of total available water. 52 Mednarodna delavnica COST 725 "Skupna evropska fenološka baza" Ana Žust in 13. novembra 2007 je na Agenciji Republike Slovenije za okolje potekala mednarodna delavnica COST 725 - Skupna evropska fenološka baza. Akcija COST 725, ki po-• teka v okviru medvladnega okvirnega programa za evropsko sodelovanje na področju znanstvenih in tehničnih raziskav, je posvečena fenologiji, vedi, ki obravnava naravni ritem bioloških faz pri rastlinah (fenofaz) z ozirom na biotske in abiotske dejavnike v povezavi z vremenskimi in podnebnimi dejavniki. V tej akciji sodeluje 29 evropskih držav in je trenutno najobsežnejša akcija na domeni Meteorologija. Glavno poslanstvo COST 725 je oblikovati Evropski referenčni niz fenoloških podatkov, v katerem bodo združeni izbrani podatkovni nizi iz podatkovnih baz sodelujočih evropskih držav. Tako združen evropski referenčni niz fenoloških podatkov bo služil proučevanju podnebja in podnebnih sprememb. Delo v COST 725 poteka v treh delovnih skupinah, ki so si zadale zbrati informacije o fenoloških podatkovnih bazah in meta podatkih, izdelati navodila za izbiro podatkov in shranjevanje podatkov v skupni evropski fenološki bazi ter oboje nadgraditi z aplikativnimi študijami. Dosežke akcije bodo uporabljali znanstveniki, ki raziskujejo na različnih področjih okoljskih znanosti, še zlasti na področju klimatologije in raziskav podnebnih sprememb. Poleg tega bodo rezultati akcije COST 725 služili ozaveščanju splošne javnosti, ki je vse bolj občutljiva na težave, ki smo jim priča zaradi podnebnih sprememb. Akcija je že dosegla izjemne dosežke. Eden od teh je odmevna vse-evrop-ska študija o vplivu podnebnih sprememb na začetek pomladi, ki je bila letos objavljena v reviji Global Change Biology. Izsledki študije o spremembah in odzivih negojenih in gojenih rastlinskih vrst na podnebne spremembe v evropskem prostoru, so bili vključeni tudi v 4. poročilo Medvladnega odbora o podnebnih spremembah (IPCC). V študijo so podatke vključile članice COST 725, med njimi tudi Slovenija. Na delavnici so strokovnjaki, člani COST 725, razpravljali o oblikovanju in sprejetju dogovora v zvezi s pravico dostopanja do podatkov v bazi, spoznavanju sorodnih baz, uporabi fenoloških podatkov, ter fenoloških pojavov, v preteklem izjemno toplem jesensko zimskem obdobju tudi v Sloveniji. V prostorih Agencije RS za okolje je ob priložnosti mednarodne delavnice potekala razstava fotografij z naslovom "Evropski fenološki podatki - še en način do boljšega razumevanja podnebnih sprememb". Fotografije za razstavo so prispevali udeleženeci delavnice in predstavniki Agencije za okolje, ki se še posvečajo fotografiji s tematiko iz narave. Mednarodno delavnico je izjemno popestrila tudi razstava izbranih slovenskih znamk, poštnih žigov in dopisnic z rastlinskimi motivi, ki so bili izdani pri Pošti Slovenije po letu 1991. SUMMARY From 12 to 13 November 2007, COST 725 -Common European Data Platform- Wg 2 workshop - was held at the Environmental Agency of the Republic of Slovenia. The workshop was devoted to the overview of the actual state of data platform, data policy, extraordinary phenological phenomena recorded in Europe due to the last winter-early spring warming, phenological data use and the future outlook of the Common EU phenological database. Photo exhibition as side event devoted to phenology and climate change under the title "European phenological data - another way to understand changing climate" was contributed by the members of COST 725 and EARS representatives. Furthermore Slovene National Post contributed remarkably to the workshop with an exhibition of selected Slovene post stamps, postmarks and postcards all including plant motives issued after 1991. 53 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v oktobru Discharges of Slovenian rivers in October Igor Strojan Vodnatost rek je bila oktobra precej manjša kot navadno v tem mesecu. V zahodnem delu države so bili pretoki več kot pol manjši, v večjem osrednjem delu države približno 30 % manjši ter v vzhodnem delu večinoma povprečni ali večji kot navadno (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov Padavine so oktobra dvakrat povečale pretoke, prvič 7. oktobra in drugič ob koncu meseca, ko so bili pretoki povečani od 23. oktobra dalje. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji pretoki so bili občutno manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Le visokovodna konica na Krki v Podbočju 7. oktobra je bila nekoliko višja kot navadno v tem mesecu. Pretoki so bili oktobra največji 7. oktobra in v dneh od 23. do 27. oktobra (slika 3). Srednji mesečni pretoki rek so bili v povprečju 24 % manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 3). Najmanjši pretoki rek so se v celoti le malo razlikovali od običajnih najmanjših pretokih v oktobru. Pretoki so bili večinoma najmanjši od 17. do 25. oktobra (slika 3). SUMMARY Discharges at Slovenian rivers were in October 24 % lower if compared to the discharges of the long-term period 1971-2000. 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek oktobra 2007 in povprečnimi srednjimi oktobrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the October 2007 mean discharges of Slovenian rivers compared to October mean discharges of the long-term period 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN - GORNJA RADGONA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 I RADOVLJICA -ŠENTJAKOB 19 21 23 25 27 29 31 -HRASTNIK -ČATEŽ 90 80 ^ 70 3, 60 3 50 O ä 40 ^ 30 20 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RAKOVEC -VELIKO SIRJE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SUHA — PODBOČJE I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA | Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek oktobra 2007 Figure 2. The October 2007 daily mean discharges of Slovenian rivers 11 13 15 CERKVENIKOV MLIN 19 21 23 25 27 29 31 50 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 1-1 - ,[> 1 PI 1 1 PI 1 1 ri ri 1 1 ^ / / / / '///// S '//'S/// f / 5,0 □ Qvk oktober 2007 □ Qvk oktober 1971 - 2000 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 I PI ■ PI PI ri 1 PI 1 pi 1 ri i-i 1 1 ,n- i // J- J' J / V s/////// □ Qsr oktober 2007 □ Qsr oktober 1971 - 2000 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 JH JH m iU JH HJ // v////"//'//// _□ Qnp oktober 2007_□ Qnp oktober 1971 - 2000_ Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki oktobra 2007 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in October 2007 in comparison with characteristic discharges in the long term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long term period 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki oktobra 2007 ter značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in October 2007 and characteristic discharges in the long term period REKA/RIVER POSTAJA/ STATION Qnp Oktober 2007 nQnp | sQnp | vQnp Oktober 1971-2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA * 104 13 58 96,0 222 DRAVA BORL+FORMIN * 181 21 110 172 328 DRAVI NJA VIDEM * 1,0 25 0,79 4,2 16,5 SAVINJA VELIKO SIRJE 21,0 22 6,2 16,8 34,1 SOTLA RAKOVEC * 3,0 17 1,0 1,9 6,1 SAVA RADOVLJICA * 13,0 21 6,5 18,6 67,5 SAVA ŠENTJAKOB 29,0 19 20,3 45,0 128 SAVA HRASTNIK 88 21 39,9 113 237 SAVA ČATEŽ * 181 17 56,5 131 393 SORA SUHA 7,7 25 2,6 7,7 21,1 KRKA PODBOČJE 25,0 22 6,2 20,4 99,6 KOLPA RADENCI 15,0 17 4,0 13,7 58,1 LJUBLJANICA MOSTE 16,0 22 4,1 22,9 83,7 SOČA SOLKAN 16,0 10 9,6 37,0 110 VIPAVA DOLENJE 3,2 17 1,9 5,0 10,8 IDRIJCA PODROTEJA 1,8 5 0,84 2,1 4,9 REKA C. MLIN 0,8 18 0,22 1,8 8,5 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA * 151 64,5 145 325 DRAVA BORL+FORMIN * 250 145 343 723 DRAVI NJA VIDEM * 17,8 1,1 12,0 45,1 SAVINJA VELIKO SIRJE 38,4 9,4 51,9 141 SOTLA RAKOVEC * 10,0 1,4 10,6 40,6 SAVA RADOVLJICA 35,2 10,0 56,5 144 SAVA ŠENTJAKOB 57 27,1 108 279 SAVA HRASTNIK 160 52,5 229 443 SAVA ČATEŽ * 241 68,3 325 780 SORA SUHA 18,3 3,4 24,5 67,7 KRKA PODBOČJE 86,8 7,9 62,4 202 KOLPA RADENCI 64,4 4,3 65,7 197 LJUBLJANICA MOSTE 48,0 5,8 67,5 168 SOČA SOLKAN 59 19,5 119 347 VIPAVA DOLENJE 8,3 3,0 18,8 42,5 IDRIJCA PODROTEJA 4,0 0,96 11,0 30,6 REKA C. MLIN 2,9 0,49 10,4 37,6 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 254 29 85 351 1113 DRAVA BORL+FORMIN * 321 23 201 954 2292 DRAVI NJA VIDEM * 57,4 23 1,9 73,0 268 SAVINJA VELIKO SIRJE 87 7 14,8 371 1283 SOTLA RAKOVEC * 44,7 7 1,67 80,2 251 SAVA RADOVLJICA * 65 2 35,7 219 580 SAVA ŠENTJAKOB 165 7 63,1 430 1151 SAVA HRASTNIK 415 7 160 723 1502 SAVA ČATEŽ * 382 7 86,4 1101 3001 SORA SUHA 55,0 7 11,7 156 443 KRKA PODBOČJE 219 7 10,1 197 356 KOLPA RADENCI 286 27 29,6 401 890 LJUBLJANICA MOSTE 135 7 20,2 182 377 SOČA SOLKAN 268 27 77 771 2015 VIPAVA DOLENJE 34,0 7 7,0 88,9 175 IDRIJCA PODROTEJA 28,0 27 2,9 91,8 304 REKA C. MLIN 20,0 27 1,4 81,0 245 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * Pretok rek oktobra 2007 ob 7:00 * discharges in October 2007 at 7:00 a.m. 57 Pretoki rek v novembru Discharges of Slovenian rivers in November Igor Strojan November je bil hidrološko suh mesec. Vodnatost rek je bila podobna tisti iz predhodnega meseca oktobra, bila je le bolj poudarjena. Pretoki so v zahodnem delu države dosegali v povprečju okoli 30 % pretokov iz dolgoletnega primerjalnega obdobja, v vzhodnem delu države so bili pretoki večji kot v zahodnem, vendar, z izjemo Mure, občutno manjši kot navadno v novembru (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov V večjem delu države so se pretoki rek večinoma zmanjševali vse do 23. oz. 25. novembra, ko so se mali pretoki povečali do srednjih. Izjema je pretok Kolpe, ki se je občutneje povečal 10. novembra. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji pretoki so bili le nekoliko večji od najmanjših v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so bili novembra večinoma največji 25. in 26. novembra (slika 3). Srednji mesečni pretoki rek so bili v povprečju polovico manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 3). Najmanjši pretoki rek so bili v povprečju 14 % manjši kot navadno. Pretoki so bili večinoma najmanjši od 16. do 24. novembra (slika 3). SUMMARY Discharges at Slovenian rivers were in November 50 % lower if compared to the discharges of the long-term period 1971-2000. 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek novembra 2007 in povprečnimi srednjimi novembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the November 2007 mean discharges of Slovenian rivers compared to November mean discharges of the long-term period BORL+FORMIN - GORNJA RADGONA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 I RADOVLJICA -ŠENTJAKOB 19 21 23 25 27 29 31 -HRASTNIK -ČATEŽ ^ 20 : - 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 —RAKOVEC -VELIKO ŠIRJE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SUHA —PODBOČJE I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek novembra 2007 Figure 2. The November 2007 daily mean discharges of Slovenian rivers 60 50 40 50 50 SOLKAN 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 ir ,ii- n- ,ii- ,n- n~ it ,ih '/ c o_> c Q-> c Q-> c f: ro™ a (D o ro™ ro^ o o ro™ ro^ o o ro™ ro^ uo^ ^Ss »Z^Ss (OZ^Ss (OZ^Es (»Z^« Čateško polje - Čatež 0 100 ~ 200 E. 300 £ 400 dav a 500 600 = m >""5 °-> i= m >-"5 °-> i= m >""5 °-> ^ rn >""5 °-> rn 3™ ro^ 0) o ro™ ro^ o o ro™ ro^ o o ro™ ro^ o o ro™ iSS (OZ^SS (OZ^Ss (OZ^SS roZ^S Ljubljansko polje - Kleče 285 280 o 275 4 0 100 200 È 300 Ë 400 dav 500 sa 600 c is Q-> c is y Q-> £= is y Q-> £= is y Q-> c is ro.ro ro^ aj o ro™ ro^ aj o ro<2 ro^ aj o ro<2 ro^ aj o ro.2 ^ES 'rnz^SS KIZ^ES 'coz^ss raz ( Vipavska dolina - Šempeter 61 56 51 I PSfriruhï I P25-P75 IP10P25 p50 :__ Pidi.Hnii -îïih Q Pid*-L1nH - Mi-..1iili.-i rilù-:*Lfi I- jlnr.ifl ž 46 Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2004, 2005, 2006 in 2007 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2004, 2005, 2006 and 2007 - red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2001. V novembru je bilo stanje zalog podzemnih vod bolj ugodno kot v istem mesecu leta 2006 na območju vodonosnikov Ljubljanske, Celjske in Murske kotline ter v vodonosniku Šentjernejskega polja. V lanskem letu je bilo stanje bolj ugodno kot novembra letos v vodonosniku Vrbanskega platoja in osrednjega dela Dravskega polja. V pretežnih delih vodonosnikov Ljubljanske in Celjske kotline, v vodonosnikih Vrbanskega platoja, Ptujskega, Čateškega in Šentjernejskega polja je novembra zaradi znižanja gladine podzemne vode prišlo do zmanjšanja vodnih zalog. Izjemo je predstavljal vodonosnik Brežiškega polja, kjer so se zaradi zvišanja nivojev zaloge podzemne vode nekoliko povečale. SUMMARY Due to deficit of precipitation in November groundwater reserves decreased in most of alluvial aquifers in the country. The greatest decrease of groundwater level was measured at Cerklje monitoring site in Kranjsko polje aquifer, where groundwater table dropped for 322 cm. 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GWreserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nh percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GWlevels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu novembru 2007 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, V. Savič) Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in November 2007 ( U. Gale, V. Savič) 73 Več kot 120 let hidrogeološke dejavnosti na Slovenskem Over 120 years of hydrogeological activity in Slovenia Zlatko Mikulič Med arhivskim gradivom državne hidrološke službe se nahaja tudi faksimile zgodovinske hid-rogeološke karte, na kateri je prikazana gladina podzemne vode na Ljubljanskem polju v letu 1887. Gre za preris karte iz poročila znamenitega geologa Dionisa Stura, tedanjega direktorja Državnega geološkega zavoda na Dunaju. Prve obsežnejše hidrogeološke raziskave na Slovenskem so bile opravljene za potrebe zagotovitve virov pitne vode na območju Ljubljane. Leta 1883 je bil ustanovljen odbor za vodno oskrbo, ki mu je predsedoval Ivan Hribar, poznejši župan Ljubljane, zaslužen za več pridobitev našega glavnega mesta. Po nekajletnih razpravah se je odbor odločil za gradnjo vodovoda in v ta namen zaprosil za pomoč osrednje državne oblasti. Stur, ki se je odzval vabilu, je vodil raziskave, v katerih so izmerili pretoke rek, potokov in izvirov ter gladine vode v vodnjakih. Izračunali so tudi količino pretoka podzemne vode skozi Ljubljansko polje, in dognali so takšno količino, da ni bilo bojazni, da bi ta vir vode usahnil. Iz meritev opravljenih leta 1887 v več kot 129 vodnjakih je bila izdelana hidrogeološka karta kot osnova za načrtovanje črpališča Kleče ljubljanskega vodovoda, dograjenega leta 1890. Na omenjenem pre-risu karte so dodani podatki za leti 1918 in 1922. Iz prikaza hidroizohips v letu 1918 je že zaznati znižanje gladine podzemne vode na Ljubljanskem polju zaradi poglabljanja rečnega korita po regulacije Save, ki je ob prvi meritvi 31 let pred tem še tekla v širokih meandrih. Podatki iz leta 1922 so očitno skopi in so odraz nazadovanja hidrološke dejavnosti na področju podzemnih voda v novem državnem okviru. V vsem času med svetovnima vojnama ni bilo nobenega omembe vrednega pomembnejšega dosežka slovenske hidrologije pri podzemnih vodah. Ključni dogodek v razvoju hidrologije podzemnih voda na Slovenskem je bila ustanovitev državne hidrometeorološke službe leta 1947. Pred šestdesetimi leti so bili postavljeni temelji sodobne hidrološke službe podzemnih voda, ki se neprekinjeno uspešno razvija skozi različne organizacijske oblike. Že naslednje leto po ustanovitvi službe so bile opravljene kompleksne sočasne raziskave podzemne vode na treh aluvialnih vodonosnikih v Ljubljanski kotlini za potrebe reševanja vodnogospodarskih vprašanja. Leta 1952 so bile postavljene prve postaje za meritve gladin podzemne vode, ki v Prekmurju neprekinjeno delujejo do danes. Velika prelomnica v razvoju državne hidrogeološke službe se je zgodila leta 1954, ko je bil izdelan enotni program hidroloških meritev za celo Slovenijo, po katerem je nato bila takoj vzpostavljena redna opazovalna služba gladine in temperature podzemne vode na petih aluvialnih vodonosnikih. Ta prva redna mreža postaj smo do leta 1971 postopoma razširili na vse aluvialne vodonosnike pomembne za vodno oskrbo. V prvih dveh desetletjih so hidrološki opazovalci merili gladino podzemne vode s preprostimi sredstvi, kot so palica, vodna piščalka in merski trak z električno kontaktno napravo. Pogostost meritev na postajah redne mreže je bila najprej trikrat na mesec, pozneje šestkrat mesečno, na postajah kjer je to zahteval režim nihanja gladin pa pogosteje. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je začelo uporabljati tehnološko napredne merilne tehnike. Sprva so to bili mehanski limnigrafi za neprekinjeno beleženje gladin podzemne vode in nihajne naprave s številčnico, s katere opazovalci odčitavajo globino do vode. Konec devetdesetih let so sledile še posodobitve postaj z vgrajevanjem elektronskih zapisovalnikov podatkov, ki omogočajo neprekinjene meritve v vodnjakih in vrtinah. V tem desetletju se gradi samodejne postaje s prenosom podatkov v polurnih presledkih na sedež naše agencije. Ob aluvialnih vodonosnikih so pomemben vir podzemne vode tudi izviri. Izdatnost pomembnejših izvirov merimo v okviru službe za hidrologijo površinskih voda že nekaj desetletij. Leta 1997 je bila sprejeta odločitev o izvajanju samostojnega programa spremljanja izvirov, že naslednje leto pa sta bila 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja pripravljena koncept programa in se je začela izgradnja prvih postaj v redni mreži. Mrežo postopoma širimo na nove izvire, pomembne za vodno oskrbo, oceno količinskega stanja vodnih teles podzemne vode in določanje mej porečij. Merimo gladino vode za preračun v izdatnost po pretočni krivulji ter temperaturo in električno prevodnost vode na izviru. Analize teh treh parametrov dajejo dragocene podatke o sezonskem režimu nihanja vodnih količin, za določanje območja napajalnih zaledij in virov napajanja vode. Ves čas delovanja državne hidrološke službe smo razvijali hidrogeološko strokovno podporo. Že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bile izdelane kompleksne raziskave nekaterih vodonosnikov v Ljubljanski kotlini in elaborati o razpoložljivih vodnih virih. V devetdesetih letih so bili postavljeni konceptualni modeli za vse aluvialne vodonosnike, ki jim je sledilo določanje hidrološko-hidrogeološ-kih osnov za nekatere vodonosnike v severovzhodni in vzhodni Sloveniji, skupaj z izračunom vodne bilance. V tem desetletju je bila razvita metodologija za ocenjevanje količinskega statusa vodnih teles za potrebe izvajanja Okvirne vodne direktive EU. Dolgoletni nizi podatkov meritev podzemne vode, ki jih izvaja državna hidrološka služba, imajo neprecenljivo vrednost za družbo. Iz teh podatkov je možno ugotavljati naravno sezonsko spremenljivost zalog podzemne vode, dolgoletne trende, kakor tudi vplive človekovih dejavnosti na režim podzemne vode. Dokazane so bile spremembe podzemnih vodnih zalog zaradi regulacij rek, odvzema proda iz rečnih strug, prekinitve transporta proda po reki zaradi pregrad, potopitve rečnih dolin, zamuljevanj zadrževalnikov površinskih voda, izgradnje cest in agromelioracij. Nekatere opisane človekove dejavnosti bi brez izsledkov dolgoletnih hidroloških opazovanj težko povezali s podzemno vodo, oziroma ne bi vedeli, da lahko vplivajo na njen režim. Podatki z redne mreže postaj omogočajo ocenjevanje vpliva podnebnih sprememb na vodni krog v Sloveniji. V Prekmuiju smo v tem desetletju prvič v zgodovini zabeležili večletno sušo, gladine podzemne vode pa so se znižale na najnižjo raven v več kot petdesetih letih meritev. Izjemno hudi suši so v naslednjih letih sledila visoka vodna stanja, kar je v skladu s pričakovanji povečanja nihanja gladin zaradi ekstremnih podnebnih dejavnikov. Državna hidrološka služba je pred novo pomembno prelomnico, saj prvič v zgodovini načrtujemo izgradnjo namenskih objektov za spremljanje režima podzemnih voda. Dopolnili bomo mrežo na že opazovanih vodnih telesih in vzpostavili popolnoma novo mrežo na vodnih telesih, ki jih do sedaj nismo opazovali. Pridobljeni podatki bodo neobhodni pri izvajanju Okvirne vodne smernice EU s ciljem doseganja dobrega stanja podzemnih in površinskih voda do leta 2015. SUMMARY According to the files of our national hydrological service first major hydrogeological investigations in Slovenia date from 1887. Contour map of groundwater table at Ljubljansko polje aquifer was produced then, being a part of investigations for water supply of Ljubljana. In the year 1947 national hydrological service has been founded, followed by long history of successful hydrogeological investigations to research groundwater regime. Monitoring of the groundwater at permanent network has been indispensable source of data to study natural groundwater regime, as well as to assess artificial impacts of anthropogenic activities on groundwater resources. Nowadays, data of national hydrological service are of key importance in assessing climate change in Slovenia, as well as in Water Framework Directive implementation. 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja ---------iSBT --T "Jf^ep* mur-enj^ f*'- «¿"i?^¿t* Uit..'- ■ ■ ■«.J _iiit---/-i—-, ^-LralJjG^oE /i i Af—Ä-j'i HM^ 7KT Ni , fiji Ji- t . Jfltv .- Slika 1. Hidrogeološka karta gladine podzemne vode na Ljubljanskem polju v letih 1887, 1918 in 1922 Figure 1. Groundwater contour map of Ljubljansko polje aquifer water tables in 1887, 1918 and 1922 76 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula Onesnaženot zraka v novembru 2007 se je glede na prejšnje mesece še naprej povečevala, nižje so bile le koncentracije ozona zaradi vse nižje poti sonca in nižjih temperatur. Padavin je bilo malo, kot običajno v tem času pa so se v notranjosti Slovenije pojavljale izrazitejše temperaturne inverzije, ob morju pa je bilo precej vetrovno. Število dni s prekoračeno mejno dnevno vrednostjo koncentracije delcev PM10 50 pg/m3 je bilo na mestnih merilnih mestih v notranjosti Slovenije od deset (Ljubljana Bežigrad, Celje) do štirinajst v Zasavju (Zagorje). Na obeh merilnih mestih v Mariboru, na obeh merilnih mestih v Celju in v Zasavju je bilo do konca novembra že preseženo dovoljeno letno število prekoračitev mejne dnevne vrednosti (35) za delce PM10, v Zagorju je bilo skupno že 81 prekoračitev. Koncentracije žveplovega dioksida so bile nizke, le občasno so se povišale na območjih, ki so pod vplivom emisij TE Šoštanj in TE Trbovlje, vendar so tudi tam ostale ves čas pod mejnimi vrednostmi. Koncentracije dušikovega dioksida in ogljikovega monoksida so bile kot ponavadi povsod pod mejnimi vrednostmi. Podatke o ogljikovodikih za november bomo objavili v decembrski številki biltena. Koncentracije ozona so bile novembra kot običajno za ta čas nizke. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Koncentracije SO2 so bile nizke v vseh večjih mestih. Tudi v višje ležečih krajih vplivnega območja TE Trbovlje je bila onesnaženost zraka z SO2 nizka in ni prekoračila dovoljenih mejnih vrednosti. Najvišja povprečna urna koncentracija, 209 |g/m3, in najvišja povprečna dnevna koncentracija, 46 |g/m3, sta bili tudi tokrat izmerjeni na Dobovcu in sta bili obenem najvišji v Sloveniji tudi v mesecu novembru. Koncentracije so bile nizke tudi na vplivnem območju TE Šoštanj. Višje so bile na višje ležečih krajih. Tako je bila najvišja urna koncentracija, 181 |g/m3, izmerjena na Graški Gori, najvišja dnevna, 24 |g/m3, pa na Velikem Vrhu. Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana v preglednici 1 in na sliki 1. Dušikovi oksidi Najvišja urna koncentracija NO2, 98 |g/m3, kar je 50 % mejne vrednosti, je bila tokrat zabeležena na merilnem mestu v Novi Gorici, v drugih mestih pa so se koncentracije gibale med 70 in 90 | g/m3 (preglednica 2, slika 2). Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile kot ponavadi povsod pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje povprečne 8-urne koncentracije so dosegle 27 % mejne vrednosti. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom je novembra še naprej upadala, kar je za ta čas normalno. Koncentracije ozona so prikazane v preglednici 4 in na sliki 3. Delci PM10 in PM2 5 Koncentracije delcev PMi0 so prekoračile mejno dnevno vrednost povsod razen na podeželski lokaciji na Iskrbi, ki je daleč od večjih virov onesnaževanja. Največ prekoračitev je bilo na mestnih merilnih mestih v notranjosti Slovenije. Najslabše so bile razmere v Zasavju, ki ima, kar se tiče kakovosti zraka, neugodne reliefne značilnosti, in kjer je poleg vpliva emisij iz prometa zaznaven tudi vpliv industrije, v zimskem času pa tudi vpliv individualnih kurišč. V Zagorju je bilo tako 14 prekoračitev, v Trbovljah pa 13, medtem ko jih je bilo v Ljubljani, Mariboru in Celju med 10 in 12. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM25 je prikazana v preglednici 5 ter na slikah 4 in 5. Največji porast koncentracij je bil zabeležen v dneh med 27. in 30. novembrom, ko so se ob stabilnem vremenu pojavljale dolgotrajne temperaturne inverzije z meglo v notranjosti Slovenije. Opombi: Na merilnem mestu Koper je prišlo do napake pri obdelavi podatkov zaradi nepravilnega upoštevanja korekcijskega faktorja. Tako je skupno število prekoračitev mejne dnevne vrednosti do konca novembra 21 in ne 14, kot bi sledilo iz podatkov prejšnjega meseca. Zaradi napake na merilniku pa so neveljavni podatki od 18. oktobra do 13. novembra 2007. Ogljikovodiki Zaradi zamude pri prenosu podatkov bomo podatke o koncentracijah ogljikovodikov za mesec november objavili v decembrski številki biltena. 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2007: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2007: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) no2 200 (MV)2 400 (AV) 46 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 6.5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exce-edences. 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v novembru 2007 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in November 2007 mesec / 3 ure / month 1 ura / 1 hour 3 hours dan / 24 hours >MV >MV MERILNA MREŽA postaja % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cmax >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 92 4 14 0 0 0 6 0 0 Maribor 90 4 19 0 0 0 8 0 0 Celje 95 4 35 0 0 0 9 0 0 DMKZ Trbovlje 92 3 32 0 0 0 6 0 0 Hrastnik 95 7 44 0 0 0 13 0 0 Zagorje 93 7 32 0 0 0 9 0 0 Murska S.Rakičan 93 6 26 0 0 0 14 0 0 Nova Gorica 77 9 37 0 0 0 17 0 0 SKUPAJ DMKZ 5 43 0 0 0 17 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 96 3 24 0 0 0 8 0 0 EIS CELJE EIS Celje* 0 0 Šoštanj 96 4 62 0 11 0 14 0 0 Topolšica 96 2 34 0 0 0 8 0 0 Veliki Vrh 96 9 122 0 9 0 24 0 0 EIS TES Zavodnje 92 5 74 0 0 0 17 0 0 Velenje 96 4 18 0 0 0 6 0 0 Graška Gora 92 5 181 0 0 0 16 0 0 Pesje 96 6 25 0 0 0 10 0 0 Skale mob. 95 3 74 0 0 0 18 0 0 SKUPAJ EIS TES 5 181 0 20 0 24 0 0 Kovk 83 10 77 0 1 0 25 0 0 EIS TET Dobovec 95 10 209 0 3 0 46 0 1 Kum 95 22 117 0 0 0 34 0 0 Ravenska vas 96 12 83 0 0 0 20 0 0 SKUPAJ EIS TET 14 209 0 4 0 46 0 1 EIS TEB Sv.Mohor 96 14 40 0 0 0 26 0 0 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v novembru 2007 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in November 2007 no2 NOx mesec / 3 ure / mesec / month 1 ura / 1 hour 3 hours month >MV MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cp Ljubljana Bež. UB 95 36 86 0 0 0 74 DMKZ Maribor* UT 68 44 92* 0* 2 0 100 Celje UB 93 33 84 0 0 0 67 Trbovlje UB 93 27 73 0 0 0 59 Murska S. Rakičan RB 90 22 60 0 0 0 34 Nova Gorica SB 92 33 98 0 0 0 66 OMS LJUBLJANA Vnajnarje RB 96 5 40 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* UT EIS TES Zavodnje RB 94 7 57 0 0 0 Skale mob. RB 96 13 70 0 0 0 EIS TET Kovk RB 81 15 57 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor RB 89 2 30 0 0* 0 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v novembru 2007 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in November 2007 mesec / month 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bež. UB 90 0,8 1,8 0 DMKZ Maribor UT 95 0,7 2,0 0 Celje UB 95 1,1 2,7 0 Nova Gorica SB 92 0,8 2,1 0 Krvavec RB 91 0,2 0,3 0 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v novembru 2007 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in November 2007 MERILNA MREŽA postaja podr mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours >CV % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV £od 1. jan. Krvavec RB 95 76 114 0 0 113 0 116 Iskrba RB 95 43 96 0 0 90 0 61 Otlica RB 95 63 90 0 0 85 0 98 Ljubljana Bež. UB 95 17 76 0 0 69 0 43 DKMZ Maribor UT 92 18 73 0 0 66 0 4 Celje UB 92 20 78 0 0 74 0 35 Trbovlje UB 95 17 78 0 0 74 0 15 Hrastnik SB 94 24 78 0 0 68 0 26 Zagorje* UT 87 22 73* 0* 0* 63* 0* 13 Nova Gorica SB 94 23 73 0 0 67 0 51 Koper SB 95 45 84 0 0 82 0 51 Murska S. Rakičan RB 90 28 78 0 0 73 0 34 OMS LJUBLJANA Vnajnarje RB 96 45 73 0 0 69 0 74 MO MARIBOR Maribor Pohorje RB 99 57 88 0 0 86 0 42 EIS TES Zavodnje RB 93 47 77 0 0 74 0 49 Velenje UB 96 27 77 0 0 67 0 61 EIS TET Kovk RB 95 44 85 0 0 79 0 41* EIS TEB Sv.Mohor RB 96 45 81 0 0 78 0 28* Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v pg/m3 v novembru 2007 Table 5. Concentrations of PM10 and PM25 in pg/m3 in November 2007 PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA >MV kor. MREŽA postaja podr % pod cp Cmax >MV £od 1.jan. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. UB 99 43 110 10 31 1,24 34 81 DMKZ Maribor UT 98 46 95 12 78 1,19 30 77 Celje UB 99 43 112 10 37 1,12 Trbovlje UB 97 54 131 13 70 1,27 Zagorje UT 97 57 116 14 81 1,39 Murska S. Rakičan RB 99 32 70 5 24 1,22 Nova Gorica SB 99 32 61 2 35 1,20 Koper* SB 57 20 46 0 21 1,30 Iskrba (R) RB 12 28 0 0 9 23 MO MARIBOR MO Maribor UB 99 44 99 11 79 1,30 EIS CELJE EIS Celje UT 88 50 95 12 73 1,35 OMS LJUBLJANA Vnajnarje RB 87 22 50 0 3 1,30 EIS TEŠ Pesje RB 99 20 43 0 2 1,30 Skale mob. RB 97 22 39 0 2 1,30 EIS TET Prapretno RB 94 30 68 3 23 1,30 Opombe / Notes: (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Murska S.Raki čan Nova Gorica Vnaj narj e EIS Celje* Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnj e Velenje Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor 0 10 15 20 25 30 cp(^g/m3) ^ MV-lura(št.primerov) MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije SO2 ter prekoračitve mejne urne in mejne dnevne vrednosti v novembru 2007 Figure 1. Average monthly SO2 concentration with exceedences of 1-hr and 24-hrs limit values in November 2007 Ljublj ana Bež. Maribor* Celje Trbovlje Nova Gorica EIS Celje* I Murska S. Rakičan Vnajnarje Zavodnje Škale mob. Kovk Sv.Mohor 100 120 Mg/m3 200 ' urna |Cp Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v novembru 2007 Figure 2. Average monthly and maximal hourly NO2 concentration in November 2007 5 35 40 0 140 160 180 220 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Bež. Maribor Celje Velenj e Trbovlj e Hrastnik Zagorje* Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Vnajnarj e Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Otlica Zavodnje Kovk Sv.Mohor 0 Cp(^g/m3) CV-8ur(št.primerov) g OV-lura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter prekoračitve opozorilne urne in ciljne osemurne vrednosti v novembru 2007 Figure 3. Average monthly concentration of O3 with exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value in November 2007 Ljubljana Bež. Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlj e Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper* Pesje Škale mob. Prapretno Vnajnarje Iskrba I cp(^g/m3) g MV-24ur(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in prekoračitve mejne dnevne vrednosti v novembru 2007 Figure 4. Average monthly concentration of PM10 with number of 24-hrs limit value exceedences in November 2007 0 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja -■-Lj ublj ana Bež. ■ Maribor _■_Celj e Trbovlj e Koper • Nova Gorica - - — - - ■ Zagorje Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m3) v novembru 2007 Figure 5. Average daily concentration of PM10 (ig/m3) in November 2007 SUMMARY Comparing with previous months, air pollution in November 2007 further increased except ozone concentrations, which are seasonably lowering due to less sun radiation and low air temperature. Rain was rare, there were periods of steady weather with temperature inversions in inland, while it was quite windy on the Coast. The daily limit value of PM10 concentrations was exceeded up to 14 times at the urban sites in the valleys of Zasavje region (traffic emission, emission from local industry, emission from individual heating), and between 10 and 12 times in the cities of Ljubljana, Maribor and Celje, which are influenced mainly by traffic emission. Concentrations of SO2, NO2, CO, and Ozone were below the limit values. There were, as usually, some occasional higher SO2 concentrations in the areas influenced by emission of TE Šoštanj and TE Trbovlje. 84 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - november 2007 Earthquakes in Slovenia - November 2007 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so novembra 2007 zapisali 99 lokalnih potresov, od katerih smo za 92 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 30 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega časa se razlikuje za 1 uro (srednjeevropski čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v novembru 2007 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. *3" OD' 4TIO jj-jtf iT Hh-JA • \ j • s jK v"-* 0 T : - * * « h * # - r * jV kur. o se 13' jg1 Miqn lud:' ML V M M 14' W IS" W Ii' OD' 1(" 30 °oQ 1 3 I (Hibina I HI O S 10 13 20 40 km Slika 1. Potresi v Sloveniji - november 2007 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in November 2007 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Novembra so prebivalci Slovenije čutili dva potresa, oba zelo šibko. Prvi je bil v soboto, 24. novembra ob 2. uri in 29 minut (ob 3. uri in 29 minut po lokalnem, srednjeevropskem času). Srednje močan pok in šibko tresenje tal so čutili posamezni prebivalci Šentvida pri Stični, Šmartnega pri Litiji, Velike Loke in okoliških krajev. V nedeljo, 25. novembra ob 20. uri in 33 minut (oziroma ob 21. uri in 33 minut po lokalnem času) se je zgodil potres magnitude 2,9 v Avstriji, v okolici Ferndorfa. V Sloveniji so ga čutili posamezniki v Kranjski Gori, na Jesenicah in v Slovenskem Javorniku. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - november 2007 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - November 2007 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Področje 2007 11 1 12 25 45,53 14,32 10 1,6 Jelšane 2007 11 1 13 24 46,29 13,63 7 1,9 Lepena 2007 11 2 6 10 46,28 13,71 3 1,2 Lanževica 2007 11 2 13 55 46,45 14,38 16 1,7 Karavanke, meja Avstrija -Slovenija 2007 11 2 14 5 45,66 15,69 7 1,3 Jastrebarsko, Hrvaška 2007 11 4 16 12 46,62 15,13 5 1,0 Trbonje pri Dravogradu 2007 11 5 9 53 46,24 15,60 12 1,7 Rogaška Slatina 2007 11 5 14 33 46,18 15,36 0 1,2 Kalobje 2007 11 5 20 28 45,48 14,33 11 1,2 Jelšane 2007 11 6 19 7 46,46 15,05 4 1,0 Podgorje pri Slovenj Gradcu 2007 11 7 1 13 45,91 15,36 5 1,6 Raka 2007 11 7 8 49 46,55 15,25 7 1,9 Ribnica na Pohorju 2007 11 8 6 58 46,50 14,31 11 1,9 Ferlach, Avstrija 2007 11 8 21 13 45,47 14,22 21 1,1 Pasjak, Hrvaška 2007 11 10 0 38 46,31 14,77 11 1,0 Gornji Grad 2007 11 10 16 8 45,67 14,25 16 1,0 Knežak 2007 11 11 1 3 45,67 14,25 16 1,2 Knežak 2007 11 15 13 23 45,56 15,36 3 1,5 Adlešiči 2007 11 18 10 44 46,40 14,77 10 1,4 Luče 2007 11 18 14 11 46,56 15,23 8 2,1 Ribnica na Pohorju 2007 11 19 6 8 46,75 13,69 11 1,5 Ferndorf, Avstrija 2007 11 19 20 54 46,74 13,67 10 1,0 Ferndorf, Avstrija 2007 11 22 8 53 46,21 13,83 15 1,2 Lisec 2007 11 22 17 52 46,57 15,26 4 1,0 Ribnica na Pohorju 2007 11 23 17 27 46,75 13,67 12 1,5 Ferndorf, Avstrija 2007 11 24 2 29 45,95 14,89 8 III* 1,5 Veliki Gaber 2007 11 24 6 22 46,06 14,77 8 1,2 Kresnice 2007 11 24 10 35 46,57 15,27 8 1,8 Vuhred 2007 11 25 20 33 46,74 13,66 16 III* 2,9 Ferndorf, Avstrija 2007 11 26 1 11 46,74 13,65 14 1,2 Ferndorf, Avstrija 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Svetovni potresi - november 2007 World earthquakes - November 2007 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - november 2007 Table 2. The world strongest earthquakes - November 2007 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 10.11. 1:13:34,7 52,13 S 159,56 E 6,5 10 otok Maquarie 14.11. 15:40:50,5 22,23 S 69,90 W 6,8 7,4 7,7 40 Antofagasta, Čile V Tocopilli sta dve osebi izgubili življenje, 45 je bilo ranjenih. Na območju Maria Elena - Tocopilla je bilo uničenih več tisoč hiš, brez strehe nad glavo je ostalo okoli 15.000 oseb. 15.11. 15:05:58,2 22,92 S 70,19 W 6,2 6,6 6,8 26 Antofagasta, Čile 16.11. 3:13:00,1 2,30 S 77,80 W 6,3 6,8 123 meja Peru -Ekvador 20.11. 5:20:03,4 31,68 N 49,93 E 4,9 7 zahodni Iran 22.11. 8:48:27,5 5,79 S 147,11 E 6,1 6,7 73 vzhodni del Nove Gvineje, Papua Nova Gvineja 25.11. 16:02:19,3 8,27 S 118,34 E 6,1 6,3 6,5 48 Sumbawa, indonezija Na območju Bima-Dompu-Raba so tri osebe izgubile življenje, več sto jih je bilo ranjenih. Uničenih je bilo več sto hiš. 25.11. 19:53:08,8 8,18 S 118,49 E 6,5 35 Sumbawa, Indonezija 27.11. 11:49:58,1 10,99 S 162,22 E 5,8 6,7 6,6 16 Salomonovi otoki 29.11. 19:00:19,4 14,97 N 61,24 W 6,8 7,4 147 Martinique Na Martiniquu je ena oseba izgubila življenje. Vsaj sto je bilo ranjenih. Uničenih ali poškodovanih je bilo nekaj zgradb. Dva ranjena sta bila tudi na Barbadosu. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v novembru 2007. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja ■Iii ■60 o OO G 7 B Maqnhuda GB 130 □ P ■ ■ O 13 70 200 700 Globina [fem] 13D Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - november 2007 Figure 2. The world strongest earthquakes - November 2007 88 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 20012006 na zgoščenki. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod bližnjico Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2,5-3,5 MB) ali tiskanje (velikost okoli 7-10 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje. Državna meteorološka služba Za vse ljubitelje vremena in s podnebjem povezanih tematik smo na Agenciji RS za okolje pripravili zbirko tematskih listov s predstavitvijo našega področja dela. Vreme neposredno ali posredno vpliva na večino naših dejavnosti, zato mu že od nekdaj namenjamo veliko pozornosti. Državna meteorološka služba skrbi za mednarodno vpetost slovenske meteorologije, njena področja dela pa obsegajo tako meritve, zbiranje podatkov in njihovo hranjenje, pripravo napovedi vremena ter spremljanje podnebnih razmer. Veliko pozornosti je namenjene tudi povsem uporabniško naravnanim storitvam. Vremenske in podnebne podatke pripravljamo za neposredno uporabo na različnih družbenih in gospodarskih področjih. V publikaciji »Državna meteorološka služba« je dejavnost predstavljena s tematskimi listi, ki so strukturirani tako, da vsak zase opisuje vsebinsko sklenjen del tematike, lahko pa jih med seboj povezujemo v zaokrožene enote. Zbirko tematskih listov smo pripravili tako na zgoščenki kot tudi v obliki tiskane publikacije. Climate of Slovenia 1971-2000 Za ljudi, ki jih zanima podnebje v Sloveniji, smo pripravili zbirko tematskih listov o podnebnih in fenoloških spremenljivkah, zbirko tabel s podnebnimi značilnostmi 33 krajev v Sloveniji ter 31 kart podnebnih in fenoloških spremenljivk. Zbirka Climate of Slovenia je v angleščini in je izdana na zgoščenki. Tematski listi in podatki so v obliki datotek formata PDF. Uporabnikom so dostopni preko prijaznega grafičnega vmesnika. Živeti s podnebnimi spremembami Podnebne spremembe povzročajo sodobni družbi precejšnje težave. Do sedaj je bila glavnina naporov usmerjena v nadzor in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Vendar so podnebne spremembe proces, ki že poteka in ga ne moremo preprečiti. Lahko ga le blažimo z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov in omilimo posledice s prilagajanjem na spreminjajoče se razmere. Spoznanje, da se je in se bo tudi v prihodnje treba podnebnim spremembam prilagajati, se je uveljavilo šele v zadnjih letih. Za učinkovito prilagajanje je potrebno temeljito spoznav-vanje tako prostorskih kot tudi časovnih značilnosti podnebja ter njegovih vplivov na različna področja človekove dejavnosti (kmetijstvo, zdravstvo, turizem, energetika, promet itd.). V Sloveniji še nimamo sistematičnih znanstvenih študij s področja prilagajanja na bodoče podnebne razmere, zato bo to šele potrebno razviti. Agencija RS za okolje je lani pričela s projektom Prilagajanje na podnebne spremembe, da bi pripravila strokovne osnove za smotrno uporabo dragocenega naravnega vira, kar podnebje je, tudi v prihodnje. V okviru tega projekta smo v knjižici Živeti s podnebnimi spremembami predstavili prostorske in časovne značilnosti podnebja v Sloveniji. Izpostavili smo vremenske in podnebne dogodke, zaradi katerih smo ranljivi, nanje pa bomo morali biti posebej pozorni tudi v prihodnje. Za področja, ki so od podnebja najbolj odvisna, smo ocenili, kako bi jih spremembe lahko prizadele. Zgoščenki in knjižici lahko naročite na naslovu Agencije RS za okolje: Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b 1000 Ljubljana