549
zistematično knjigo (skontre k omenjenim knjigam). Na mesto skontrov, ki se rabijo pri enovitem knjigovodstvu, stopi pri dvojnem dotična glavna knjiga. Ta sprejema poleg računov za glavnico in za glavnične uspehe še vse one račune, ki jih sicer specializirajo skontri.
IZ ADMONTSKE KNJIŽNICE: SMRT.
V praksi se pa navedene teoretične knjige bodisi povečajo ali pa skrčijo. Tako se da n. pr. „Memorial za menjave" razdeliti v blagovno in v menično knjigo, in prva zopet v nakupno in v prodajno knjigo, nasprotno pa se dad6 glavna knjiga in oba memo-riala skrčiti v eno samo knjigo imenovano »dnevnik", ali „prima-nota".
A zabeleževanje v samih kronoloških in sistematičnih knjigah je nepopolno. Iz samih kronoloških knjig se ne da doseči potrebni in  zaželjeni   pregled   čez   uspeh   poedinih izprememb  z  ozirom na  imovino,  ker za-beležbe teh knjig zgolj pripovedujejo, koliko in   kateri   gospodarski   procesi   vplivajo   v danem razdobju na stanje imovine;  tudi iz sistematičnih knjig se ne da doseči tak pregled, ker obsegajo te knjige le porazdeljeno obračunanje poedinih imovinskih sestavin.
Obe vrsti knjig služita kot temeljne knjige toliko enovitemu kolikor dvojnemu knjigovodstvu. Pri enovitem preneha zabeleževanje opravilnih operacij s temi knjigami, ker se ne razvijajo učinki operacij na glavnico in njene sestavine. Pregled o trenotnem stanju imovine se da doseči edino s tem, da se sestavi popis imovine (inventar). Dvojno knjigovodstvo nasprotno razvija zabeležke še dalje, ker jih analizira z ozirom na imovino. To analitično obračunanje podaja v posebni sinkronistični, dopični glavni knjigi. Sin-kronistično, torej istočasno kronološko in sistematično izkazovanje v glavni knjigi se vrši na ta način, da se koncentrirajo iz inventarja in iz temeljnih knjig (blagajna in memoriali) vse enakovrstne postavke v medknjigo (journal-mensual), se-šteje skupno vsoto zbranih enakovrstnih postavk in šele to prenese v enotnem znesku v glavno knjigo.
Bistvene knjige dvojnega knjigovodstva so potemtakem: Dnevnik (opiso-valna,   kronološko   vodjena   knjiga)   in glavna  knjiga (sinkronistična, stanje izkazujoča knjiga), katerim se vsled predpisa   zakona   doda   še   inventarna knjiga  v  svrho, da  zbere v sebi perijo-dične izkaze imovinskega stanja. Predknjige in   pomožne   knjige,   ki se sicer rabijo  pri enovitem   knjigovodstvu, se  tudi  pri dvojnem ne izpremene.
Iz raznih poizkusov, da se omeji Število uporabljenih knjig na najnižje mogoče število, dalje,   da se knjige   izpopolnijo glede  ob-