m oiđ^nt
es»

S	^
r-‘
.■rh?A,ej%k, e, /0
't'đ/n.
- " ;; -? ;

£»*^
Jferočnina listu: Celo leto 80 din., pol leta 4§ diiL, četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Ssvcn Jugoslavije : Celo leto 140 din. Insegali ali oznanila se zaračunajo po dogovora;
večkratnem Inseriranju primeren popust, i^ravnlštvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.
Poštnina plačana v gotovini
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in peki. Uredništvo in upravništvo je v Maribor«, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se mora govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ura. Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so pošfnine pros %, Telefon interurban ŠL 113.
Sl.štev.	Maribor, dne 14. julija 1924.	Imetnik XTI«
Beograd in bolgarska vlada.
Nenadoma se je začelo zanimivo in značilno zbli-«anje med Beogradom in Sofijo. Pred kratkim so bili še beograjski listi polni ostre obsodbe bolgarskega režima, češ, da je nezakonit in skrajno nasilen, sedaj so se pa naenkrat beograjska in sofijska glasila znašla na skupni poti.
Ko so v Sofiji videli, da pripravlja naša vlada obtožnice proti opozicijonalnim strankam in ko so čitali po naših režimskih listih napade na hrvatsko narodno zastopstvo in na opozicijonalne stranke vse -po vrsti, so našli v tem veliko sorodnost in začeli so takoj pisati o «kupnem položaju in skupnem interesu pohoda proti »prevratnim elementom«.
Naši režimski listi z velikim zadovoljstvom navajajo pisavo sofijskih režimskih listov, ki naglasa jo, da je Bolgarija pod sedanjo vlado najboljši »branik« proti bolševizmu in sploh proli prevratnim poskusom na Balkanu. Ko bolgarska vlada tako sebe proslavlja ter beograjskemu režimu dela poklone radi njegove politike »močne roke«, pa nikdar ne pozabi očrnili svojih zem-ljoradnikov in posebej še zemljoradniških bolgarskih emigrantov, ki so se zatekli na naše področje. Sofijski listi še s posebno vnemo predstavljajo Beogradu, da so zemljoradniški voditelji, kakor bivši minister Obov, bivši diplomat Todorov in drugi pravzaprav tudi »komunisti«. To se pravi z drugimi besedami, naj Beograd vendarle uvidi, da imajo bolgarske zarotniške organizacije, makedonski komiti, sofijski vladni atentatorji in drugi njim podobni čisto prav, če te ljudi zasledujejo z namenom jih ubiti ter tudi enega za drugim spravljajo s sveta.
Kakor se vidi, najdejo bolgarska namigavanja in prigovarjanja v gotovih političnih krogih pri nas popolno razumevanje in pripravljenost za »zbližanje«. — Bolgarska samohvala o braniku proti bolševizmu in prevratnikom očividno zelo imponira in naenkrat se je pozabilo, kaj smo že vse doživeli od bolgarskih fašistov in komi tov, ki so vendar prva in glavna zaslomba bolgarske vlade. Pozabljen je pokojni Stambolijski, pozabljene so izjave, ki sla jih v Beogradu dajala njegova tovariša Obov in Todorov, pozabljeno je menda celo to, da so pred nekaj tedni raz strehe ekspresnega vlaka pri Nišu potegnili nekega sofijskega vladnega atentatorja, ki se je na Skrivaj pripeljal, da ubije bivšega bolgarskega ministra Obova in kakor se je po Beogradu mnogo govorilo tudi Pasica. Vse to se je pozabilo in bolgarski režim se je delu Beograda zelo prikupil samo radi tega, ker je začel zmerjati Radiča, Hrvate in sploh vse, ki so v opoziciji proti sedanji beograjski vladi.
Celo leto so v Beogradu mnogo pisali o grozodejstvih sedanje bolgarske vlade, sedaj jih pa prav nič več ne vznemirja pravo lice sofijskega »branika pred boljševizmom in prevratom.« Naenkrat so se pozabile metode, s katerimi se bolgarska vlada otresa opozicije. Pozabljeni so pokolji bolgarskih kmetskih in delavskih mas od strani organiziranih tolp sedanje bolgarske vlade in od makedonskih komitov, ki nam dajo že leta ta in leta že več kot preveč opraviti na meji. Beograjski politični krogi, ki so sedaj tako veseli bolgarskega zbli-žanja, so naenkrat tudi pozabili, da je vodja »make-donstvujuščih« Todor Aleksandrov izdatno pomagal izvršiti bolgarski preobrat in ustoličiti sedanjo bolgarsko ylado. Prej- so v Beogradu dolžili Radiča zvez z voditelji makedonskih komitov, sedaj ko pa bolgarska gos-podsko-komitska vlada pridno ščuje proti Hrvatom, se pa seveda ne spomnijo, kako neupravičene so bile vse te obtožbe.
Kar se je že davno pričakovalo, to se je zgodilo: manifestira se zbližanje, ker je sedanji bolgarski režim soroden z radikali in samostojnimi demokrati po političnih metodah. V duhu tèga zbližanja in sorodstva se radikali in samostojni demokrati tudi prav pridno pripravljajo na volitve. V političnih krogih se mnogo govori o teh pripravah. Navaja se, da se pripravljajo obtožnice tudi proti voditelju džemijeta Ferhad begu Dragi in proti voditelju Jugoslovanske muslimanske organizacije dr. Spahu, češ, da sta v zvezi s Kemal pašo. — Temu podobno bi prišle spveda tudi druge opozicijonalne stranke na vrsto. Drugo je razdeljevanje orožja po raznih krajih. Tako so radikali in samostojni demokrati po Hrvatskem razdelili svojim pristašem okrog 18 tisoč pušk, po Bosni in Hercegovini pa celo krog 30.000, ne vštevši do zob oborožene orjune in srnao. Če bi Pasic in Pribičevič vodila volitve, bi se gotovo zelo značilno, a tudi usodepolno pokazalo zbližanje s sedanjim bolgarskim režimom.
Politične beležke.
Pred padcem Pašičevega kabineta. Danes sprejme kralj predsednika skupščine Ljubo Jovanoviča in se pričakuje, da se bo 'kriza začela hitro razvijati. Možno je •troje kombinacij: 1. Z opozicijskim blokom, ki ima večino v parlamentu, 2. Pašič-Pribičevičeva zveza, ki ne
! more pred parlament in mora zahtevati nove volitve, in i 3. koncentracija pod vodstvom g. Jovanoviča ali kakega j drugega uglednega politika. Pašič-Pribičevič se bojita na j obe strani: proti opozicijskemu bičku se poslužujeta Ra-j dičevega potovanja v komunistično Moskvo, proti kon-' centraciji pa pretenj raznim radikalnim poslancem. Parla-I mentarna rešitev obstoja le v fern, da se da vlada bičku j ali koncentraciji. Pašiču se volitev ne more zaupati ne le radi njegovega govora v Bjelini, ampak tudi, ker bi to bilo neparlamentarno, ker Pašič ni mogel dobiti niti pri lanskih volitvah večine, niti je ni mogel ustvariti v zvezi s Pribičevičem. — Glede Ljube Jovanoviča se govori, da ne bo imel prave moči in uspeha, dokler se Pašič čisto ne umakne iz politike in odpotuje iz Beograda. Ljubi Jovanoviču se je že grozilo, češ, da bi bilo z njim lahko tako, kot s pokojnim Pnotičem in Laziča Markovič s svojimi tovariši je že pripravil akcijo proti njemu.
Stališče HRSS. Na seji HRSS, ki se je vršila v soboto v Zagrebu, je poročal podpredsednik Predavec o posvetovanju načelnikov opozicijonalnega kluba v Beo-! gradu. Po njegovem poročilu je bilo sklenjeno, da HRSS še nadalje vrši dosedanjo taktiko in da ostane njeno stališče napram opozicijonalnemu bloku neiz-premenjeno. Predstavnikom opozicij onalnega bloka se prepušča vsa akcija za vodstvo politike opozicije. Končno je bilo sklenjeno, da se vrši plenarna seja HRSS 20. julija v Zagrebu.
Radičevo bivanje v inozemstvu. Avstrijska vlada je Radiču odrekla odobrenje za vrnitev na njeno področje, ker smatra, da nimajo pravice do azila oni, ki aktivno politično delujejo. To je sporočil avstrijski poslanik tudi beograjski vladi. Sedaj so si privoščili nekateri naši listi to neokusnost in smešnost, da z velikim zadovoljstvom povdarjajo, da Radiča nikjer ne trpijo, ne Avstrijci na Dunaju, ne Madžari v Pešti, ne v Bolgariji, najbrž tudi ne v Nemčiji, lahko le še ostane v Moskvi ali pa v Londonu. Torej prav malo manjka, da ne proglasijo London in Angleže za lajne boljševike, Pešto in Sofijo pa za središče kulture in napredne politike. Tudi prav, naj le!
Ponarejene Radičeve pobotnice. Obtožnice, ki jih radikali in samostojni demokrati sestavljajo proti Radiču, skušajo podpreti tudi razni ponarejevalci, ki pa nimajo uspeha. Še iz avstrijskih časov znani špijon in ovaduh Manko Gagliardi je že marsikaj poskušal, a seje vse izjalovilo. Sedaj se zopet ponarejajo, neke pobotnice, s katerimi naj bi bil Radič dvigal ruski in avstrijski denar. Eno od takih »pobotnic« ima tudi zagrebški »Hrvat«, v svojem upravništvo jo razstavlja na ogled, da se lahko vsakdo prepriča, kako smešno-slab falsifikat je to.
Po svetu.
PREOKRET V REPARACiJSKEM VPRAŠANJU?
Pojutrišnjem, 16. t. m., se sestanejo v Londonu zastopniki velesil, da še enkrat poizkusijo definitivno razčistiti vprašanje, ki vsled svoje zamotanosti deli Evropo v dva tabora. Angleški ministrski predsednik I. Ramsay Macdonald si je postavil nalogo, ki po svoji težavni izvedbi prav nič ne zaostaja za vratolomnim poizkusom Lloyd Georgea v Genovi. Tudi takrat je izšla inicijativa iz Londona. Francoski ministrski predsednik Briand, znan radi svojega pomirljivega stališča napram Nemčiji, ši je v Genovi najprej onemogočil vsak -izhod iz težavne zagate, nato pa je na znani konferenci v Cannes-u moral ugotoviti, da spričo silne opozicije v zbornici in senatu ni mogoča nobena pomirljiva rešitev reparacijskega vprašanja. Briand in Lloyd George sta se morala umakniti in njuni mesti sta zasedla — Poincare in — Bonar Law.
Tu pričenja druga etapa rešitve najtežavnejšega evropskega vprašanja. Bonar Law je pripravil nekak načrt, ki pa ni odgovarjal težnjam Francije. Njegov načrt je vseboval bistveno le način odplačevanja nemških reparacij, ni pa predvideval izjemnih ukrepov za slučaj, ako Nemčija ne bi zadoščala stavljenim zahtevam. Pozneje je sestavil bivši minister Loucheur svoj reparacijski načrt; francosko javno mnenje ga je pozdravilo, uresničenju se najbrže ne bi bile zoperstavile večje ovire, toda Nemčija ni bila pripravljena, spuščati se v tozadevna pogajanja. Iz te akcije se je razvila pogodba, ki sta jo v zadevi stvarnih dajatvah sklenila vel e industrijalca Stinnes in senator Lubersac. Z nemške strani je razvil večjo aktivnost nemški industrijalce Arnold Rechberg. Praktična posledica teh 'pogajanj se je ustalila v prisilnih pogodbah, ki jih je nedavno sklenila poruhrska okupacijska oblast s tamkajšnjo veleindustrijo. Te pogodbe so znane pod imenom »Micum«-pogodbe. Vendar je smatrati vse navedene poizkuse kot majhen del one naloge, ki je ostala bistveno nerešena.
Poincaré je stavil svoje nade v okupacijo Poruhrja. Gospodarski efekt zasedbe ni zadovoljil francoskih vele-industrijalcev, organiziranih v tzv. »Comité des Forges«, njih glasilo »Jiournée Industrielle« je pa od časa do časa prikrito izražalo svoje nezadovoljstvo. Toda temeljitega preokreta ni bilo pričakovati vse dotlej dokler je imel Po-
incaré v nacionalnem bloku politično in parlamentarno zaslombo.
S padcem Poincaréjeve vlade je pridobilo reparacijsko vprašanje na aktualnosti. Nastala je atmosfera po:vesti. Razmerje med Londonom in Parizom je postalo pri-srčnejše. Cesar Poincaré ni utegnil več urediti na konferenci v Chequersu, je moral nadaljevati Harriot. Macdonald namreč ni računal s temeljitim notranjepolitičnim preokretom v Franciji, zato je nameraval rešiti viseča vprašanja; zlasti vprašanje izvedbe Dawesovega načrta, s Poincaréjem. To je bila odpustljiva napaka; v Chequersu sta se H erriet in Macdonald sporazumela v vseh bistvenih vprašanjih. Reakcijonarne sile pa so v Parizu in Londonu delovale s polno paro, da se kompromitira delo obeh miroljubnih politikov. S svojim pariškim obiskom je Mac-dicnald rešil Herriotu pozicije in s tem tudi londonsko konferenco.
Drugo vprašanje pa je izid te konference. Franco-i so mnenja, da je versailleska pogodba izven diskusije. Angleški labouristi pa ne bi hoteli pred celim svetom prisegati na ta evangelij, češ, da je treba najti praktičen izhod iz krize, ki ima — kakor dokazujeta Nitti in Ferrerò — svoj izvor v mirovni pogodbi. Francozi se še oklepajo mrtve črke, Angleži kot neposredno manj zainteresiran narod pa si žele novega duha v mednarodnih odnošajih. Mnogo je sedaj odvisno od Nemčije, ki je krenila — v lastno škoda — preveč na desno, v smer nacionalizma. Ni dvoma — in tega mnenja je tudi Poincaré —, da je Dawesov načrt še najboljša rešitev reparacijskega vprašanja. Vsi zavezniki so pristali na to rešitev. Londonska konferenca je v precejšnji nevarnosti. Od dobre volje levičarskih vlad v Franciji in Angliji je sedaj odvisno, da se ravnopravni Nemčiji naložijo pravično odmerjena bremena ter da postane ta konferenca važen mejnik v zgodovini pomirjen ja Evrope.	»
Zmede na Bolgarskem. Sedanji bolgarski režimov -ci že nekaj časa sem brez kakih ceremonij ubijajo protivnike današnjega režima; po bolgarskih pokrajinah pa se izvaja neznosni teror. Uboji; aretacije, narodni
poslanci ne morejo vršiti svojih dolžnosti------vse to je
danes v Bolgariji na dnevnem redu. O kaki svobodi ljudskih zborovanj ni niti govora. Ako bi se drznil kak govornik ali politik, da bi javil svoj shod, bi ga premlatili do onemoglosti že v srezkem načelstvu. Osebna varnost je postala pod sedanjim režimom igračkanje v rokah teroristov. Tako je na primer te dni v selu Drvenici ustrelil poljski čuvaj Nikolaja Ivanova, a nikdo ni aretiral ubijalca. Pri Samokovu so našli truplo mrtvega — ubitega — neznanega človeka. Poleg ubitega so bili jasno vidni sledovi avtomobila, ki so vodili iz in nazaj v Sofijo. Dan na dan romajo iz enega bolgarskega sela v drugega nelegalne vojaške čete. Umori in poboji so tem vojaškim potepuhom nekaj za razvedrilo in kratek čas. Umore in poboje teh vojaških klatežev zavračajo vladni listi na emigrante, ki so se vrnili zadnji čas iz -Srbije v Bolgarijo, a ti izgovori so popolnoma izmišljeni. Vseh aretacij, ki se vršijo dnevno ni mogoče niti našteti. Te dni je bil aretiran glavni urednik »Zemljo-djelske Odbrane«, Dimitar Gručarov, ki je bil ožji prijatelj pokojnega Petkova, a se je moral skriti po Petkovem uboju. Zaprli so ga, ker je ob priliki Petkovega pogreba z govorom kritiziral vlado in ubijalce. Bogzna koliko zemljoradnikov je zaprtih in to iz najbolj uglednih vrst. Cankovi pristaši neprestano izzivajo na meji Jugoslovane in v Dobrudži pa Rumune. Najbolj drzni ubijalci in razbojniške organizacije kot »Kubrat«, »Voj na Liga« itd., so glavni podporniki Gankovega režima. Te nasilne organizacije nadaljujejo po izvršeni masak-raciji bolgarskega naroda svoj posel na jugoslovanski ter rumunski meji. Sedaj je prišla vrsta celo na Grke. Cankov režim sili Grke, da se izseljujejo. Makedonstvu-jušči vpadajo dnevno v hiše Grkov v Plovdivu, odvzemajo Grkom imetje, bolgarska policija se niti ne zmeni za te rope. Razmerje med Grčijo in Bolgarijo je postalo v zadnjem času zelo napeto.
Goljufiva madžarska amnestija. Dunajski listi beležijo ponovne slučaje, da so bili ogrski emigranti, ki so se iz Dunaja vrnili domov, zaupajoč izdani amnestiji, takoj, ko so prispeli na ogrska tla, zaprti in stavljeni pod obtožbo za po večini izmišljene ali pa že vsaj davno zastarele delikte. Urednika nekega socialističnega lista so na primer zaprli radi govora, ki ga je imel ob preobratu leta 1918. Ostali emigranti, ki so bili toliko previdni in niso zaupali amnestiji, hočejo sedaj z obširno spomenico pojasniti Ligi narodov, kako goljufijo uganja ogrski režim z zakoni in posebej še z amnestijo.
špijonska afera pri rumunskem konzulatu na Dunaju. Dunajski dnevnik »Die Stunde« poroča, da se je pri rumunskem konzulatu na Dunaju prišlo na sled že dolgotrajni špijunaži. Izdaja se namreč ključ za šifriranje in tako se že skozi par mescev opaža, da so vse rumunske radio-depeše znane neki Rumuniji nasprobri sili. Te dni je bila na rumunskem konzulatu preiskava, o kateri se sicer od rumunske strani drži stroga tajnost, a se je vendar zvedelo, da je bil zaslišan in končno aretiran eden od rumunskih konzularnih tajnikov, ki je v
-sorodu z rumunskim zunanjim ministrom Duka. Zadnji čas je razmetaval velike denarne svote in to ga je izdalo.
Kuga v Grčiji. Listi javljajo iz Soluna, da je v -Grčiji izbruhnila kuga. Ta strašna epidemija se je razširila v Patrasu in Solunu ter je dozđaj obolelo na njej 16 oseb. Bolezen se širi zlasti med maloazijskimi begunci, ki žive zelo bedno. Da se prepreči širjenje epidemije, so naše zdravstvene oblasti uvedle ob meji stroge mere.
Napadi na diplomate. V Londonu je neki romunski dijak streljal na rumunskega konzula, konzul je ostal nepoškodovan, dijaka so zaprli. V Varšavi je bil tajnik ruskega poslaništva insultiran od nekega poljskega fašista. Poljska vlada je poslala nemški noto, s katero zahteva zadoščenje radi atentatskega poskusa nad poljskim vicekonzulom v Rigi. Najbrž bodo ukinjeni vsi poljski konzulati v zapadni Prusiji.
Brezposelnost na Angleškem. Sedanja angleška vlada uspešno omejuje brezposelnost. Vsak leden najde povprečno 4 tisoč nezaposlenih delavskih moči zopet delo in zaslužek. Sedaj je brezposelnih še okrog 1 milijon 900.000.
Iz SloviRiie.
Dr. žerjavove močne roke se loteva ohromelost. — Kaj je uganjal dr. žerjav zadnje tedne v Sloveniji potom orjune, kako je po policajdemokratsko omejeval tiskovno svobodo njemu neljubemu časopisju in svobodo zborovanj, je javnosti dovolj znano. Kakor pa je uvideti iz znamenj na političnem obzorju, bo Žerjavovega sadističnega divjanja kmalu konec. Z volilnim mandatom Pašič-Pribičevičeve koalicije gotovo ne bo nič in radikali se hočejo za vsako ceno otresti Pribičevičijan-eev z Žerjavom vred. Po povratku Pašiča in clr. Korošca v Beograd je zapihal proti Pribičeviču in Žerjavu od strani radikalov čisto drug veter. Za nezaslišana nasilja v Sloveniji delajo radikali odgovornega dr. Žerjava. Radi protizakonitih konfiskacij »Slovenca« in omejitve zbo rovai ne svobode so že izdana na oblasti v Sloveniji posebna navodila, ki so diametralno nasprotna onim, ki jih je izdal pred tremi tedni Žerjav. Prvi dokaz novih in pomirjevalnih navodil je razveljavljenje zadnje zaplembe »Slovenca«. Iz Beograda so došla zanesljiva poročila, ki pravijo, kako so se ministri smejali bedastim utemeljevanjem »Slovenčevih« zaplemb. Ljubljanskemu državnemu pravdniku Domenici!, ki je vodil po Žer javovih navodilih kampanjo proti »Slovencu«, namerava vlada pred demisijo po avstrijski navadi podeliti ■orden. Saj poroča »Slovenec«, da je to obljubo glede ordena dal minister med smehom, ko je čital poročilo, radi česar je bil »Slovenec« konfisciran. Žerjavova »jaka roka« bo torej kmalu čisto ohromela, ker so napravila »Slovenčeva« razkritja glede Žerjavovih manipulacij pri Agru-Merkurju skrajno neprijeten utis. Vsi »Slovenčevi« očitki so podprti z dokazi, tako da jih niti »Jutro« ni skušalo izpodnesti niti z eno besedico zagovora. Naravnost katastrofalno za Žerjavovo osebnost pa bo v Beogradu akt policijskega ravnateljstva v Ljubljani, katerega objavlja »Slovenec.« V tem aktu je še danes čitati to-le: »Češka Promislova banka, podružnica na Dunaju, je poslala 30. julija 1910 v priporočenem denarnem pismu svoto 15.000 K v bankovcih na naslov Zveze slovenskih zadrug, ki ji je tedaj ravnateljeval dr. Gregor Žerjav. To denarno pismo je došlo na ljubljansko glavno pošto dne 31. julija 1910, odkoder je bilo še isti dan dopoldne dostavljeno Zvezi slovenskih zadrug po zadružnem slugi Lotriču, ki je prišel po pismo na glavno pošto. Sluga Lotrič je izročil predmetno pismo 31. julija 1910 dopoldne okoli 9. ure ravnatelju pisarne Zveze slovenskih zadrug dr. Gregor Žerjavu obenem z oddajnim listom. Ko je Lotrič oddal denarno pismo dr. žerjavu, je odšel v svojo sobo, dočim je dr. Žerjav odprl denarno pismo in takoj zapazil, da v pismu ni denarja. Dr. Žerjav je poklical slugo, oba sta pregledala še enkrat pismo in ugotovila, da v pismu ni denarja. Podala sta se nato na glavno pošto in zadevo ovadila poštni uradnici Milavčevi in kontrolorju Sirniku.« Policija in drž.pravdništvo sta preiskavo proti poštnemu uradništvu ustavila, a policijske poizvedbe glede tatvine 15.000 K so se raztegnile, kakor beleži akt, tudi na pisarniškega ravnatelja dr. Gregor Žerjava. Domnevati bi bilo, da je imel priložnost, pripraviti že poprej razkosano kuverto denarnegh pisma, ker dobiva Zveza slovenskih zadruga večkrat denar od Promislove banke: da je v naglici pravo kuverto vtaknil v žep, pripravljeno pa pustil na svoji mizi. Dvomiti je le, če je imel toliko časa, da je napravil v že odprti zalepki vre-zo ter da je pismo vrhulega še nanovo zalepil.« Tedaj, ko se je doigrala ta defravdacija, so izdajali žerjavove! v Ljubljani svoje glasilo »Dan«, ki pa ni imelo denarnih sredstev na razpolago. V istem času je bil Žerjavov Agro-Merkur pred polomom in tedaj — je dr. Žerjav ne nadoma obolel in jo popihal v Egipt, da ozdravi ... Po takih odkritjih, ki govorijo o zločinski krivdi dr. Žer- j java, ki pa igra danes vodilno vlogo v Sloveniji med -naprednjaki, se še upa »Jutro« hudovati, češ, »Slovenec« se samo bavi z osebo dr. Žerjava. Kako pa tudi ne, saj je celotno časopisje v naši državi pisalo leta in leta o Čarugi in cele kolone in se je sedaj šele pomirilo, ko je Čaruga pod ključem in obsojen . . . Slovensko časopisje bo pa tudi nehalo beležiti prežalostno ime dr. Žerjava, kakor hitro bodo samostojni demokrati po- ! gnani iz vlade, bo dr. Žerjavu izvita, moč nasilja ter j bo on in njegova orjunaška lajbgarda pozvana na ne- | pristranski odgovor za čarugarstva,. ki so se doigrala ; zadnje tedne ne v slavonskih gozdovih, ampak v kul- 1 turni Sloveniji!
Shod SLS v Framu. V nedeljo, dne 13. julija se je v Aninem dvoru v Framu vršil shod zaupnikov SLS za vse občine framske župnije. Poročala sta o položaju narodna poslanca Žebot in Falež. Jugoslovanskemu klu bu se je izrekla soglasno zaupnica in zahvala za energično borbo proti krivici, korupciji in nasilju. Ves trud radikalov in demokratov zanesli med naše vrste razdor, je zamanj. Kmetsko in delavsko ljudstvo se vedno bolj trdno oklepa SLS.
Celjsko orlovsko okrožje. Kakor že javljeno, priredi celjsko orlovsko okrožje v nedeljo dne 20. julija svojo okrožno prireditev v Vojniku pri Celju. Spored bo sledeči: Dopoldne: ob 8. uri zjutraj zbirališče pri Belem volu v Celju. Ob 8. uri sprevod skozi Gaberje do Majdičeve kapele. Od tod z vozovi v Vojnik. Ob 10. uri sv. maša v Vojniku, pridiga dr. Hohnjec iz Maribora. Po sv maši javni tabor pred cerkvijo, govori dr. Hodžar iz Celja. Popoldne: ob 3. uri telovadni nastop na sejmišču v Vojniku. Po telovadbi prosta zabava. Igra godba iz Radeč pri Zidanem mostu. Vstopnina za telovadni nastop: Sedeži 1Ò D. Stojišča 5 D. K obilni udeležbi vabi odbor. Bog živi! -
Službena inšpekcija g. finančnega delegata. Finanč no okrajno ravnateljstvo v Mariboru nam javlja: Gosp. delegat za finance v Ljubljani dr. Savnik namerava med 15. in 17. t. m. službeno inšpicirali mariborsko oblast, kjer bo zlasti v Mariboru in v Celju pregledal uradno poslovanje finančnih oblaslev in uradov. Ob tej priliki bo tudi organizacijam in posameznim davčnim zavezancem dana možnost, da podnesejo g. delegatu event, želje in pritožbe ali prošnje za informacije. V Mariboru bo gospod delegat sprejemal v dopoldanskih urah na fin. okr. ravnateljstvu v sobi g. finančnega okr. ravnatelja, v Celju pa na okrajnem davčnem oblastvu v sobi gospoda predstojnika.
Volitve v občini Mozirje-okoljca. Priprave za občinske volitve so prav živahne. Najbolj urni so bili naprednjaki ali po domače liberalci, za katere sta se skupno trudila mozirski nadučitelj Pušenjak in šmihelski Dolinar. Upamo, da bo malo ljudi tako neumnih, da bi ž njima volili ter delali veselje dr. Žerjavu, orjuncem in vsem centralistom. Zakaj se le hočejo postavljati v boj zoper Slovensko ljudsko stranko? — Naši pristaši so postavili dve listi. Prva nosi ime »Slov. ljudska stran ka«. Na njej so zlasti pristaši dosedanjega mnogoletnega župana Franca Strucelj. Drugo našo^listo so postavili zlasti Leponjivčani in Ljubijčani pod imenom Kmečka zveza. V ti dve Skrinjici naj mečejo dne 24. avgusta naši možje in fantje krogljice, vsak pač tja, kamor ga vleče resen premislek. Pač pa se nikar ne dajte preveč hujskati drug na drugega od nasprotnikov, ker boste pač morali skupno delovati za občino. Če boste kljubovali drug drugemu, bo za vse težko. Tržani so že enkrat zapravili župana; zato pa morale biti okoličani bolj previdni!
UJU proti Ilodstvu.
Zastopniki članov UJU (Udruženje Jugoslovanskih učiteljev) so zborovali dne 8. in 9. t. m. v Krškem in na tem zborovanju so sprejeli tudi sklepe, ki so predrzna bojna napoved ogromni večini slovenskega naroda. Na tem zborovanju se je izkazalo, da je UJU veliko bolj politična, kot pa stanovska organizacija in sicer sestavni del onega političnega tabora, ki nosi največji del odgovornosti za nevzdržne razmere v državi sploh in ki še picsebej naravnost zločinsko nastopa proti ljudstvu v Sloveniji.
.Na zborovanju v Krškem je slovensko članstvo UJU javno in izzivalno stopilo v službo Žerjava in prevzete naloge te službe je treba še radi tega posebej obsoditi, ker so zvezane z zlorabo službe in stanovskih dolžnosti učiteljev; članov UJU. Žerjavovi družbi so prišli učitelji UJU kakor nalašč za eksponente policajdemokracije v ■onih krajih, kamor ne seže tisk in druga agitacija, a učiteljskim delegatom, hlapcem Žerjava, še ni bilo dovolj, da bi vsak po svoje zastopal Žerjavovo protiljudsko politiko, ampak na svojem zborovanju so šli tako daleč, da so sami prevzeli službo in deloi poročevalcev in kolporterjev — takozvanega naprednega, v resnici pa skrajno nazadnjaškega in protiljudskega časopisja.
Tozadevni sklep, ki ga naš narod ne bo pozabil, se glasi doslovno: »Potrebo organiziranega sodelovanja pri naprednem i z v e n s ta n'ovsk em časopisju se je od strani našega stanu še premalo upoštevalo. Za neobhodno smatramo, da se podpre to časopisje s poročili občejavnega, •kulturnega, prosvetnega, gospodarskega in socijalnega značaja, da se potem to časopisje lahko razširi in ukorenini med narodom. Do 9edaj smo se premalo -posluževali izvenstanovskega časopsija, da bi ustvarili šoli in našemu stanu prijazno javno mnenje v narodu. Kot organizacija, ki ima svoje zastopnike v vsakem kraju Slovenije, nam je lahko storiit oboje. Kot nujno smatramo za osvojitev javnega mnenja, da vsak učitelj poroča naprednim listom o dogodkih in kulturno gospodarskih ter političnih potrebah ljudstva iz svojega okraja, ter se je treba za to ■delo organizirati; na drugi strani je treba ustvariti stalen
kader (nekak dopisni urad učiteljstva), ki bo stalno in-dosledno informiral vse napredno časopisje o vseh naših prosvetnih, šolskih in stanovskih zahtevah. Na tretji strani je potreba organizirati tudi obrambno delo na napade v i časopisju, ki imajo tendenco, jemati šoli in učiteljstvu u~
: gled v javnosti.
Učiteljstvo UJU se bo torej organiziralo za p or oče val-■ sko službo »Jutra«, »Naroda«, »Orjune«, »Tabora« -itd. i Gospodje učiteljski delegati na zborovanju v Krškem bodo menda vedeli, kaj so sklenili, vprašamo pa one učitelje, i ki so sicer člani UJU, a še nikdar niso bili »delegati«, zaenkrat samo tole: Ali vedo, kaj predstavlja Žerjavova takozvana »napredna« družba, ali se spominjajo, kako je slovensko- ljudstvo spregovorilo pri volitvah ter če si za-morejo misliti, in predstavljati, kako bo to ljudstvo še govorilo, ali si zamorejo predstavljati položaj jutrc-vega in orjunskega dopisnika v kmetskih in delavskih krajih in končno kako si predstavljajo konec Žerjavovega boja za oblast v Sloveniji z lažjo, obrekovanjem, teptanjem vsega, kar je slovensko, s krvavimi orjunskim-i- zločini, itd.
To naj učitelji dobro premislijo, če jih že ne more iztrezniti nesoglasje samega UJU zborovanja, ki je z eno resolucijo »Šolska uprava in samouprava« zahtevalo avtonomijo za učiteljski stran, z drugim sklepom pa tako predrzna nastopilo proti avtonomiji Slovenije ter celo -prevzelo organizirano delo proti zahtevam in pravicam slovenskega nareda.
Na zborovanju v Krškem so delegate UJU pozdravili Sokoli in orjunci, a Žerjavova gospoda, Sokoli, orjunci in 1 vsi drugi, ki so bili v Krškem, učiteljev ne bodo spremljali- v kraje službe, kjer bo sam naric-d govoril in sodit Policajdemokratski in orjunski »Narod« pravi -učiteljem: »Na pravi poti!« — slovenski narod, slovensko delovno ljudstvo pa pravi: »Na krivi in pogubni poti!«
Dnevne novice.
i
Sokolska Vidovdanska proslava v Sarajevu. »Vidovdan«, eno glavnih orjunaških glasil, prinaša v zadnji števil» : ki značilne pripombe o sokolskem zletu v Sarajevu, Napisal jih je znani drug Principa, novinar Jovan Palavestro.
■ Objasnjuje, kaj je nagnalo' druge in soborce Principa in ostale idealno misleče nacijcnaliste, da se niso udeležili službene patriotske proslave, ampak da so vidovdansko i desetletnico proslavili tako, da so popoldne, ko s« je po-j kopališče izpraznilo-, položili venec na grob njihovih to» j varišev, ki so padli kot prve žrtve za svobodo Bosne. —
! Sokolstvo so okupirali za sebe elementi, ki so bili nekdaj največji avstrijski patrijoti, dandes so se pa prelevili v toliko^ da svoj patrijotizem občutijo za novo državo. Zadnji zlet v Sarajevo je posebno pokazal, da vodijo glavno besedo v Sokolstvu novopečeni ,partijoti-kriČači. Tako je bil izbran za -kuma zastave, katero je daroval Sok-c-lom kralj, advokat iz Sarajeva, Srečko Perišič. To je tisti znani Pe-rišič, ki- je v procesu proti atentatorjem leta 1914 zagovarjal -Principa in tovariše ter je začel svoj zagovor z besedami: Kot sin te dežele in verni sluga Njegovega veličanstva Franca Josipa, se sramujem, da moram braniti te razbojnike.« Princip je po njegovem zagovoru vstal ter ga nazval šufta in nesramneža. Za Principa je bil Perišič šuft, za Sokole pa je bil dober za kuma zastave, katero jim je daroval sam 'kralj! Dalje se je na istem zletu namignilo svečeniku Maksimoviču, tovarišu Principovemu, da naj ob priliki svečanega parastosa ne govori o atentatorjih iz L 1914. Ko je ta vkljub prepovedi omenil samo s par besedami, so ga pozvali na odgovornost. To in še mnogo drugega je vzrok, zakaj je nastal zlasti v Bosni tak razkol med sedanjimi patrijoti in nekdanjimi veleizdajalci. Zadnji so pred sedanjimi kričači v manjšini, tešijo se, da je Bosna že mnogo prestala, pa bo še to sramoto. Enkrat bo prišel dan, ko se bo otresla jarma laži-patrijotev.
Četudi od bratov, pa je le preveč. Tako pravi beograjski »Balkan« Čehom, ko se zelo huduje, da so na Bolgarskem kupili tobak in želijo sedaj, da bi ga hrear carine izvažali skozi našo državo. Pri tem vidi »Balkan« nebratsko postopanje, ne pride mu pa na um, da bi obsodil še hujše grehe v tem oziru v svojih lastnih vrstah. Ravno pri trgovini imamo v tem oziru kričeče primere in sicer proti bratom v lastni in skupni državi. Vsako leto, ko slive dozorijo, se »Balkanova« družba razleze po svetu ter širi vesti, da so slive v Bosni za nič in naj tujei rajši v Srbiji kupujejo. To se ponavlja leto za letom in je gotovo še hujše in bolj obsodbe vredno kot pa češko nadkupovanje tobaka.
Cerkveni rop v Prekmurju. V Črešnjevcih v Prekmurju so tamošnjo župno cerkev te dni obiskali roparji. Cerkev je prilično bogata ter je imela precej zlatnine in srebrnine. Ko je -nekega jutra prišel cerkovnik zvonit ju-tranjico, je -opazil, da so vrata odprta ter -oltar v neredu. Takoj je pozval župnika in ugotovila sta, da- so roparji odnesli zlate in srebrne kelihe in monštranco iz tabernaklja. Oropani predmeti so vredni- najmanj 20.000 din. Na oltarju so roparji pustili listek z napisom: »Škoda je mrt-! vega kapitala. Boljše je, da se zlato spravi v -denar in promet, nego da leži neizrabljeno.«
Schicht
Pravo
Schicht -ovo milo z znamko
99
U
. J t-L
je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah! Pravo samo z imenom „S c h i c h t“ in znamko
„Jele n“ !
Graditev ličke železnice. Na dalmatinskem delu ličke železnice so dela v glavnem že dovršena. Največ skrbi je zadejala dosedaj graditev velikega vijadukta pri Čupkoviču, na katerem je delalo tri sto delavcev z najmodernejšimi stroji. Te dni pa je bil vijadukt dovršen in ta dogodek so delavci in vodstvo jmoslavili.
Že zopet krvavi spori radi zemlje. Hrvatsko Zagorje je torišče sporov radi zemlje. Oče Zagorec ne zapusti zemlje samo enemu sinu, ampak vsakemu otroku po en falat. Pri delitvi posesti pride med Zagorci vedno do ljutih prepirov in večkrat do pobojev v najožjem sorodstvu. V vasi Drenovac v bližini Varaždina se je do-igrala te dni že druga žaloigra pri delitvi zemlje med očetom in sinom. Zagorski seljak Jurij Knapič je precej imovit in je razdelil svoje posestvo po zagorskem običaju med svojo deco. Sin Marko ni bil zadovoljen s komadom, ki mu je pripadel, ampak bi bil imel rajši onega, katerega je oče odkazal hčefki. Iz jeze se je Marko lotil očeta s sekiro, a ga ni zadel. Oče je v strahu pred sinom zagrabil kramp in mu zdrobil' z enim udarcem glavo. Sin je obležal pri priči mrtev, oče se je javil sam oblasti.
Uničeni tobačni nasadi v Hercegovini. Po najbolj tobakorodnih krajih Hercegovine so se pojavile te dni kobilice, ki so tobačne nasade skoro popolnoma uničile. Jzgledi glede tobačne žetve so po Hercegovini zelo slabi. Radi kobilic bodo cene tobaku gotovo poskočile.
Vročina — kakoršne ne pomnijo. V Mostaru že imajo nekaj dni tako neznosno vročino, kakršne ne pom nijo in jo je na prostem nemogoče prenašali. Toplomer kaže 66 stopinj. Radi prehude vročine je obolelo mnogo ljudi na solnčariei, veliko delavcev je že padlo v nezavest in so nesposobni za delo.
Krvava borba za medvedjo kožo. V okolici Sarajeva in sicer v občini Preseniea se je pojavil kar naenkrat velikanski medved. Ko so seljaki zaznali za kosmatinca, so se oborožili s puškami in hajdi nad, medveda. Zverino so res izsledili, a so jo samo ranili in nato je prišlo med ranjenim medvedom in lovci do rokoborbe. V bor- j bi se je izkazal medved kot junak, zlomil je enemu sel- j jaku puško, tri je težko ranil in si vsaj začasno z ju- j naštvom olel življenje. Ranjence so odpremili v sarajev- : sko bolnico, za medvedom-junakom pa je odrejen od strani oblasti pogon v večjem obsegu.
Ljubezenska norost. V bližini Vukovara in sicer v selu Svinj ar jevci sta se zagledala dva brata Josip ter Franjo Pfajfer v enega dekleta. Mlajši brat je bilo komaj star 17 let in v tej fantovski ljubezni je sklenil, da bo ustrelil svojega starejšega brata in ljubico. In res — zaljubljeni fantič je vstopil v hišo dekleta in tamkaj presenetil bratu v objemu in razgovorih z ljubico. Pri pogledu na oba zaljubljenca je potegnil samokres, ga nameril proti obema, a je orožje na srečo odreklo. Mia- j dič se je odreka revolverja tako ustrašil, da je zbežal iz hiše, skočil na dvorišču v vodnjak in tamkaj v nori — j a slednjič ohlajeni ljubezni----utonil. —
Propad fruškogorskih vinogradov. Novosadski »Vi- ; dovdan« poroča o neobičajni nesreči, ki je zadela vino- j gradnike na znani Fruški gori v Slavoniji. Vinogradi ; so bili, do minulega četrtka do 8. ure zjutraj še zdravi i in normalni. Od 8. do 10. ure je padal dež, za njim pa je začelo močno pripekati solnce, ki je v par urah uničilo prej tako bohotno rastoče vinograde. Jagode grozdov za počele nenadoma črneti in odpadati in v par urah je bilo napravljene škode za par milijonov dinarjev. Katastrofa je zadela tudi velik del bačkih vinogradov. Strokovnjaki si še niso na jasnem, kaj je vzrok te katastrofe, ker lake bolezni v teh krajih dosedaj še ni bilo opažati.
Nova razprava proti čarugovi družbi. Te dni je začel v Osijeku preiskovalni sodnik Dragotin Ignjič s preiskavo za novo razpravo proti Čarugovi družbi, ker je na novo prijavljenih 15 zločinskih slučajev, ki so bele-ženi na račun Čaruge in pajdašev. Preiskovalni sodnik je začel s ponovnim zasliševanjem glavarja Čaruge. Jo-vo se je že nekoliko popravil od bolezni, ki ga je mučila zadnje dni, a je še zmiraj tako slab, da se drži komaj na nogah. Zasliševanje Čaruge se vrši v sobi preiskoval- j nega sodnika, harambašo straži neprestano orožnik in I to radi tega, da bi tolovaj kljub bolezenski oslabelosti , ne pobegnil. Preiskovalni materijal je zelo obsežen, pre- J iskava se vrši tajno in bo trajala najmanj dva tedna. j
Smrt čaruginega pomagača. Pri okopavanju sladkor- j ne pese je te dni nenadoma ubila solnčarica Mile Rupčića, pri katerem se je svojčas skirval Čaruga. Rupčič je ; bil v zadnjem procesu obsojen na 'osem mesecev ječe, za čas, dokler postane razsodba pravomoćna, pa je bil na svobodi. Ljudje so ga obdolžili, da si je sam končal življenje iz strahu pred novim procesom proti Čarugi, zdravniška komisija pa je dognala, da ga je zadela kap.
Zdravilu proti revmatizmu. Po strašni svetovni vojni naše ljudstvo mnogo trpi od revmatizma, redko kedo pa ve, da je mogoče to hudo bolezen tako lahko izlečiti z zdravilom Radio-Balsamica od dr. Rahlejeva. Še v Rusiji se je dr. Rahlejev posvetil proučavanju tega leka in njegovo dolgoletno delo je rodilo zaslužen plod. Pred . dvemi leti je preizkusil svoje zdravilo v Sloveniji ter dosegel ž njim izvanredne rezultate, tako, da je danes njegov lek priznan kot edino najboljše sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. Lek se izdeluje in prodaje v laboratoriju dr. Rohlejeva, Beograd, Kosovska ulica 43.
Iz Maribora.
SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
Župan otvori sejo ob 8. uri ter uvodoma poroča o pónndbi Škodove tovarne, da bi zgradila v Mariboru tramvaj. Občina je dobila od tovarne vprašalno polo s 55 vprašanji, katera se morajo natančno proučiti, pred-
ao se na predloge tovarne lahko odgovori. Izvoli se poseben odsek, v katerem so dr. Leskovar, Weixl, Bahun in Selinšek.
O administrativni dokladi za voditelje šol poroča podžupan. Izplačevale se bodo kot nekdaj, za tri mesece naprej.
Poročilo kulturno-prosvetnega odseka. Mariborsko žensko društvo, odnosno Društvo za podporo dojenčkov prosi občino, da bi ona prevzela skrb za postrežni-co, katera bi v revnejših družinah ob času poroda prevzela gospodinjstvo. Na predlog dr. Leskovarja bo občina postrežničo podpirala, kadar jo bo društvo nastavilo.
»Dobrota«, posmrtno društvo drž. nastavljencev prosi za primeren- popust pri pogrebih. Sprejme se predlog odseka, da^ naj se znižajo cene pogreba za člane društva v I. razredu za 20 odstot., od IL do IV. razreda pa za 15 odstot.
Poročilo odseka V. Poročevalec g. Weixl poroča o nedostatkih v klavnici. Treba je kupiti novo sésalko, ker stara je premajhna. Klavnica ima sedaj izposojeni iz Avstrije dve steklenici za amonijak, za kateri mora plačevati visoko najemnino. Sklene se steklenici kupiti, ker staneta samo 2 milijona aK.
Špeharji prosijo m podaljšanje prodajnega časa. Dosedaj so v letnem času lahno prodajali meso do 11. ure, po zimi pa do 15. ure. Vsled higijenskih razlogov se njihovi prošnji ne ugodi, pač pa se podaljša prodajni čas do 15. ure sejmarjem, ki ob sobotah prodajajo na stojnicah na Glavnem trgu razno blago.
Glede tvrdke Predovič in Prigljevič, ki uživa v mest ni klavnici velike predpravice, se razvname živahna debata. Svojčas je obč. svet dovolil tvrdki zgraditi y klavnici hladilnico, katero ima v najemu do 1. decembra 1924 za 10 tisoč dinarjev. Tvrdka se je obvezala dajati občini za ljudsko kuhinjo mast in meso po znižani j ceni. To hladilnico tvrdka sedaj tudi uporablja, pa ne vedno za sebe. Sedaj, ko je nastal živahen izvoz, dela s hladilnico kupčije, ker jo daje v podnajem nekaterim izvozničarjem, najemnino pa sama pobira, mesto, da bi jo dobila klavnica, odnosno mestna občina. Zastopnik tvrdke se obnaša pri lem zelo oblastno ter ne pusti v prostore hladilnice niti klavniškega ravnatelja. V debato poseže več govornikov, ki končno pridejo do zaključka, da je pogodba pravomoćno sklenjena ter je ni mogoče spremeniti do 1. decembra; s tem dnem bo občina tvrdki prostore v hladilnici odpovedala. Na koncu debate se dvigne celo obč. sveinik Zmazek, ki menda,
, kar sedi v obč. svetu še ni odprl ust, ter se obregne ob j »Stražo«, ki je svojčas razjasnila, kako škodo trpi občina vsled neprevidno sklenjene pogodbe; ker pa je g. i Zmazek brat od zastopnika tvrdke, mu je seveda ta bolj 1 na srcu, kot pa korist občine. Končno je prišlo med dr. Leskovarjem ter Žebotom in Bahunom do ostrega nastopa, tekom katerega je dr. Leskovar Bahuna pošteno zavrnil, da je utihnil.
Za čuvaja na mestnem stolpu stolne cerkve se imenuje vdova gospa Antonija Weiss. Penzijoniralo se je nato g. Steinbrennerja na stavbenem uradu in šolske sluge Goloba in Potočnika. Na to se je začelo obravnavati o milostni prošnji veterinarja Hinterlehnerja. Ker pa je seja bila okoli polnoči nesklepčna, jo je župan zaključil.
Bahun izziva. Očka Bahun se za časa svojega svet-nikovanja še ni naučil dostojnih manir. Tudi pri zadnji seji je neprestano izzival ter zbadal s svojimi neslanimi opazkami.
Radikali v Pobrežju pri Mariboru nimajo sreče. — Pašičev oboževalec in plačani hlapec krčmar Holc ima smolo s svojo kandidatno listo. Rad bi postal župan po-berške republike, pa navsezadnje še kandidatov ne bo imel razen Grilca, Pšeničnika in Keka. Mi Poberžani ne maramo orjuncev, če nam jih tudi ponuja gospod Holc. Pašičevi radikali in Žerjavovi orjunci so nam davkoplačevalcem že skoro kožo slekli. In sedaj bi naj mi Poberžani še te ljudi volili v občino! To bi lepo izgledalo občinsko gospodarstvo! Radikali in demokrati-orjunci spadajo v občinski odbor, kakor spada kozel za vrtnarja. Te dni slišimo, da Holcu tudi Judeževi groši, ki jih baje dobiva za agitacijo za radikale, ne prinašajo sreče!
Industrijsko-'obrtna razstava v Mariboru. Dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer se je vršila v restavraciji »Kosovo« kon-štitualna seja letošnje Industrijsko-obrtne razstave. Ob tej priliki so se osnovali razni odbori in odseki, ki bodo delovali pri predpripravah za razstavo in sicer: izvršilni odbor, razstavno-tehnični odsek, finančno-gospodarski, stanovanj ski, veselični, propagandni in prometni odsek. Nato je sle dila debata, pri kateri se oglasi kot prvi k besedi g. Marušič, ki je zahteval pojasnila, kakšne obveze naj ima razstavni odbor, kakor tudi posamezni odseki. Glede morebitnega deficita je II. predsednik g. Džamonja pojasnil, da je na podlagi sklepa občnega zbora. Slov. obrtnega društva dal konzorcij razstave izjavo, da odgovarja edino le konzorcij za morebitni deficit. Na koncu se je II. predsednik g. Džamonja zahvalil za udeležbo, posebno pa zato, ker so navzoči pazljivo zasledovali zanimiva predavanja in ker so prevzeli brez vsakega ugovora njim naložene funkcije. Seja je trajala štiri ure. •
Zborovanje Misijonske zveze za lavantinsko škofijo. Dne 8. t. m. se je vršilo v Dijaškem semenišču v Mariboru zborovanje Misijonske zveze lavantinske duhovščine in je govoril profesor dr. Ujčič iz Ljubljane. Po govoru sta bila izvoljena kot svetovalca profesor dr. Kovačič in ravnatelj Jožef Mirt. škofijski voditelj Misijonske zveze pa je g. stolni dekan dr. Ivan Tomažič. Nato je govoril katehet Čadež iz Ljubljane o Dejanju sv. Detinstva, nakar je presvitli škof dr. Karlin, ki je bil pri vseh zborovanjih navzoč, imenoval škofijskim voditeljem Dejanja sv. Detinstva kateheta P. Grata Kostanjšek O. F. M. Za tem je govoril profesor dT. Ehrlich
o Družbi za širjenje sv. vere. Po njegovem govoru je presvitli škof slovesno ustanovil Družbo za širjenje sv. vere za lav. škofijo in imenoval škof. voditeljem gosp. kanonika F. Gasla.
Podružnica Ferijalnega saveza — podružnica 105. na učiteljišču v Mariboru razglaša: Člani, ki želijo legitimacije za četrtinsko vožnjo, naj pošljejo svojo sliko, natančen naslov in 3.50 D na naslov: Vreže Oroslav, dijak Šmarje pri Jelšah. Pošljite takoj, potem dobile domov izpolnjeno in potrjeno legitimacijo. Tajnik.
Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v Mariboru. Vpisovanje za šolsko leto 1924-25 prične dne 15. julija in traja do dne 1. septembra t. 1. Vrši se vsak delavnik dopoldne od 10.—12. ure in popoldne od 15,—17. ure ter vsako nedeljo in praznik od 9. do pol 11. ure v pisarni mestnega šolskega sveta na Slomškovem trgu. Delodajalci naj pošljejo k vpisovanju vse svoje vajence in vse svoje vajenke, ki še niso dovršili II. letnika o.-n. šole. Pouk bo začel začetkom oktobra t. L, ali pri ogromnem številu učencev je treba mnogo časa za vpisovanje in za uredi Lev po razredih. Zato se naj javijo vajenci in vajenke zanesljivo v gori določenem roku, ne pa, da bi se, kakor se je to dogajalo, navalila vsa množica učencev in učenk (ca. 1000) na urad šele v zadnjem tednu pred začetkom pouka.
Mestno kopališče. Z ozirom na čiščenje parnega kotla ostane kopališče do 20. do 29. julija t. 1. zaprto. Vsled tega se občinstvu priporoča, da se v večji meri posluži kopališča v tekočem tednu.
Dušica.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
Vedel je, kaj bo sedaj prišlo. Oba bodeta obsojena, kratko in brez zasliševanja. In nato ju bodo gnali v ječo skupno s tistimi, ki so čakali na enako usodo —.
In jutri na vsezgodaj pojdeta v smrt pod guillotino —.
V srce se mu je smililo dekle, ki je ni mogel rešiti krute usode, pa čudno, bolestno veselje je čutil, da bo smel umreti skupaj z njo. Morebiti še mu v teh par urah še ponudi prilika, da ji vse pove, da jo tolaži k) miri —.
Tinville je dogolovil svoje listine.
Julietto Marny je obtožil, da je sodelovala s Pavlom Déroulèdom zoper javno varnost, ker je vedela za izdajalska pisma, namenjena vdovi Capetovi. Tinville jo je vprašal, ali še želi kaj povedati.
»Ne«, je dejala glasno in odločno. »Prosim Boga, da bi rešil našo kraljico Marijo Antoinetto in osvobodil našo domovino grozot samodrštva in anarhije.«
Te besede so bile sodnemu dvoru zadnji in neovrgljivi dokaz njene krivde.
Nato je moral stopiti Déroulède na zatožni prostor.
Mirno in hladno je poslušal dolgovezno obtožbo izdajstva zoper republiko. Njegova lasbia izjava je bila najmočnejši dokaz njegovega izdajalskega mišljenja in delovanja.
In za oba se je glasila obsodba: smrt pod guillotino zaradi izdajstva. Noben ugovor ni bil dovoljen.
Pa tudi nobeden izmed njiju ni ugovarjal. Mirno sta sprejela obsodbo in na to ju je pomnožena straža gardistov odvedla iz sodne dvorane.
XI.
»Na v e š a I a z njima —!«
Pozno v noč so trajale tistega dne sodne razprave, devet je že bila ura, ko sta Déroulède in Julietta stopila iz sodne palače.
Preprost podeželski voz je stal pred vrati, da ju zapelje v luksemburško ječo. Tema je bila, gosta megla je ležala po ulicah in pršelo je. Le tu pa tam so brlele samotne, zakajene petrolejske svetiljke, obešene na lesenih stebrih s poprečnim tramom. Sumljivo so bile podobne vešalom.
Sodno palačo je oblegala razsajajoča, podivjana drhal. Popili so vse zaloge žganja, kolikor so ga našli po bližnjih gostilnah in točilnicah in nato so čakali, vkljub dežju in mokri mègli, pijani in pobesneli, da se maščujejo nad človekom, ki so ga do tistega dne oboževali. ki so ga pg sedaj smrtno sovražili.
Razpaljene množice so na vsak način hotele izrigali strazi ujetnika in ga obesiti na enem izmed svetil-niških drogov. To je bila njihova pravica. Niso jih zaman učili voditelji revolucije, da je ljudstvo najvišja oblast v državi —.
In z vso resnobo in odločnostjo so se pripravljali na svoj maščevalni posel.
Nekdo je prav nasproti vratom sodne palače zbd s stebra svetiljko in obesil na poprečni drog primerno dolgo vrv z zanko na koncu. In krog teh zasilnih vislic so čepele ženske, mokre do kože od drobnega dežja, z razmeščenimi lasmi, z blaznimi očmi. In zdaj pa zdaj je katera s krutim zadovoljstvom popravljala vrv za »ljubljenca pariškega ljudstva« —. Drugi pa so nemir-
no hiteli sem in tja, ščuvali in hujskali drug drugega in skrbno pazili, da bi jim ne ušel njihov plen.
Kako so ga sovražili, svojega prejšnjega ljubljenca!
Državljan Lenoir je bil najhujši. Njegova orjaška plečata postava je segala črez vse druge, njegov hreščeči, hripavi glas je prevpil kričavo množico, izpod-badal moške, hujskal ženske, netil sovraštvo in podžigal vnemo. Zdelo se je kot bi si bil'naravnost slavil namen, da hoče izzvati pobesnelo množico k maščevalnemu zločinu zoper Déroulèda in Julietto.
Ko se je Déroulède pojavil na vratih, so ga koj spoznali. Luč pred vhodom je razločno osvetljevala njegov obraz.
Besni kriki so zadoneli, sto in sto rok se je dvignilo, vse je planilo proti vratom. Zdelo se je, da ga hočejo na kosce raztrgati.
Déroulèe se je stresel, kot bi ga bila prešinila mrzla mokra megla, pa mimo je stopil v voz. Trdo za njim je prišla Julietta.
Oddelek narodne garde je obdal ujetnika. Santerre, njihov načelnik, jim je osebno poveljeval. .
Mnogo posla je imel, da je zadržal razsarjeno drhal. Vojakom je zapovedal, naj brezobzirno rabijo bajonet in boben je moral neprestano peti, da ne bi Déroulède nagovoril ljudstvo.
Pa Déroulède ni mislil na to. Brigal se je le za Ju-lietto. Poleg nje je sedel in s svojim plaščem jo je ogrnil, da bi se ne prehladila v hladni, mokri noči.
Voz se je premaknil.
Leta gardistov s Santerrjem na čelu je delala pot, druga čela pa je ob straneh odbijala napade pobesnelih ljudi z nasajenimi bajoneti.
Dokler so bili ob palači, je še šlo. Trdo ob steni so vozili in vsaj na eni strani so bili zavarovani.
Toda treba je bilo zaviti na prosto, proti luksemburškim ječam. To je bila težavna naloga, ki je niti Santerre skoraj ni bil kos. Pariško ljudstvo se ni leta in leta zastonj učilo, da je njegova volja vsemogočna. Niso se hoteli umakniti peščici vojakov.
Kakor razburkano morje so valovele in pljuskale krog voza do skrajnosti razpaljene girasti pariškega
nsoba. »Na vešala! Na svetiljke iz izdajalci domovine!« je uglašujoče donelo od vseh strani. Prekričali so boben, lotili so se celo vojakov. Vsak hip se je zdelo, da bodo predrli vrsto bajonetov, potegnili ujetnika z veza ter ju pomandrali v tla.
Santerre je vpil, da je bil že ves hripav. Poslal je gardista po ojačenje v najbližjo vojašnico. Toda kedaj bo ojačenje dospelo! Medtem se je utegnila nesreča zgoditi —.
(Dalje prihodnjič).
Spominiaite se Dijaške večerje !
Okrogel les
smreka hojka od 2 m dolgosti in 20 cm srednje debelosti naprej se kupi. F. Toplak, Polzela. 399 3-1
CllUJi
tm
V dobri rodbini se sprejemlje za prihodnje šolsko leto dijake na hrano. Zdrava lega, prvovrstna prehrana, j blizu šol, glasovir v hiši. Naslov v upravn. 397 3-1 I
Gotove moške obleke, perilo za mošže in žerske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drilgo manufakturno blago od najcenejše do nsjfinejše vrste, nadalje gotove obleke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor Vetrinjska ulica št. 15.	319
krojaške, sukniene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsak® vrste kupujem po najvišjih cenah
I A. Arbeiter«
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s ko- ! vaškimi odpadki in vlitino.
Trgovina
Martin Šume?
s Konjice ä
priporoča veliko izbiro raznega manufakturnega ter drugega blaga po jako ugodnih cenah ter je za došlo se» zijo vsakemu dana priložnost,, da si pri nakupu oblačila dosti prihrani. 737 50—1
Širite „Stražo“
V poslovalnicah !. delavskega kensumnega društva: Maribor, Slovenska ulici 15,
Studenci, Aleksandrova cesta 17 in dr.
Člani kupijo najceneje v lastni zadrugi. Če rabiš oblačilno blago, obrni se na srojo zadrugo. — Enkrat na leto se lahko zastonj oblečeš,
če kupuieš vse v zadrugi, kjer dobiš po pravilih 3 odstotni popust.
Člani, kadar pridejo v Ljubljano, naj ne pozabijo, da dobe v zadružni gostilni, Kongresni trg št. 2, ne samo hrano in pijačo, ampak tudi 391 3—1	svoje somišljenike.
Tiskajte sami 1
Gestetner- Rotary tis km ski stre! za isakegai Brez zlagtnia. Brez ve&eitesa papiri?.
Zahleviite, da se Vam brezpfsŽBO pehali!
D. Gestetner Ltd.
Zagreb, Trg na Sajmištu broj 1.
Beograd, Zgradba Akademije Neuka.
366 IO—i
Ustanovljeno 1868.
elei on mterurban št. 351. Na debelo
na drobno.
BERDAJS
MARIBOR, TRG SVOBODE
Cenj. občinstvu uljudno naznanim, da sem prevzel
giamo zalogo in zastopstvo Rogaške slatinske vode za mesta Maribor in okolic
Vedno imam na razpolago:
vrelec »Tempe!« à 14/i« in s/m lt, vrelec »Styria« à 19/«i lt, vrelec »Donati« à '*/,0 It.

Preselitev trgovine!
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem se s svojo
delikatesno trgovino
preselil iz hiše št. 42 na Aleksandrovi cesti v novo preurejene prostore na
Meljski cesti A«. 1.
Zahvaljujoč se za dosedaj mi izkazano zaupanje se cenj. občinstvu v nadalje priporočam.
Henrik Prinčič
398	trgovec z delikatesami.

Viničarja oženjenega iščem. Prednost imajo, ki imajo odraslo hčer za služkinjo in sina za kočijaža. Plača v naravi stanovanje, kurjava, razsvetljava, mleko, kuhinjski vrt in oral njive. Plača v gotovini po pogodbi. Obrniti se je na posestnika Franja Kolar, Kutina na Hrvatskem.	386 4—è
Premog iz svojega premogokope pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1—I.	107
Strojno mizarstvo
1 HOCHNEGER&WIHER
4 Koroška c. 53 MAR'BOR Koroška c. 53
4 se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb 4 kakor vseh v to stroko spadajočih mizar-^ skih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pi-^	same trajno v zalogi.
^ Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudlb Postrežba točna!	Cene zmerne!
1
Jhf

tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Dogovorni urednik: Vlado Pušenjak,
Izdaja konzorcij «Straže.«