Slovenski tednik s* koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi |e moč! GLASILO SVOnOTfOMISEL/flH SLO VE JVC EV V AMEMK.I Od boja do zmag«! -j' Slovénie Weekly devoted to the Interests of the laboring classes Stev. 43. Entered M Seoond-Class Matter July 8th, 1908, at the Poet OIBoe at Chicago, III., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111.. 25. oktobra 1912. Kdas ne misli svobodno, so boriti an svobodo! POZOR ROJAKI! Razgled po svetu. S 1. novembrom t. 1. pričnemo v “Glas Svobodi” priobčevati po vsem slovanskem svetu znani in že davno razprodani zgodovinski roman iz minulega stoletja “ OD PLUGA DO KRONE ”, katerega je spisal Jakob Benedek. Vsebine tega zelo zanimivega romana nebomo tu razmotrivali, a zagotovimo cenj. čitatelje, da takega čtiva še niso imeli. Naša uprava se je trudila več kot eno leto, predno je bilo mogoče dobiti izvirnik, in to radi tega, ker, kakor že omenjeno, je roman že zdavnaj razprodan in se sedaj nahaja le v zasebnih rokah. Poživljamo naše cenj. rojake in rojakinje, da se čimpreje naročijo na list “Glas Svobode” ter si tako zagotovijo pravo duševno brano ki je nam tu v tujini zelo potrebna. Ob enem pa prosimo naše naročnike da na to opozore svoje prijatelje, ki še niso naročeni na Glas Svobode, morda se na list naroče. V vsaki številki bomo priobčili po tri kolone tega romana. Naročite se na list ob pravem ča-sn. Glas Svobode stane za celo leto $2.00 in za pol leta $1.00. Priobčenje romana “Od pluga do krone”, bo trajalo preko tri-četrt leta. Uprava Glas Svobode Co. RAZNO. Naš sotrudnik g. M. V. Konda se nahaja sedaj v Clevelandu, O. kjer bo obiskal po možnosti vse naše stare naročnike, kakor tudi rojake, 'ki še niso na Glas Svobode naročeni. Ocvelandčani naročite se na Glas Svobode in pojdite g. Kondu na roke. Uprava Gl. Svobode. ZASTONJ IN POŠTNINE PROSTO pošljemo 160 strani obsegajočo knjigo “Krvavo noč v Ljubljani”, tistemu, ki se naroči sam od sebe na Glas Svobode, ki stane ■za. celo leto $2.00. V BARBERTON, O. bo v nedeljo dne 27. t. m. profesor Zima imel umetno predstavo. Rojake v Barberton in okolici opozarjamo, da se te zanimive čarobne predstave v obilem številu udlele-žijo. Preganjanje kristjanov na Kitajskem. Amoy, 18. okt. — V d istr ik tu Tsehaoan južnozapadna provinca Fu Kin, je razdraženost proti kristjanom tako obširnost zavzela, da je ponovno prišlo do nasilja in nemira. Vlada je odposlala vojaštvo, da prime nemimeže, a trupe so bile od vstajnih prebivalcev odbite. Bati se je splošnega klanja kristjanov, Lakota v Venezuela. New York. — Glasom specialne brzojavke “Tribune” od dopisovalca v Carracas-u, vlada grozna lakota v provinciji Trujillo v državi Venezuela. Nad 600 prebivalcev imenovane pokrajine je umrlo v minulih) mesecih radi pomanjkanja živeža. Poročajo tudi grozne posameznosti. V neki hiši je vsa rodbina podlegla smrti lakote. Dva napol odrastla mladenča sta umorila svojo lezočo sestrico v zibelki, jo v ponvi spekla in pojedla. Razdrapane politične razmere so baje zakrivile lakoto. Poljedelstvo jo popoln orna zanemarjeno. Ali bo Knox šel? Pittsburg, Pa. — “Pittsburg Dispatch”, katero je vedno bilo glasilo državnega tajnika Knoxa, trdi, da bo Knox prihodnjo jesen šel za trajno v sosebno življenje, in to brezobzirno, kako bodo volitve izpadle. Edino če bi prišlo do kongresne volitve, ostane v službi, da izpolni svoje dolžnosti. Avstro-Ogrsko. Budapešt, 21. okt. — Dijaka Uika Julkics, ki je bil radi atentata na hrvaškega bana pl. Čuvaja, meseca avgusta v Zagrebu obsojen v smrt na vislicah, je cesar oziroma ogrski kralj pomilostil v dosmrtno ječo. Jukics je 8. junija izvršil atentat na bana, ki se mu je pa izjalovil a pri tem usmrtil banskega svetnika Ivo pl. Hervjiča in nekega policaja. Vojna na Balkanu. Tedaj, na Balkanu vre vse povprek. Najprvo je proti Turčiji nastopila Črnagora, potem sti Turčiji vojno napovedali Srbija in Bolgarska, a naposled je Turčija Grški boj ponudila, kar so Grki tudi sprejeli in se že s Turčinom spopadli. Seveda, sedaj še ni možno pred oči staviti si bojno sliko, a podamo našim cenj. čitateljem) nastopna tozadevna brzojavna poročila z dne 22. t, m.: Atene. — Grški kralj Juri je svoje tri zaveznike brzojavno obvestil, da so grške vojne trame mejo prekoračile in se je s tem pričela vojna. Zavezniki so mu na to tudi brzojavno odgovorili ter častitali kazoč na “Boga vojne”, “Vero in svobodo”, “Zaupanje v Boga” itd. Boj pri Plava, katero so Črnogorci zavzeli, je zahteval mnogo žrtev. Albanci so se bojevali kot levi, z ženami in otroci v svojih vrstah. Sede, ko je bilo vse mesto v plamenu, so isto ostavili, pusteč ■na bojišču 900 mrtvih. Bolgari so bili pri Hanlanu, po turški zvijači nazaj vrženi, ter i-majo velike izgube. Piša, Italija. — Gfof pl. Berch-told), avstrijski vnanji ministr, je sem dospel, da se pogovorita z italijanskim! kolegom, Marki de Giu-liano. Tudi sta prišla obedva poslanika. •Pričakuje se, da razkrit razgovor bo odstranil tajno rivalnost med Avstrijo in Italijo radi Balkana. Takisto se bo razpravljalo radi prevlade francoske flote v Sredozemskem morju in pa o predstojeći ponovitvi trozveze leta 1914. O poslednjem vprašanju se bo podrobneje razpravljalo novembra meseca ko bo Guiliano posetil Bethmann-Hollwega. Pariz. — Bojazen turške vlade, da vtegne Rusija vdreti v Kavkaz, med tem ko ima Turčija na evropskem ozemlju polno posla, pravi francozki vnajni urad, da ni utemeljena Zvezne vlade, so zjedinjene v trudu, da se vojna omeji in kmalu konca. Za sedaj se pričakuje odločilna bitka. In Iker se bo ta bržkone vršila pri Adrianoplju se misli, da bo posredovanje imelo za-željeni uspeh. Carigrad. — Po sem diošlih brzojavnih poročilih, so se Bolgari u-trdili 12 milj od Adrianopla. Governor trdnjave je izdal proklamacijo, naj se štedi z živežem, ker ni izključeno dolgotrajno obleganje. Pri Kostenici, južnoizbodno Bolgarije, se baje zbira močna bolgarska četa z namefiom, da vdre v Makedonijo. Turška vlada namerava proglasiti manifest, v katerem zahteva, da muzelmani se lepo vedejo in obeea kristjanom vse ozire, če se lojalno obnašajo. Pri Elastona imajo Grki baje 1500 mrtvih. Angleška vlada je danes razglasila proklamacijo, v 'kateri pravi, da bo nevtralna v vojni na Balkanu. Carigrad. — Iz Sol on ič a došle brzojavke poročajo, da so Turki ob črnogorski meji dosegli več u-spebov nad Črnogorci. London. — Turška vlada se je izjavila, da je pripravljena odstopiti Kreto G Niki, ako poslednja izstopi iz balkanske zveze, predno se vojna oficielno proglasi. Baš se je izvedelo, da je Grška pričakovala in pospešila tako ponudbo. London. — Tri mogoče štiri velike bitke se bodo bile na turškem ozemlju v bližnjih dnevih, možno že v nekoliko urah. Vojne vseh zveznih balkanskih narodov so na vseh straneh prekoračile meje in Tuiki se objednem vmikajo v sredino dležele ter sovražnikom prepuščajo omejne utrdbe in neznatne kraje. Brezdvomno je njih namera škutpaj spraviti na določenem kraju in tam izvršiti glavno bitko. Vise kaže, da Bolgari namerava jo bombardiranje na Adrianopoj. Turška armada se vedno jači ih bo na številu kmalu prekašala sovražnike. • Govorica kroži, da so pred Adrj-anoplom Bolgari zavzeli dve utrdbi, toda ta vest še ni potrjena, j Srbi so ob prihodu na Pričino iti Uskup zavzeli več malih vasi jji krajev in niso zadeli ob noben odpor. V Novibazardkem okrožju hočejo si vspehe prisvajati Črnogorci kot Turki. Grška vojna je zasedla turško mesto El as s ou a in bo nekaj dpi počivala. Vojna šteje baje 60,000 mož. 4000 Albancev se slknša spojiti s turško armado. Mehika. Washington. — Transportna ladja “Bratuš” je iz Key West v Guantanamo odpravljena, da tam vzame premog in drago potrebno opremo za ameriške vojne ladije, ki se nahajajo ob vzhodnem obrežju Mehike. “Bratus” sestane s “Takoma” v Tampico in s ikrižar-Iko “Desmoines” v Vera Cruz. Iz tega je razvidno, da namerava a-meriška vlada imeti vojne ladje dalj časa v mehikanskih vodah. Pariz. — General Porfirio Diaz, bivši predsednik Mehike, je izjavil, Ji» se ne misli povriiiti v Mehiko, čeprav ima nabavno silno zanimanje na podjetjih svojega nečaka Feliksa in položaju v Vera Cruz. On nima nobenega stika z novo revolucijo in njegova edina želja je ta, da-bi v Mehiki se skoraj povrnil mir. Washington. — Vstaja generala Feliksa Diaz, je tulkaj zopet zbudila zanimanje za. razmere v Mehiki. Tajnik Knox se je povrnil iz Japonske in je že spotoma bil poučen po dragemu tajniku Huntington Wilson, o položaju v Mehiki. Ob jednem se nahaja v Wash-ingtonn ameriški poslanik. Le-ta bo imel v prihodnjih dneh, možno osodepolno konferenco s Knox-om. Vojaški položaj v Vera Cruzu je kritičen. Armade generala Dia-za na eni strani in na dragi zveznega poveljnika Beltran si stojiti nasproti, pripravljeni za spopad. Vsled sporazuma med Obedvema, da se boj izvan mestnega ozemlja viši, je zavarovano življenje in i-metje inozemcev in nebojevnikov v Vera Cruzu. Mestno prebivalstvo je mirno in ne bo dalo povod k vznemirjanju, če ne 'iodo topovske ladje vladnih trap mesto bombardirale. Podjetje se je izplačalo. Whitestone, N. Y. — Charles Senff, nekdanji deležnik Haven-m'eyerjeve sladkorne trgovine je zapustil $12,000,000 premoženja. Razne novice. Več obrežne obrambe. Washington. — Pomorski oddelek namerava gradnjo ene vojne lađi je za pokladanje min oh atlan-tičnem* obrežju. Združene države imajo do sedaj edino eno tako lađi jo “San Francisco”, katera se pa sedaj nahaja na Paeifienem obrežju. Več vojne sile. Portland, Ore. — Nad 700 Grkov bo zapustilo tukajšnji kraj, da se v New Yorku pridružijo svojim rojakom, ki čakajo na transport v domovino, da se vdeležijo vojne proti Turkom. Denver, Colo. — Od 400 Grkov, ki so dne 20. t. m. tukaj imeli svoje patriotieno zborovanje, priglasilo se jih je 300, da gredo v domovino ter se vdeležijo vojne na Balkanu. Nezgoda parnika. Detroit, Mich. — Krmila r Aleks Kalvey je zgubil življenje in 10 mož, broječa posadka, parnika Pine Lake se je komaj rešila, ko je parnik trčil v tovorni parnik “Fleet-wood” ter se v eni minuti potopil v Detroit-reki. Ko je kapitan ‘Pine Lake” J. Ferguson opazit nevarnost, zaklical je svojim ljudem naj posilijo v vodio, toda ostali so na krovu. Krmilar ni mogel pravočasno zapustiti svoje mesto. Žrtev svojega poklica. Williamsport, Pa., 21. okt. Kot “Buffalo Flyer” znani brzovlak Pennsylvania železnice, ki ob polpete ure zjutraj sem dospe, zavozil je v na istem tira stoječi tovorni voz. Strojevodja David Getkin iz Harrisburga, Pa. bil je pri priči mrtev. Potnikom se ni nič pri-godilo. Pogrešani parnik. Port Arthur, Tex., 21. okt. Sinoči je sem dospelo vznemirjajoče brezžično poročilo, da se parnik “Nicaragua”, ki je bil namenjen v pristan Tampico, Mehika, že 7 dni pogreša. Več ladij je odposlanih da poiščejo parnik. Bati se je, da je poslednje neurje, ki je razsajalo v okolici Golfa, vrglo parnik na škale. Na parniku je bilo veliko število moštva. Velepožar. Hanley, Saška, Kanada, 20. okt. Danes vjutro je popolnoma pogorel trgovinski del imesta. Škoda se ceni nad $100,000. Najbolj prizadeti so nekdanji podaniki Združenih držav, ki tvorijo največji del mestnega prebivalstva. Obramba proti piratom. Washington. — V vodah Filipinskih otokov divjajo zopet drukali pomorskih tolovajev, osobito v okolici Sulu Archipelago. Vlada je tja poslala s strojnimi puškami Oboroženo ¡križarko. Lepi dohodki. Washington. — V minulem letu je bilo na filipinskih otokih $10,-000,000 davka pobranega, skoraj en milijon več kot prejšno leto; od te svote odpade $625,000 na u-voz riža. NADALJNJA RAZKRITJA o prispevkih demokratičnega volilnega sklada. Washington. — Dne 21. t. m. bil je zaslišan kot priča pred Clappkomitejem Tomaž Fortune Ryan. On pravi, da je leta 1904 prevzel poroštvo za poravnavo dolga narodno - demokratičnega komiteja. “Začetkom ¡kamipdnje”, pravi Ryan, “dal sem v sklad $50,000, čeprav sem nasprotoval nominaciji sodnika Parkerja. Kolikor se zamornu spominjati, prispeval sem ta denar v manjših zneskih. Ko je kampanja šla h koncu in je bilo očito videti, da Parker ne bo nominiran, prišlo je k meni nekaj mojih prijateljev ter so me prigovarjali, naj še enkrat posežem v žep, sicer bo ‘vse zgubljeno. Jaz vsem privolil in s pomočjo strankarskih pristašev skupaj »pravil $350,000; s tem je prispevek dosegel $450.000. Največji del sem prispeval jaz iz lastnih sredstev. Jaz nisem dajal denar, da bi pripomogel izvoljitev Pankerja, marveč idla se reši demokratična stranka. Nadalje je Ryan izpovedal, da je li kampanji goveruorja Harmons prispeval $80,000 in $30,000 za kampanjo Unđenvoođa kot poslanca. George Perkins zanika govorico, da 'bi bil za Rooseveltovo sedanjo kampanjo obljubil $3,000,-000. V to s vrbo dal je samo — $122,500; Zle nezgode. Hopkinsville, Ky., 20. okt. — O-sobni vlak Illinois-Central železnice poln izletnikov “Woodmen of the World” je đlanes iz tira skočil. 49 popotnikov je težko ranjenih. Tlak je vozil iz Hopkinsville, kjer stanuje večina ponesrečencev, v Paducah. Nesrečo je baje povzročila zlomljena šina, vsled česar so štirji vozovi strmoglavili preko nasipa. Petaluna, Cal., 20. okt. — Štirideset oseb je opasno obžganih, ko je avtomobil eksplodiral in 'župan Zartmann, kakor tudi tri drage osebe bržkone ne bodo okrevali. Velilca množica ljudi se je zbrala pred garažo, iz katere so vlačili goreči avtomobil. — Major Zartmann, je prihitel s kemičnim gasilnim aparatom ter gasil plamen, a med tem se je prigodila grozna eksplozija, fci je župana vrgla štirideset čevljev daleč, da je obležal nezavesten. V neznanski paniki, bilo je veliko ljudi pohojenih. Trideset žrtev nesreče je sprejetih 'V tukajšnji bolnišnici, kjer i-majo zdravniki iu postrežnice polno posla. Pomoč je prišla tudi iz San Francisco. Škuner zaplenjen. Mobile, Ala. — Tu zasidrani škuner (ladja z dvema jambaro-ma) “L. M. Dantzler”, je bil 21. t. m. ipo ameriški vladi zaplenjen. Carinski uradniki so šli na 'krov, da preiščejo tovor ter so našli, da ima ladja na krovu veliko množino vojne municije, ki je bila namenjena v Mehiko. Pomorski proračun. London. — Britanski parlament je baš razglasil oficielno statistiko, ki kaže, da pomorski proračun velevlasti Anglija. Nemčija, žir. države, Francija, Rusija, Italija, Avstro-Ogrska in Japonska, se je v minulih desetih letih malone podvojil in vedno še narašča. Označene velevlasti so leta 1902 za floto izdale $452,000.000 a za tekoče leto znaša proračun $869,000, 000.00. — Seveda, na pročelju koraka Angleška, katera letos za mornarico izda $225,000,000, proti $154,000,-OOOpred desetimi leti. Na drago mesto pridejo Zdr. države, katerih -»rorsčun ia ¡prišel v desetih letih ipn.ono.OOO na $132.000 000. — Nemčija je pomorski izdatek pomnožila v 10 letih od $.47,000,000 u *113.000 000. Japonska od $22, 000.000 na $47.000 000; Avstro-O-«TŠka °d *9.000.000 na $29 mil.: Rusija oil46 mil. na 88 mil.; Francija "d 69 mil. na 90 mil. in Italija od 24 mil. na 42 mil. dol. VABILO IN POZIV! ROJAKOM V CHICAGO IN OKOLICI: Dne 3. novembra t. 1. ob 2. uri popol. se vrši velik javen ljudski shod V VELIKI HOERBER’S HALL-I, na Blue Island Ave., in 21st Pl. blizu 22. ceste in Ashland Ave., Chicago, 111.. Na shodu bo govoril znameniti govornik in predavatelj ETBIN KRISTAN Iz Ljubljane. Ker je Rev. ANTON SOJAR iz Ohicage, 111., v št. 43 “Amer. Slovenca” pozval Etbin Kristana “na dvoboj z uma svitlim mečem”, jemlje ta poziv slov. sekcija Jugosl. soc. zveze na znanje in mn na ta dan v navedenih prostorih zagotavlja popolno svobodo govora, v katerem lahko zastopa svoja načela. Upamo, da se Rev. Sojar iz Chicage zanesljivo odzove tej priliki. VSTOPNINA PROSTA. Odbor slov. J. S. Z. (Advertisement) Chicago, 111. Leto XI. — Prva srbska vojna na ameriških tleh. Chicago, 23. okt. — Včeraj je v Chicago dospela s 40 rojaki Srbkinja Kristina Savics, da vzdignejo denar za‘prevoz v domovino, ter da ¡se vdeležijo vojne na Balkanu. Srbi so v Marrimac, Wis. delali za Cleary White Construction Co. of Chicago. In ker jih je prijelo domoljubje, so v pontdieljek delo zapustili in prišli sem1, da prejmejo zaostali zaslužek. Družba je bila presenečena o sklepu Srbov in ni bila v položaju, da bi takoj toliko svoto izplačala, kar pa se je popoldan zgodilo na Desplaines St. policijski staciji. časnikarski poročevalci z foto-grafijslkimi aparati ¡so se znašli, da ¡bi fotografirali Srbe, a 21. letna Kristina se je pri policijskemu poročniku pritožila nad časnikarskimi nasilneži; toda poročnik je imel polno posla in se ni mogel zavzeti za stvar. Brzo odločena, nastopila je Kristina sama v akcijo. Počakala je, da je fotograf priprave vredil, in ko je mislil sliko stisniti, priskočila je ona, ter ga udarila po roki s tako silo, da je mo:ž deset korakov odletel, po tem pograbila aparat s stojalom vred, ter ga treščila ob tla, da se je zdrobil na dirobne kose. Toda s tem še ni bila zadovoljna, marveč dala je 'brco v želodec drugemu časnikarju, da je ječaje in cvileče pobegnil, ostala dva poročevalca pa ¡za njim. Tako se je vršila prva srbska bitka v Cbicagi. In če bo Kristina Savisc v domovini tako odločno nastopila proti Turkom, zamore postati vojna voditeljica. Sposobnost ima. Brat McNamara kot priči Indianapolis, Ind. — Tukaj vstraja govorica, da bodeta brata McNamara iz jetnišniee San Quen. j. tin sem v Indianapolis pripeljana, da se ju zasliši kot priči v procesu proti 45 obtožencem radi dinamit-ne zarote. Distriktni pravdnik ni hotel govorico potrditi, a tudi jo ni zanikal. Temu nasprotno je izjavil zagovornik obtožencev Lef-fler, da on nič bolj ne želi, kot da bi bila brata McNamara tu zašli- ji j šana. ker njihova in McManiga-lova izpoved bi obtožbo vsi h 45 obtožencev razbremenila. Prosperiteta Pullman Co. Podjetni dobiček Pullman kompanije znaša v zadhjem računskem letu 10.34 odstotkov na delniški kapital $12,000,000, o Domestic Postal M^neyOrder alipa New York Bank Draft: FRANK SAKSER OO. 82 Cortland 8t. New York 104St.Clair Ay«.. N. E. Cleveland. Obl» u-jüAfc? avoBoiífc STEBRI DRUŽBE. (Konec.) V. Valim je odšel od Božene naravnost. v pisarno. Tam se je onemogel zgrudil na stol in pričel je plakati, (kakor majhen otrok. Po glavi pa so mu vršele divje misli in ga napravljale^ telesno in duševno trudnega Življenje mu je nudilo toliko ugni:: ut m on se mora odreči vsem.. Veko neprijetno, mehko čustoo sc je razlilo po vsi o’ njegovem t-lesu. A delal se je trdnega; popoldne je hote! skleniti svoje življenje, dasi jo v njegovi r-otran. rsti kričalo in upi'o Naposledl je vstal in pričel hoditi po sobi gor in dol. Začel je trezneje razmišljati o vsem tem in segel je daleč v svoje življenje nazaj. Čutil je svoj greh. a spoznati ga razločno ni mogel več. Že dolgo, dolgo ga je smatral za nekaj naravnega in potrebnega. Odgojen v veliki družbi, je dobro poznal vse napake svoje okolice in se je trudil, da se jih u-brani. Zato je hotel pred vsem biti pošten in pravičen in je smatral to za predpogoj svojega življenja. Spočetka se je po končanih študijah posvetil odvetništvu ter je hotel na ta način koristiti družbi. Držeč se strogo zakonov pa je lemalo spoznal, da prihaja sam s seboj v (nasprotje. Ko je zastopal svoje klijente in zahteval razsodbe v duhu zakona, se mu j'e mnogokrat urinila misel, če je to njegovo delovanje koristno in pravično; na podOagi zakonov je zahteval obsodbo svojega nasprotnika, dasi je bil mnogokrat prepričan o njegovi nedolžnosti in je vedel, da je sodišče ugodilo zahtevam saimo zaradi formalnosti, katero je on kot advokat varoval.' Začetkoma je obsojal sam sebe in skušal je priti tem protislovjem do dna ter jih proučiti. A še preden je to mogel storiti, se je u-strašil zmede in nejasnosti, ki jo je našel v svoji duši in svoji oko-lilei. Zato si je dovolil malo — laž. Opravičeval je svoja dejanja na ta način, da je povzdignil zalkon in postavo na prestol pravice in resnice. S tem pa se je odtekel pravici do lastnega prepričanja. To ga. je opravičevalo samo na zunaj, v njegpvi notranjosti pa je •rasla nezadovoljnost. Neprestano-je čutil, da ga njegova razlaga ni privedla do onega, česar je pričakoval : do miru in zadovoljnosti. Vsled tega je zanemarjal svoj odvetniški posel in se pečal s politiko ter je bil izvoljen v parlament. Njegova prvotna laž se ,je sedaj razširjala; sedaj je kot poslanec videl še mnogo več nerednosti in nepravilnosti. Nekdanji Valon se je počasi in neopaženo umikal no-vemru. Tedaj ni več mislil na pravično in pošteno in resnično, temveč samo na to, da se upraviči za svoja dejanja samemu sebi. Ni-več iskal resnice, temveč jo je le pokrival s čimer si bodi. Povzdiga njegove osebe do uglednega politika in časti, ki so zvezane s tem, so ugajale nižjim lastnostim njegove -narave. Veselil se je svoje veljave pri nekaterih ljudeh in knvalo je -samo gledal na to, k alko jo povečati. Kot mlad, izšolan človek in pozneje kot advokat s svojim razvijajočim se znanjem in razumom, se je osvobodil verskih -dogem in je pozneje smatral te dogme potrebne Je za nižje ljudstvo. On sam •ni skrival svoje osvoboditve od ofieielne vere in je -smatral to za svojo poštenost. Bil je celo na glasu kot svobodomislec in radikalec. Toda z vstopom v politiko, ga je ta duševna svoboda jela o-virati. Ko je postal podpredsednik delničarske družbe za izdelovanje po,pirja, pa je moral iz družabnih ozirov, ali 'verovati zopet vsi* one brezsmiselnosti, v katere je veroval še kot otrok, se postiti, prisostovati cerkvenim obredom — ali pa odstopiti od vsega, zopet postati peznaten advokat in -spremeniti -svoje življenje. Odločil se je za prvo, a ker je smatral hinavščino še vedno za nepošteno dejanje, se je skušal ubraniti vseh misli, ki bi ga vedle do razpravljanja o verskem vprašanju. Samo verovati je zopet hotel in da se je utrdil v iveri, katero je branil, je molil po ciele ure, izgovarjajoč e-ne- in iste besede, dokler ni tekom let popolnoma otopel in se mu sploh ni zčfelo vredno več razmišljati o tem vprašanju ter je videl vse to v redu. Ali eno si je obdržal od svoje i svobodomiselnosti: Nazor, da je ženitev škodljiva za človdka, ki deluje javno in koristno. Ta nazor je izviral iz egoizma, ki je pri njem pravzaprav tvoril v-s-o svobodomiselnost. Za potomci ni hrepenel in ko se mu je slučajno rodi) sin, ga je dal tujini -ljudem v vzgojo in Se je brigal zanj samo toliko, kolikor je to zahtevala od njega postava. Občevanje s prostimi ženskami je smatral iza potrebno in ni videl v tem nobenega nasprotstva -s svojo “vero”. Poznavajoč katolicizem, v katerem je bil vzgojen, je vedel, da se grehi človeku odpuščajo že na zemlji in zato se ga je oprijel krčevito ter ni opazil, da se je — on pošten in resnicoljuben človek — u-topil v laži. Čitajoč spise anglikanskega duhovnika Maltihusa, se je v teh svojih nazorih gledč ženitve utrdil še- bolj ter je naposled smatral to svoje življenje za ■pravo in vse drugo za nepravo. Tz male laži, ki si jo je dovolil še kot neznaten advokat, je postal egoist najhujše vrste, kateremu j;e veljala lastna samozavest za pravico in resnico. Seveda pri tem niti zapazil ni, :kdaj je odstranil vsako mejo svoji samozavesti. In sedaj, ko je pregledal po dolgih letih ta svoj razvoj, je z vsem svojim bistvom čutil, kako daleč je izašel od poštenosti in pravičnosti, je imel otožne oči in bilo mu je neizmerno težko. Suknja mu .je postala pretesna in solze iso se -zasvetile iznova na njegovih licih. •Postajal je vedno bolj nemiren. Z ene strani se mu je zdela stvar grozno smešna in ¡malenkostna, z' druge pa -strašna, neodložljiva. Ti dve naziranji -sta 'bili samo nadaljevanje njegovih temnih nazorov, katere je gojil zadfaja leta. V njem sta živela dva človeka, od katerih je vedno nastopal tisti, ki se mu je zdel potreben. Tz vsake neprijetne st vati se je ali norčeval, ali pa se je srdil nad njo. — Tretjega ni poznal, ni poznati hotel. Njegov srd, ki ga je odeval v čut poštenosti, je 'žarel vedno bolj. V sobi ni mogel več strpeti. Šel je r,a ulico, v glavi se mu je videlo, kakor bolnemu človeku, nogi ste se mu šibili m tresli in kolena so se mu izbočila. Nei/rečno truden se je naslanjal na zid. Po ulici so pripeljali na odprtem vozu omaizanega človeka, o-škropljenega. z blatom. Valon je napel vse moči in vprašal bližnjega. človeka: “Kaj se je zgodilo s tem človekom? Ali je bolan?” “Kaj še! To je volilec, gospod! Napil se je, da ubije glas svojega prepričanja !” imu odvrne nago-vorejeni. Valon se je nasmehnil in šel dalje. On se vendar ni nikdar tako zelo napil, ni nikoli javno prodla-jal svojega prepričanja in vendar ni čist, ampak umazan človek, si je mislil. Tičal je že tako globoko e laži, da niti zapazil ni, kdaj je pravzaprav prodal za lepo življenje sam sebe. Nasproti mu je prišla skupina ljudi. “Živel, Valdu, živel, poslanec-” kričali so vse vprek. “Zmaga, zmaga!” vpili so z mn ceni a-gitatorji in pozdravljali Valena. Vzeli so ga v svojo sredo in odvedli v gostilnico. Njegov boj je bil izbojevan. V njem se je ponovil lastni “jaz” v vsej svoji surovosti. Tisoči so ga zahtevali, in on naj se odreče življenju, sam seli!? Ali imam toliko moči? se je vprašal. Na večer se je vrnil pijan k Boženi, dišeč po vinu. “O, Božena. Valon se ne vda tako hitro! Moje življenje je več vredno kot cel svet in vsi ljudje!” Prijel je začudeno in zmešano Boženo za ramo in jo krepko stresel. “Ti‘si nočna ženska!” je rekel s pojočim glasom, ki je lasten pijancem. Božena pa je bila vsa iz sebe in komaj je krotila svoj srd. Gledala ga jo z mrzlimi očmi in se potem obrnila proč. On pa se je zavalil na zofo, si prižgal smotko in pristavil 7, glasom, kakršnega i-majo ljudje, ki jim je postala kaka zamotana stvar hipoma nenavadno jasna: ‘1 Čemu- pa imamo zakon in sodišča ?” T.a hip je videl veliko laž, za katero se je. skrival, čisto jasno in določno pred seboj, a opazil ni nič nepravilnega. Vse je bilo v redu. Bil je prepričan o potrebi te lazi. Pot, ki jo je nastopil pred lavnim časom, mn je bila ždiaj bolj Ikot kdaj poprej jasna in naravna. J n na tej poti je Valon sedaj rešil -svojo čast in svoje življenje! “ŠKOF PROTI ŽUPNIKU”. Brošura “Škof proti župniku” je zbudila med klerikalnem Izraelom na Kranjskem grozno paniko. Vrač in krik dosega do neba in g. e. k. državni pravdnik je hitel svoj aparat navijati, da obrani škofa Anton Bonaventura Jegliča pred svetom, ki bi z gnevom občudoval škofa in njegove brezfnejne krivice, ki jih je prizadel poštenemu duhovniku in obče. spoštovanemu župniku Bereetu. Toda prepri. čani srno, da pride dan plačila, in to morda prej kot si kdo misli. Veseli nas, da se po vsem- slovenskem napredno mislečem svetu zanima za brošuro “Škof proti župniku” in to temveč, ko je c.lk. dlriž. pravdništvo v Ljubljani takoj bilo pri rokah, da bi škofa Jegliča potegnilo iz gnoja, katerega si je sam nakidal. Neki slov. napredni list v Ljubljani piše nastopno pod nadglav-jem: ‘ ‘ Sodni dam. ’ ’ “V dobi zadnjih dveh let se je pomnožila slovenska književnost med drugimi posebno z dvema knjižicama, iki imata izvir vsaka po svoje iz iste osebe, imata obe rdeče vnanje lice, no tudi njuna u-soda je deloma slična. — -Mislim namreč v prvi vrsti na znane ‘rdeče bulkvice', katere je izdal leta 1910 ženinom in nevestam za srečen zakon — Anton Bonaventura, škof ljubljanski. Te bukvice so jako dtobro došle, ker so bile sad mnogoletnega pomočnega in po-dnevnega premišljevanja spolske-ga vprašanja, s čimer se je bavil intenzivno 'knežji in škofovski pisatelj. Slovenci smo postavili takrat na laž svojega velikega pesnika Prešerna, ki je trdil: “Slep je, Ikdor se s petjem vkvarja, Kra. njec moj mu osle kaže”, kajti prvi dan, ko so rdeče bukvice zagledale svetlobe, razprodalo se jih je več tisoč izvodov in prvotna cena 60 vin. je rasla ra-pidno tako, da se je ponujalo čez nekaj, tednov za eno knjižico 20, da 50 K. Žal pa, da se je prezgodaj spolnilo, kar je doživel isti Prešeren, ki se je rodil v sosednji župni našega presvetlega pisatelja: “Pevcu vedno sreča laže. on živi, umrje brez d’nar ja. Te knjižice ni sežgal škof, kakor »voj čas Cankarjevo “Erotiko”. ni je zaplenil državni pravdnik. v prodajo jo je sprejela in razpečavala “Katoliška bukvama”, — oglasil se je pa, kakor “diabolus in mušica”, stolni kapi-telj im prepovedal nadaljne razprodajanje knjižice, 'ki je povzročila veliko “grdega govorjenja”, med mladino pa udrte oči in bleda lica. Tako je bila konfiscirana knjiga, ne pa pisatelj... Ta dragoceni spis je rodil tudi 4 “lepe pesmice”, s katerimi ga je -pozdravila in komentirala pesnišlka muza našega nar., vzbujena in ogreta po “spremenjenem položaju”. Nekateri častilci visokega pisatelja so dali bukvice zvezati v močno svinjsko usnje in so jim oskrbeli požrtvovalno tudi okrasje s sliko domače živali, ki slovi daleč po svetu -s svojimi “ kranjskimi klobasami”. In javnost je izrekla obsodbo. Tisti čas je izšla druga rdeča brošura, spisal jo je slovenski pisatelj g. 'Pavel Svetlin, natisnila pa jo je sl o ven dk a tiskarna v Ameriki. Zanimivi so naši Svetlini: v zgodovini Tomaževe žlindre se je ovekovečil župan Svetlin s svojim junaškim in uspešnim nastopom zoper “16Pl žlindro”. Nič manj zaslug si ni pridobil izvrstni pisatelj Pavel Svetlin na polju slovenske književnosti s svojimi rdečimi bukvicami: Škof proti župniku. Luč je prišla na dan v Begunjah pri Pogorevčkovih in to luč jo postavil g. Svetlin na mernik, da posveti našim ljubim rojakom prav tam v daljni Ameriki. Priznati se mora pisatelju veliko smotrejnost. da je dal natisniti svoj spis v Ameriki, Ikamor se odpravlja naš Presvitli že dolgo časa, da bi ogrel'srca naših tamošnjih rojakov in preiskal njihove “obisti”. To delo so vspre-jeli v moderni Ameriki z velikim veseljem pri nas pa “non suscepe-runt”: c. kr. državni pravdnik je konfiscira! te bukvice, ki so tako deležne nsodte rdečih bukvić št. L, razlika je le v tem. da je prišla •a-plemba od druge oblasti, ne od 'reč. gg. kanonikov. Po vsebini se razlikujeta omenjeni knjižici v da se verjame, da je zdravi-lo, katero se rabile in kate- » ro je pomagalo množicam ¿J bolnikov odpraviti površne -bolečine in rane, da bo tudi i* vam pomagalo. Zato si dobi- 4 te in rabite vedno Severovo Gothardsko Olje (Severa’s Gothard Oil). Cena 50 centov. Kadar glavobol pride, kadar nevralgija preti, VZEMITE Severovo Praške zoper glavobol . (Severa’s Wafers tor Hea dache and- Neuralgia.) 25c Skatljica 12 praškov. Za obraz. za detetovo kopelj, za splošno -družinsko rabo. za roke, za izmivanje, za kožo in lobanjo, v zdravju ali bolezni. nič ne prekaša Severovega zdravilnega mila (Severa’s Medicated Skin Soap.) Cena 25 centov Na predaj v lekarnah. Glejte, da zavitek nosi napis Severa. Ako jih nima vaš lekarnar. pišite nam. Za z d ra to iški svet, obratite se na W.F. Severa Co. CEDAR RAPIDS. IOWA G VOKOUN 1411 W. 18th St, Chicag V moj trgovini se do e prve »rate cigare, dobre svalčice in rarno-li-'en tabak i i vseh ■ eže‘s . Slovenci, oglašajte se pri meni! Te’efon C„nal 2301 Popravljal nicadežnikov in pip tem, da je spisal prvo sami —Anton Bonaventura, v dirugi pa je o-pisauo delovanje istega presvetlega g. Bonaventure sploh, posebej pa na drastičnem slučaju zoper župnika g. Berceta, kar se je godilo na Sori pred sedmimi leti. Zanimanje za to II. knjižico je veliko, oglasilo se je čez 1000 naročnikov, dasi se o tem v naših listih na Kranjskem ni pisalo. Spis je izšel v Ameriki kot podlistek in ko je bil natisnjen v posebni knjižici, prodalo se jih je v prvih štirih tednih 1400 izvodov. Cenjene naročnike prosimo torej potrpljenja. Knjiga je konfiscirana, a poskrbelo se 'bo. da dobi prav kmalu pravico javnosti v vseh avstrijskih jezikih. In ko pridte polnoštevilno med ljudstvo, nastopi sodni dan, in se intonira: “Dies irae! — Strašen dan bo dan plačila ...” Iz tega je razvideti. kam krivica tira pravico na Kranjskem in vse to po zaslugah podlega klerikalizma. (Advertisement) POPOLNO ZDRAVJE VAŠ ZDRAVNIK, kedar vas zdravi tokaj vpraša glede vašega želodca, jeter in droba, kajte njegov prvi čin je stimulirati iste da delujejo; ZAKAJ PA ČAKATI, DA PRIDE DO TEGA? Popravite vzrok takoj predno obolite in odstranite strup iz vašega sistema. ZAM-ZAM TABLETE stimulirajo delovanje teh organov, ZAM— ZAM vam dajo rdečo barve in vas poživijo. ZAM—ZAM je gladka pot do popolnega zdravja, so lahke za vzeti, jih lahko dobite, so lahke in positivne v njih delavanju. Samo en poskus in hvalo jim bodete peli do neba — kupite jih še danes. Najboljše zdravilo zazabasanost ZAM-ZAM TABLETE V lekarnah 10c in 25c. Trgovina s pohištvom,pečmi in železnino. V. KOBZINA 1849 ■ 1851 Blue Islatid Ave. Tel. Canal 2054 CHICAGO -* Rojaki pod pira jtr trg« vino, ki podpira domačo obrt. Naše cene so nižje od drugih. Pridite in prebričajte se! PENINSULAO JEJ JEJ : MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA y Ljubljani, Prešernova ul. 3. Kranjsko Lil JEJ JEJ lil JEJ L-i L-i LU ® ® LsJ íü fil ® «1 ® ® fil a m' fil ril nsi ril je največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 614.5 milijonov kron Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron. hVzervni zaklad 1 milijon 300 t-iseč kron. CffitSlWtn4X%Bt!2llt!IISA Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premože-njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron.'Po slovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Dcn^r pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi tarki Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na ‘*MestflO hranil-niro uMjsnskfi V L ju Wj a ni ’ ’im« V k ako d m go mani varno * ‘špar-kaso”. pa "a"oj rišitr. po ta eri banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASt.OV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČbO ® ® !**l 51 »«* «1 ni) a ® ® ® m a ni a a a a a a a a a a ril a a a aaaaaaaaaaaaeaaaisBasaaafi ® KRVAVA NOČ V LJUBLJANI, to knjigo, >ki obsega 160 strani, dobite zastonj. Vsakemu novemu naročniku na Glas- Svobode, !ki celoletno naročnino direktno na nas pošlje, pošljemo na zahtevo omenjeno knjigo zastonj in poštnine prosto. 1 8 2 6 3 4 7 9 5 ZASTONJ $15 Kedar kupujete uro, kupite samo najboljšo — in ognite se tru-1)1 u. Mi prodajamo najfineje ure na svetu za polovično ceno. Elgin in Waltham ure so najboljšega dela. Da razglasimo našo firmo, smo sklenili, da pomorem« vsakemu, ki reši zastavico, priti do take svetovno znane ure. Poskusite in dobite nagrado! Raz vrste te številke tako da bo 15 prišlo po dolgem, pokriž in počez in pošljite nam rešitev. Če bo rešitev pravilna, vam pošljemo ček za $15, kateri je dober pri nakupu- za naše Elgin in Waltham ure. Poslali Vam bomo zastonj naš katalog, iz katerega si lahko izberete kar ho-, čete. Pišite takoj in pridemte znamke za odgovor. CORONA COMMERCIAL CO., 443 E. 16. St. Dept. 81, New York. X S.S.P. V Zveza y Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909, Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111. POROTNIKI: JOSIP IVANŠEK. 1524 So. 41. Court, Chicago, 111. JOHN BATICH. R. D. No. 1 Box 28 Washington. Pa. JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St.. Michigan City, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1524 So. 41. Court, Chicago, 111. VICTOR S. SKUBIC. 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11262 Stephenson ave., Chicago, 111. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale at«., Chicago, m. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1346 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika fos Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja adno sredo v moseou, v Welky-evi dvorani, 1805 Blue Island ave. KRŠČANSTVO. A. H. Skubic. X. KANONIČNO PRAVO PAPEŽA. (Nadaljevanje.) 25. Katoliški knezi so zavezani od civilnega in občnega zalko* na, da ne sprejemajo 'in ne trpe nevernikov, posebno pa, da jim ne ■dovolijo njihovih obredov, spol-novanje njihove vere ali boljše njihove krivične sekte, ampak so čalstno zavezani, da jih vsepovsod izganjajo in odstira n ja jo. 26. Sledeče posvetne kazni se morajo izvršiti nad neverniki: 1.) 'Osramoeenje in konsekventna dis- kvalifikacija za 'vsako civilno de- lo. 2.) Da ne morejo napraviti zakonito oporoke in tudi ničesar podedovati, kar jim Ikdo zapusti. 3.) Zguba očetovske oblasti nad1 o-troci. 4.) Zguba dote in drugih pravic, dovoljenih nekaterim. 5.) Zaplenitev vsega blaga. 6.) Vazali, sužnji in drugi so prosti vsake obveznosti, celo pod prisego izpovedani obvezi nap ram svojemu gospodu ali drugemu. 7.) Obglavljenje, posebno smrtna kazen in večni zapor. 2■. Metropoliti in škofje morajo izoV-iti vsakoga, ki dovoljuje duševne svobodo. 29. Nobene prisege se ne sme držati napram nevernikom, knezom. lordom1 ali drugim. 30. Nevernikom se odvzame vse civilne in očetovske pravice. 31. Papež lahko odveže ali o-prosti vsako prisego. 32. Vsak škof je navaden sodnik v zadevah neverstva. In vzrok za to je to, ker škof lahko ex-offi-eio in bi tudi moral vuičiti nevernike in jih primerno kazniti in to morajo storiti ogibom odstavlje-nja. Poleg tega so za to posebno nameščeni od svete cerkve inkvizitorji. Vsalk škof se smatra v svo ji škofiji in v resnici tudi je že na. ravni inkvizitor (literarno rojen inkvizitor) in tako ima ravno isto oblast kot tisti, že omenjeni glede postopanja proti nevernikom. 83. V vsaki obljubni prisegi, čeprav absolutno storjena, so zu-popadeni gotovi skrivni pogoji, med katerimi so: 1.) Če unorem; 2.) Obvarovati pravico in oblast višjega; 3.) Kedar prisega obsega čast apostolske cerkve, se iste ne dovoljuje. 34. Tridenski cerkveni zbor (zadnja in največ ju oblast Rima) je dbločil in zapoveduje, da sveto kanoniško .pravo in vsi generalni zbori, kakor tudi drugi apostol, siki zakoni, izdani v prid cerkvenih oseb, cerkvene svobode in proti kršiteljem istih, s tem odlokom zopet ponovi in jih morajo vsi natančno «polnovati. Gornje paragrafe papeževega kanoničnega prava smo posneli iz “Elements of Ecclesiastical Law” spisal Rev. S. B. Smith D. D. in založili bratje Benzinger v Milwaukee, Wise. To smo omenili samo radi tega, ker smo razpisali zadnjič $25.00 nagrade, tistemu, •ki dokaže, da nismo zapisali resnice. Zglasil se ni nobeden in ovrgel tudi ničesar, toraj Ikar smo zadnjič priobčili se smatra za resnično in tudi je resnično brez vsakega dvoma. Ni vredno, da bi vsako točko te. ga papeževa .prava analizirali, dostaviti pa hočemo le toliko, da rimski papež in vsa rimska golazen še velno hlepi po oni oblasti, ki jo je imela v srednjem veku. Rim si ne da nikakor dopovedati, da smo sedaj v XX. stoletju, da so tisti časi minuli, ko je bil Rim vesoljni vladar, da je rimsko oblast strmoglavil duh časa in da ne bo dolge, ko se bo vesoljni svet spominjal Rima in njegovih hudo-j dejstev samo še v zgodovinskih (knjigah. Petrova skala prhni, postaja prah in blato . . Iz gorenjih paragrafov je tudi razvidno, da ,po preteku 500 let Riin še ni preklical inkvizicije, da ista še živi. Vsak škof je inkvizitor v svoji škofiji in vsakemu škofu Je že ed narave, rojstva prirojena inkvizatorska hudobnost. Če je temu tako ali ne, se ne bomo sporekali, toliko pa le lahko omenimo, ko bi sodili vse ostale škofe po ljubljanskem škofu Jegliču, tedaj bi pač verovali v to, 'kar pravi paragraf 32. Zaradi nas naj ima papež posta, ve kakoršne hoče, sramota pa je za vse one Ikneze, vladarje in države, ki dovoljujejo rimski cerkvi koncesije, dasi vedo, da gojijo strupenega gada na lastnih prsih. Če ni temu tako, potem glejte kaj pravi papežev zakon v točkah 1, 5, 6, 8, 11. 14, 15, 17, 18, 20, 22, 23. 26. 28, 29. Točka 31 pravi, da papež lahko odveže vsako prisego. Če je temu tako potem duhovnik, ki Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 53 La Salle, III.: Jakob Brejc, preds., F. Lepich, taj., 1155 — 3rd SL; F. Pirnat, blag., 1237 E. 1st St. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 54. Ely, Minn.: Fr. Petek, pred.. Box 870; L. Majerle, taj., Box 225; J. Judnič, blag., Box 225. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 55 Broughton, Pa.: F. Rebernik, preds.; M. Primožič, taj.. Box 113; J. Moravec, blag., Box 227. — Seja 4. nedeljo v mesecu Št. 56 v Rock Springs, Wyo.; Fr. Kostanysheok, pred., Box 563; Math Batich ,taj., 209 G. SL; T. Čadež, blag, Box 151. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 57 Barton, Ohio: Ant. Coran, pred., Box 17; L. Barnet, taj.. Box 30; Fr. Coran, blag.. Box 50. —■" Seja 1. nedeljo v mesecu. ŠL 58 Greenland, Mteh.: J. Geshel, pred«.; J. Kraker, taj., Box 164; J. Brula, blag., Box 350. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 59. Conemaugh, Pa.: F. Dremelj, preds., Box 73; M. Jager taj. Box i.02; F. Potokar, blag., Box 16. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 60 Pueblo, Colo.: A. Stražlšcar, pred., 117 E. Northern ave.; J. Mi-glin. taj., 1235 Ioyler ave.; G. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern Are, — Seja vsaklga 10. v mesecu. Št. 61. Barberton, Ohio: G. Kos, pred., 613% Cornell St.; F. Levstik, taj.. 817 Wooster ave.; T. Pavlič, bi., 819 Voster ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 62. Lorain, Ohio: P. Rahotlna, preds., 1641 E. 29th St.; M. Ostang, taj.. 1612 E. 29th ave.; L. Petkovšek, blag., 1712 E. 28th St. — Seja 1. ne. d el jo v mesecu. Št. 63 Sheboygan, Wis.: Fr. Turek, pred., 922 Michigan Ave.; Jos. Pirc, taj. R. Box 181; J. Bogataj, blag., 1322 E. 7. St. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 64. St. Michael, Pa.: I. Zvonarič, pred.. Box 97; M. Podvorac, taj., Box 121 Gambrina Co., St. Michael, Pa.; I. Štritof, blag.. Box 46. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 65 Onanalinda, Pa.: A. Likovič, preds.; J. Zalar, tajnik. Box 2; J. Švelc, blag.. Box 4. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 66. Superior, Wyo.: G. Miklich, preds.; Frant. Krašovic, tajnik. Box 284; L. Grosser, blag., Box 341. —-Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 67 Johnston City, III.: V. Pugelj, preds., Box 92; E. Petrovich, taj., Box 293; M. Hren. blag., Box 89. — Seja I. nedeljo v mesecu. Št. 68 Issaquah, Wash.: M. Kramer, preds. Box 75. A. Strnad taj. Box 75; J. Skerbinc. blag.. Box 82. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 69. Brewster, Ohio: F. Koprivec, nred.. Box 63: J. V:rant taj. Box 233-M Strah. Wag. Box 63. — Seja 3. ne deljo v mesecu. Št. 70 Dunlo, Pa.: A. Ošaben. preds.. Box 195; M. Štritof, taj., Box 214; J. Dolez, blagajnik, Box 161. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 71 Marianna, Pa.: J. Milanič, preds., Box 251; M. Čebašek, taj., Box 206; J. Sever, blag., Box 226. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 72 Taylor Springs, III.: P. Rau-ker, preds., R. F. D. No. 2 Box 17; J. Deželak, taj., Box 62, Taylor Springs; Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 73. Girard, lil.: A. JJrvati!a> Pred-Box 1; F. Gašparac, ta]., Box 3; F. Stimac, blag., Box 38. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 74 Johnstown, Pa.: J. Tegelj. pred., 1175 Virginia Ave.; M. Štrukelj, taj., 812 Chestnut SL; M. Logar, blag., 768 Coleman Ave. — Št. 75. East Helena, Mont.: F. Smith, pred., Box 4; P. E. Miheličh, taj., Box 200; Frances Simec, blag., Box 31. Št. 76 Roundup, Mont.: M. Keržan PTed.,- Box 144; M. Mežnarič, taj., Box 85; J. Cerovšek, blag.. Box 151. Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 77 Cherokee, Kans.: M. Berlož-nik, pred.. Box 64; J. Cestnik, taj.. Box 65; J. Premik, blag., Box 1. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 78 Brereton, III.: J. Črne, preds. Box 23; J. Petje, taj., Box 113; J. Černe, blag., Box 23. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 79 East Palestine. Ohio: J. Cof. pred3., Box 115; F. Miklavčič, taj. Box 291; J. Čuk. blag., Box 145 Št. 80 Herminie, No. 1, Pa.: J. Kolar, preds., Box 73; F. Osterman, taj., Box 132; J. Bedek, blag. Box 61. — Seja vsako zadnja nedeljo v mesecu. Št. 81. Biwabik, Minn.: F. Kariš preds.. Box 107; J. Delak, taj.. Biwabik, Minn.; M. Vidas, blag. Št. 82 Gilbert, Minn.; A. E. Gnjez-da, preds., Box 23: J. Muhvič, taj., Box 26; F. Gimpel, blag . Box P. Št. 83 Roslyn, Wash.: A. Janaček pred., Box 188; J. Zobec, taj. Boq 19; J. Pleše, blag.. Box 212. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 84. Cumberland, Wash.: —- F. Kuntz, preds., Box 35; F. Ernožnik taj., Box 11. J. Umek, blag.. Box 34. Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 85 "Renton, Wash.: F. Kovačič pred.. Box 1364; J. Kovačič, taj., Box 1052; F. Pečnik, blag., Box 1052. Št. 86 Herminie No. 2, Pa.: F. Segš, pred., R. F. D. No; 3 Box 10. Irwin, Pa.; A. Bric, taj., R. F. D. No 3. Box 10: J. Božič. blag.. R. F. D. N 3 Box 10; V. Dreshar, blag. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu. Št. 87. Cleveland. Ohio: A. Lekan, preds., 1264 E 55. St.; A. Naglitsh. ■taj.. 991 E. 79. St.; T. Jereb, blag., 1268 E. 55th St. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 88. Panama, lil.: J. Ferjančič preds.. Box 10: F. Petrič, taj., Box 785: J. Mikec, blag.. Box 751. — Seja vsako 3. nedeljo v mesech. Št. 89 Sygan, Pa,: J. Blekač, pred*. Box 513, Morgan, Pa,; J. Pleteršek, taj.. Box 27, Morgan, Pa.; J. Mravlja, blag., Box 541, Morgan, Pa. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 90 Washoe, Mont.: J. Putzel, preds.. J. Leskovec, taj., P. O.; L. Čadeš. blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 91 Black Diamond, Wash.: Agnes Tratnik, predsednica, Box 310; Francis Richter, taj., Box 669; A-na Plaveč, blag., Box 644. — Seja L ne 'elio v mesecu. Št. 92. Cie Elum. Wash.: J. Petkovšek, pred., Box 536; L. Oman, tajnik In blagajnik, Box 521. Št. 93 Globe, Ariz.: A. Fisher, preds., Box 1701; A. Sekula, taj.. Box 1701; A. Pugelj, blag. Box 1366. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 94 Cleveland, O.: A. Kos, pred., 16301 Waterloo Rd.; A. Pirnat, taj., 427 E. 160. St.; A. Gerbič, blag., 16021 Waterloo Rd. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu. Št. 95 Bradley. III.: J. Janežič, predsednik; I,. Stubetz taj., Box 162; A. Luistik, blag. — Seja 1. ponedeljek v mesecu. Št. 96. Piper, Ala.: J. Novak, pred.; B. 137; J. F. Kren, taj., B. 33; J. Resnik blag., Box 14. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 97. Calumet. Mich.: Leo. Stariha, pred., 23 Cherry St.; Leo. Junko, taj., 26 Oak; M. Verderbar, blag., 9 So. Kearsage. Št. 98. Oak View, Colo.: Al. Cirar, pred.. Box 55; M. Gerčer. taj.. Box 41; J. Kastelec, blag. Box 55. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 99. Blo-ton, Ala.: J. Barvar. pred.; J. F. Perko, taj., Box 196; J. Skok, blag. — Seja 2. nedeljo v mese- Št. 100. Chicago, Pullman Sta. II!.: Fr. Pretnar, 11316 Fulton ave.; Fr. Klun taj., 1131G Fulton ave.; J. Janc, blag., 11316 Fulton ave. Št. 101. Denver, Colorado; Jobu Starc, predsednik; E. Gorše, tajom-nik; Box 202, Stockyards Sta.; J. Prijatelj, blag., 5232 Washington St. ; — Seja vsakega 17. dne v mesecu. Št. 102. Trestle, Pa.: M. Lavtar, pred.. R. 1, Box 107, Unity Sta.; M. Kasfelic, taj.. R. F. D. Box 84, Turtle Creek; I. Fatur, blag., R. 1, Box 90. Unity Sta. — Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 103. Homer City Pa.: Fr. Babič, pred.; J. Tomec, taj., Box 464; Fr. Luksič, blag. Št. 104. Chicago, lil.: Fr. Godina, pred., 1441 Fullerton ave.; Fr. Bostieh, taj. 1743 Fletcher St.; P. Solar, bla.?., 737 Reese St. Št. 105 Mascoutah, lil.: J. Pintar, pred.; Chas. Welletz, taj. in blag.. Box 51. Št. 106. Adamsburg, Pa.: Fr. Kastelec, pred.; J. Špan, taj., Box 57; J. Godina, blag. m i« Glas Svobode I'hb Voice of Libkhtt) weekly 99 Published bv M v. KONDA ac . IH09-*Si-> Loom)» StTwt vrnca^o, Illinois. subscription $2 OO per year. \dv«rt.isemeDtb on agrearnem Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. • O las Svobode* izhaja vsaki petek in TelJ» -----;—**---- SA AMERIKO: Zn o«to leto...............W 00 m pol leto.................•1-00 • A EVROPO: „ Z» colo leto...............W.S0 «k pol Uta..................I1-W Hailot za dopioz ix poIiuatt* n GLAS SVOBODE 1S09-I813 LOOMIS STR. CHICAGO, ILL Pri spremembi blv&lifiča prosimo naročnik la nam natančno nasnanijo poleg Notsoa tud 1*4*1 našlo?. ODŠKODNINE VSLED NEZGOD V AMERIKI. Že kakih dvajset let delavstvo vedno zahteva ureditev odškodnin za pri delu dobljene poškodbe, Na pritisk delavskih zvez izjavili so se ponovljeno tako republikansko-, kot demokratieno-stranskar-ski kongresi v prilog “Workingmens Compensation Act”, kar bi se po naše reklo: Odškodninski zakon, katerega je predlagal poslanec Worikingman, toda vsi poskusi državnih postavodajstev so se do sedaj izjalovili, da bi se mo-1 gla izvesti zadovoljiva postava. Zakoni, kateri bi bili možni pod ustavo, so praktično za nič, in zakoni, ki bi bili praktično kaj vredni, so pod sedanjo ustavo nemogoči. Kjer ne obstojijo posebne postave za odškodbo pri delu dobljenih poškodb, velja o tem staro angleško splošno pravo. Poškodovani (ali v slučaju njegove smrti njegovi dediči ali pravonasledniki) znajo vložiti tožbo. To je jasno, da v takem slučaju ima revni delavec tealko stališče proti bogati korporaciji in pri tem zna siromak desetkrat umreti in se pogubiti, predno proces vsa sodišča preide, po kateri korporacije v takih slučajih navadno vlačijo. Kar potem po srečno končani pravdi, odra-čunši odvetnikove zahteve in druge stroške še za tožnika preostaja, je tako bore malo, da je bolje skleniti najslabšo poravnavo, katere se tudi sklepajo. K temu pride še, dočim je delavec redlkokedaj zavarovan, ker zavarovalne družbe proti nezgodam ali ga ne sprejmejo ali pa zaračunajo nedosegljive pristojbine, so delodajalci malone splošno zavarovani proti odškodninskim zahtevam svojih delavcev, tako da v slučaju tožbe so delodajalci le navidezno toženi,- med tem ko so zavarovalnice dejansko interezira-ne stranke. Delodajalcem nemare mnogo razlike, storiti, H plačajo zavarovalne pristojbine državi ali zasebni n zavarovalnam. in na to je bilo že ¡kazano, da bi prve -prišle ceneje stati. Naj večja opozicija proti tozadevnim zakonom pride od zavarovalnih družb. V dve letih 1906—1908 je deset takih zavarovalnih družb, ki imajo svoj sedež v New Yorku prejelo skupno 28,224,000 dolarjev na zavarovalniških pristojbinah, a na odškodninah izplačale so -samo $8,560,000, tedaj le nekaj več kot ono tretjino. Ostale dve tretjini se je potrošilo za upravo, agenture, advokate in masne dividende. Po državnem zavarovalnem sistemu, sličnemu avstrijskemu, -prišel bi večji del pristojbin v korist delavcev, seveda ako bi ustava dopuščala tak sistem. Toda tudi tretjina, katero plačujejo družbe, pride le dehjma v korist del-avcev, kajti v izvanredno mnogih slučajih potrebujejo o-ni advokate, in če le edino poravnavo dosežejo, od kake pravde niti misliti, in advokat dbbi malone polovico, nikoli pa «manj kot eno tretjino odškodninske svote. To se navadno popred pogodi med advokatom in klientom. Zanimiva je z ozirom na tako pogodbo juri-diena premetenost, ki jo omogoči. Po splošnem -pravu je pogodba, -po ¡kateri zastopnik prejme del spornega predmeta, neveljavna, ker on ne sme imeti osebno zaniJ manje na spornem predmetu. Ali •pogodba, pod katero inači pristoj- bino, ki jo ima odvetnik dobiti in le-ta tvori določen del spornega predmeta v isti visočini, je veljavna po sodnikovem sklepu, ker določenemu delu jedna kostni znesek ne tvori omenjeni delež. Le-ta odstavek je nekoliko juri-dično z verižen ter ne za vsacega jasen; da pa čitatelj pravnost takih pogodb lahko razume, damo nastopni dve priliki: Tožitelj A. toži soseda B. za predmet 10 akrov zemlje, katero si B. lastuje, toda tožitelj A. trdi, da je njegova last. Sporni predmet, to je 10 akrov zemlje tvori vrednost $100 tedaj aker $10. Tožitelj A »i najm-e odvetnika ter se pogodita, da če tožbo dobi, dobil bo odvetnik za trud in -stroške 2 akra zemlje to je vrednost $20.00, katera odgovarja pristojbini, ki jo ima odvetnik pravno dobiti. Taka pogodba je veljavna. Vse drugače pa je s pogodbo, ki sta jo sklenila -delavec A in njegov zastopnik v pravdi proti tovarnarju B. Delavec je bil v tovarni poškodovan in toži B. za odškodnino $600. Tožnik nima denarja in se pogodi z odvetnikom, -da le-ta dobi tretjino od -spornega predmeta, to je $600 tedaj $200. V tem slučaju bi pa sodišče pri-poznalo odvetniku samo $100 pristojbine ; tedaj je taka -pogodba neveljavna in toženi tovarnar B. lahko zastopnika A. zavrne, če mu je pogodba znana. 'Povrnimo se tja, kjer smo prekinili, -Statistika z ozirom na delavske nezgode in odškodnine je zelo pomanjkljiva. Vendar je možno u-stvariti splošno podobo vsled šte-villk, s katerimi razpolagamo. Statistični urad v Wiseonsinu poroča o 306 zabilježenih- nezgodah, ki pa niso im-eli smrtni izid, in sicer: ¡Slučajih Nobene odškodnine v 72 Zdravniški računi plačani v 99 Deloma plačani zdrav, računi v 15 Odškodnina in zdrav, plačan v 91 Odškodnina, toda ne zdravnik v 29 306 Tedaj samo v eni tretjini slučajev so bili zdravniški računi poravnani, a v eni četrtinki istih prav nič. Illinoiska postavodaia (legisla-tura) je nastavila komisijo, tki ima nalogo -pripraviti preddela za zakon o odškodninah vsled nezgod, in je v to svrho preiskala nekaj naidl pettisoč slučajev -poškodb. 614 istih je bilo s smrtnim izidom, v 214 od teh 614 ni bilo plačane ni-kakoršne odškodnine; 111 slučajev je v času pri sodiščih v tožbi; v 24 slučajih je bilo sklenjenih sodnih ia v 281 slučajih izvensodnih poravnav. Poročilo pravi, da v splošnem je vloženih 15 tožb pri sto nezgodah in -da je sedem od njih zgubljenih ter nadaljuje, da v 92 slučajih od sto poškodb ni nikakoršne odškodnine plaćene. Ako se zgoraj omenjeni 281 slučaji izvansodnih poravnav uvrstijo po poklicu, tedlaj -dobimo, da za smrt izvežbanega železničarja se je povprečn-o plačalo tisoč dolarjev ,za delavca v jeklarnah $874, železničnega delavca $617, spretnega stavbenega rokodelca $348, rudarja $155 in za navadnega delavca $154. Slična komisija v Ohio je preiskala 285 slučajev nezgod s smrtnim izidom, v katerih je bila plačama odškodnina povprečno $838.. 61. Srednji znesek, ki je bil plačan za oženjene moške, bil je $1086.76, za samce pa $485.87. — Najvišja svota je bila $5000; najnižja pa samo pogrebni stroški. Nad temi številkami se ni čuditi, ako se pomislijo pravne težlko-če, ki tvorijo oviro pod splošnim pravom v dbsego odškodnine. Spl o šno pravo je mnogo starejše, kot so naše sedla,n je industrijske razmere in -se naslanja na delavske odno.šaje in proizovajevalne načine, ki spadajo v davno preminule čase, v čase brez strojev in tovarn. Med tem, ko se del-o pod indu-strielnimi odnošaji dvajsetega stoletja opravlja, so merodajne delavske razmere osemnajstega stoletja za pravosodje v slučajih odškodnine vsled nezgod. Namišljena svobodna ustava te dežele in posameznih držav ni dejanskim odnošajem' primerna, marveč v smislu špekulativne svobodne filozofije. v duhu dozdevnih samo na oapirju obstoječih razmet uporabljena in tQlmačena. In kake, hoče tr l iti drugače brez ponolpe revo- lucije v političnih razmerah; — m za dogledati. Zadovoljivi rešitvi te naloge stoj; nasproti cela vrsta feonstu-ciono’nih premiselkpv. Ker med vsemi ustavami v spornih slučajih jamči pravico rek -porotnikov, tedaj se ne da uvesti nobena postava po sodnikovi razlagi, ki ne bi dopuščala obedvema strankama zatočišče k pravdi pod gori nave-dlenem in zastarelem' splošnem pravu. V najboljšem slučaju znale bi se tedaj uvesti določbe, ki bi dopuščale strankam po svobodni razsodnosti podvreči se tistim. Prisilno pobiranje prispevkov za zavarovalni sklad ali fond ni možno ker to bi se razlagalo za odvzetje lastnine brez pravnega postopanja. Za take namene se davki nemorejo -pobirati, Iker taki davki ne bi 'koristili splošnemu namenu in obdavčenje za posebne -namene, to se reče za prišedši namen za samo en del ljudske koristi, bi bilo odvzetje lastnine brez odškodnine, ali pa, kakor se izrazijo sodniki, bila bi to konfiskacija. DaVki so, po sodnikovi razlagi, dopustljivi edino za obče koristi ali namene; za odškodbo se v tem slučaju smatra zaščito in varstvo osebe in imetja v splošnem načinu za vse v jednaki meri, tedaj varnost tudi za delavstvo. Da se poslednjemu domnevku izogne, poslkusilo se je s postavami, kj se nanašajo samo na nekatere, posebno nevarne poklice, do-mn-evši d-a pričujoče imajo večje nevarnosti je tedaj dovolj povoda za uporabo policijske moči v državi in v predležoči klasifikaciji. — Vsled podelitev gotovih koristi se je tudi poskusilo preprečiti opo-rek pomanjkanja odškodnine za brezpravno postopanje odvzete lastnine, toda s tem še ni najdena pot, da bi se odstranila možnost zateka- k zastarelemu splošnemu pravu, in ¡absolutna gotovost -odškodnine -brez zavlačevanja, raznih šikan in stroškov procesa, bi bila vendar'-glavna stvar. Do sedaj se še ni prišlo čez -produkt zadrege in tudi v doglednem času -se še me bo do tega prišlo. (Advertiseinentl svoji prisiljeni brezdelnosti so morali iskati živež -pri dobrodelnih družbah. Jeklarne in tovarne so zaprli in business je bil mrtev. Kaj takega še ni bilo v Zdr. državah. Če hočete poskusiti revščino, tedaj svobodno volite za Wil-sona. Pomisliti je Te treba, da republikanski režim je nastopil leta 1897 in da čez noč se je pojavilo šumenje v tovarnah in jeklarnah. Dobri časi so se vrnili in ameriško ljudstvo si je polnilo žepe in blagajne. Ti dobri časi so ostali do Rooseveltove (krize v letu 1907. Pa ni čudo, saj Roosevelt ki bi rad v tretje zasedel predsedniški prestol, se je pokazal, da je ravno tak razsajaš in podilec prosperitete kakor propagisti proste obrti. Če hočete one čase iz Rooseveltove krize z leta 1907, tedaj volite za Roosevelta. Važna stvar, pomisleka vredna je ta. da Roosevelt ne 'more biti z vol jen, zato se nam ni treba 'bati njegove šibe. Večje nevarnosti pa je fakt, da vsak glas, ki ga d-ate Rooseveltu je ravno tako dober kot če bi direktno volili za Wil-sona, (ker drugače bi glasovali za Tafta ali pa Debsa. Položaj je toraj ta: Če volite za Roosevelta ali Wilsona, tedaj volite za prosto obrt in povrnitev slabih časov z leta 1893 do 1897. Razume se, da našemu narodu so znani principi raznih političnih strank v Združenih državah. Tisti, ki so republikanci, demokrati, socijalisti in bog ve še kaj imajo gotove vzroke, da verujejo v razne principe. In to je njihova pravica in nikogar nič mar. Zapomniti pa si moramo, da letošnje volitve imajo jako malo opravka s strankami. Razume se, da pri državnih in občinskih volitvah, ker tam so stranke zelo uplivn-e. Pri tej narodni volitvi pa je business edino vprašanje; Kaj hočete Tafta in dobre čase ali Wil-šona in revščino proste obrti. Roosevelt ne bo zvoljen, ravn-o tako ne Debs, tedaj vam je odločiti e-dino med Taftom in Wilsoiiom. (Adtvertisement) PREDSEDNIŠKE VOLITVE, BUSINESS IN POLITIKA. Vsak moria priznati, da se nam v Evropi rojenim zdi politika v Ameriki jako zagonetna in včasih zelo nevarna. Pa mi nismo edini, ki smo zmešani vsled vsakojakih intrig raznih politik arj e v, ampak Amerikanci sami večkrat -ne vedo, .kam im kako stvar meri, kak je namen narodnih, državnih in municipalnih volitev. Za kaj se gre pri teh predsedniških volitvah je Znano skoro vsakemu in vsak si lahko zbere svojega kandidata ne da bi s-e rabil razburjati ali pa da ne bi vedel, kaj je za slehernim kandidatom. Business je glavna točka. Delo, služba in .zaslužek je tista točka, ki zadene večino vo-lilcev in večino mase. Rezultat volitve bo imel veliko opraviti z or-dri (naročili) za jeklarne, fabrike, prevozne družbe in dlruga podjetja. Sedaj nimamo slabih časov, 'business je dober zaslužek ni preslab in delo se da dobiti. Najveej-e vprašanje volitve pa. je: Ali naj ostanejo dobri časi? Ni veliko na tem ležeče, če je vo-lilec republikanc. demokrat, naprednjak ali socijalist, ker volitev bo imela le vtis na narodno vprašanje to leto. Ameriško ljudstvo, to je državljani bodo odločili s svojo glasovnico, ako hočejo, -da -dobri časi ostanejo ali pa da poskusijo zopet preobrat. Razni kandidati imajo razne finte. Predsednik Taft pravi, da on se zanaša na svoj rekord in u-pa, d-a bo zvoljen. Svoj predsedniški urad je nastopil v letu 1908, ko je bila dežela v senci Rooseveltove krize. S umnim vladanjem so se časi začeli preminjati na boljše in sedaj imamo precej dobre čase. Im da imamo prosperiteto se imamo zahvaliti edino varstvenemu tarifu, ki daje delo za vsakega in daje gonilno moč jeklarnam, fa-brikam in vsi industriji. Wilson prosi za glasove na svojo obljubo, da nam bo dal namesto varstvenega tarifa prosto obrt. Zgodovina nas uči, da kadarkoli se je skušalo uvesti v Ameriki prosto obrt, je temu sledil polom. — Zadnji ¡eksperiment proste obrti smo imeli pod 'Clevelandom, demokratom, leta 1893 do 1897. Efek je sledil takoj. Tri milijone delavcev je bilo brez dela in v PESNIKU V WAUKEGANU. Hvala Vam, (ki ste ono pesem pisali Vsi z veseljem smo jo v Wauikega-nu brali Lepo ste s Tonetom in Janezom plesali Vse obče: prokleto smo se smejali. Menda vse to bila'je resnica — Saj Tonetu se tak’ že bere z lica. Krasna z papeževega vrta je mladika, O narod, spreglej! Ne čutiš gadovega pika ? Ne bo dolgo, ko se bomo zbrali Pred sesalci naroda, vrata zapirali So nepotrebni, kot tretje oko v glavi Pa makar se Tone na bučo postavi. Vaš Tone je rad v Waukegan hodil Ker tu ga ni noben faran zapodil Pošteni in verni bili smo vsi Seda j smo odpadlniki, hudiči, p-si... Tone. kakšen si ti duhovni brat? Kalanu hotel brezdno si ¿kopat’ Ti pa ljudstvu kričiš: molit’, molit’ .... Veš kaj Tone, pojdi -se solit’ 1 Eden, ki ni gledal pod oknom. Brez bolečine. Skoro vsak človek se boji bolečine in se je skuša ogniti. Bolečina žene človeka k zdravniku ali pa olajšajo bolečino. Vsak seveda računa na to, da bo zdravilo takoj delovalo in ¡brez kake nadležnosti. Tako zdravilo za vse bolečine v -prebavnih organih je Tri-nerjevo -ameriško zdravilno grenko vino, ker isto popolnoma sčisti vse te organe, ne da -bi vam pri-zadjalokako nadlego. Isto jih ojači in stimulira, da redko delujejo. V slučaju slabega apetita, slabega diha, zaprtja, glavobola in bolečin v križu, če se vas lotuje revmatizem ali nevralgija. imate grizavi-co, blujete in se vam kolca, če i-mate flatuieneo ali krč takrat se smete zanesti na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto d-a hitro pomoč ženskam, ako bolehajo. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (Advortisement) Največ}« in najstareja lekarna v Chicagi. C. G. FOUČEK Lekarnar 25 let 1801 Center ave. vogal 18. cesta Kedar potrebujete zdravila, ali le-karsko pomoć pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem. V moji lekarni uradujejo skušeni češki-slovenski zdravniki in njihove recepte izgotovim natančno. V moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času smo odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke in plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete. C, G. Fouček 1801 Centre Ave CHICAGO Prodajam šifkarte za vse linije in izdelujemo vse notarske posle, kot: pooblastila, kupne po. godbe, pobotnice, potrdila itd. Vselej se obrnite do nas z zau panjem. 00000000000000000000000000000000000000000000 1 KDOR HOČE DELA | O naj e« nemudoma naroči na najnovejšo -knjigo: O o “Vfcliki S lore as ko-Angleški Tolmač” § q da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. — O Knjiga obsega poleg slov.-angl. slovnice, slov.-angl. razgo- O vore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, opi- sovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski O državljan. Vrhutega ima knjiga đozdaj največji slov.-angl. O in angl.«lov. slovar. g Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana, (nad 421 stra O ni) stane $2 — in se dobi pri: V. J. KUBELKA, 53 8 W. — 145 St. New York, N. Y. Edino in največje založništvo slov.-angl. in raznih slovenskih knjig. — Pišite po cenik. O O © o o § © o. o © § § §000000000000000000009 OOOOOOOOOOOOOOOuOOOOOO NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2146-50 BUJE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. TEL.ICANAL 448 Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. il “SPRAVEDLNOST 1825 Loomis St. Telefon Canal 1015 Cene zmerne —o— Delo »olidno ‘^PPAVFni Nfl strijol JOE GOLOB. redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave., LEADVILLE, COLO NAJEMNIK k TANI, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugi neopojnih pijač. 82—84 Fisk 8t. Tel. Canal 14< Slovenci, podpirajte “Glas Svobode’’ z inseriranjem ! Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo Ustanov. 21. nov. 1909 Inkerp. »5. marca 1910. MAOINOBi, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 110, Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, Box 120, Adamsburg, Pa. BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa. MATH PETRLOH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa. HENRY LAMUTU, II., Box 114, Marianna, Pa. POROTNI ODBOR: JOHAN LEŠKE, predsednik, Box 04, Breezy Hill Sta., Kans. ALBERT ŠVAJGAR, II., Box 146, Lovingston, 111. JOHANN GOMILA, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa. POZIV!! Začasni odbor Slovenske Sirotišnice ali Sanitarija v Chieagi, 111. je enoglasno sklenil na svoji redni seji, da se izda .poziv na vse lastnike slovenskih časopisov v Ameriki in vse odbore slovenskih podpornih organizacij in večja samostojna društva za skupni se-stanek zastopnikov slovenskega naroda v Ameriki, Iki se naj vrši dne 28. novembra 1.1. (to je zahvalni dan) v Chicagu, HI. Ta začasni odbor je bil zvoljen na javnem sihodu v Chieagi in takrat se mu je naložila sledeča naloga: 1. Najprej ugladiti pot za sestanek zastopnikov celotnega naroda. 2. Med tem časom reševati vse tozadevne stvari in prejemati milodare za to blago idejo. 3. Agitirati med narodom za uresničenje te ideje. S tem pozivom je pot za sestanek uglajena; načrt za pravila Slovenskega Sanitarija je že deloma zgotovljen in druge manjše priprave, kot najem' dvorane za zborovanje in drugo so sedaj v teku. Pod besedo “zastopniki naroda " mislimo v prvi vrsti zastopnike podpornih organizacij, lastnike slov. časopisov in pa že obstoječi začasni odbor. Podporne organizacije lahko pošljejo na sestanek svoj celosku-pen odbor ali pa samo enega za-stopniika, lastniki časnikov menimo se bodo osebno odzvali ali pa poslali na sestanek svojega namestnika. AVSTRO-AMERIKaNSKA-LINIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO V PARNIKI PL.IITKTO IZ NEW VORKA Kaiser Franz Josef I. 7. dec. I Martha Washington 16. nov. Ahee..............6. novembra I Laura 13. novembra Jaraiki odplujejo redno ot> ireiil ool. ari pjpoldne it pristan!Sr» Bu»h’s Stores, Pier No. 1 n* koiou 3)te cetti v Smth Brooklynu. Železniške cene na. teh ozetnljah so najceneje in imenovana pristanita* najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba: obCuje »e r SLOVENSKEM JEZIKU * aiAVN« ZAŠTO# ZA AMERIKO Phelp’s Bros. Co., 2 Washington St., New York, N. Y. K. H. Kampf glavni cast, na zapad u 120 R. La Salle 8t. Chicago POMOŽNI ODBOR: MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa. ALOJZ ŽAGAR, Hermine, Pa. MARTIN POUFL, Box 130, Adamsburg, Pa. PRIPOMBA : Gl. podpredsednik bo priobčen, kadar gl. urad sprejme glasovnice. Glasilo je “Glas Svobode.” Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika. IZ URADA GL. PREDSEDNIKA S. D. P. in P. DRUŽBE v pojasnilo in blagohotno vpošte-vanje krajevnim društvom. Po sklepu prve redne konvencije sešli smo se 29. sept. t. 1. v Darragh, 'Pa. stari in novi glavni u-radtaiki naše mlade organizacije, da se uradno izroči in prevzame Družbeno premoženje in poslovanje. Seja se je vršila v najlepšem redu v zadovoljnost obeh odborov. Stari odbor je oddal svoje urade, kakor tudi vse premoženje novoizvoljenim uradnikom, ki so položili določene jim varščine. Posvetovali smo se o marsičem, ki bo organizaciji prav gotovo v 'korist in po končani seji smo se zadovoljni podali vsak na svoj dom, stiskajoč si žuljave bratske rdke v znamenje in katrdilo, da bodle vsak po svoji moči deloval v prid naše Družbe. Kot novi predseduik, izvoljen na prvi redni konvenciji, si štejem v dolžnost zahvaliti se vsim delegatom za zaupanje in naklonjenost, katero ste mi izkazali in katero stavite v mene. Obljubim bratje moji, dla bom vedno in vsepovsod deloval v prospeh in napredek S. D. P. in P. D. Obljubim, da bom vestno in natančno spolno-val vse dolžnosti, ki ne vežejo kot Vašega predsednika, da bom skrbno gledal na to, d'a se nobenemu članu ne bo delala neopravičena Ikrivica. V mojih očeh in mojem poslovanju bo vladala pravica in enakopravnost do vsili. Cenjena društva in bratje elani stojite meni in drugim uradnikom na strani z dobrimi in koristnimi nasveti, 'delajte složno roka v roki in bratski ljubezni za našo mlado organizacijo, da dosežemo cilj, katerega smo začrtali pri ustanovitvi naše Družbe. Slovenska Delavska Podporna in Penzijska Družba je danes na zdravi in pravi podlagi: Uradtoiki smo ji priprosti delavci, člani naše organizacije so delavci, organizacija je v podporo delavcev in dokler bo živel in rastel delavec, gospodar sveta, živela in rastla bo naša Družba. Naše geslo je: Vsi za enega, e-den za vse. Drevesce, ki smo ga predi par leti posadili, se lepo razvija in je pognalo že 14 mladik, čvrstih im močnih, ki se lahlko zoperstavljajo hudim nevihtam, ki buče čez življenje naših elanov. — Bratje delavci, združite se! Podajmo si 'bratske roke in naj se razlega bratska sloga od Pacifika do Atlantika, od severnega tečaja do Me'ksike. Delujmo vsi za dobro stvar in združimo se v bratski slogi naše organizacije. Tisti argumenti, da je že dosti drugih Zvez in Jednot, so ničevi. Blag namen, pomagati nesrečnikom za časa življenja in pomagati osamelim vdovam po smrti članov v obliki mesečnih podpor — penzije in skrbeti za njihove sirote, to je naš največji argument in ravno ta fakt nam jamči, da zavzema naša Družba pravo stališče in najboljšo varnost in zavarovalnino za delavca. In na podlagi te- ga fakta bo Družba napredovala in se v najkrajšem času povspela medi druge večje organizacije. Rojaki pristopajte k našim društvom, ustanovite društva in jih priklopite Družbi. Ako imate že društvo ustanovljeno nič ne de. ustanovite drugo in podajte tudi nam vašo žuljavo rolko. Naša pravila bodo v kratkem zdelana in z veseljem vam jih pošlje naš brat glavni tajnik. Prepričajte se sami! Z bratskim pozdravom Martin Jager. Ljubezen do bližnjega med duhovniki. Iz Rima poročajo: Menih dominikanskega reda Trischitta je tožil generala svojega reda na povračilo škode. Pred nekaj leti je dobil namreč Trischitta poziv, naj nastopi službo profesorja filozofije na cerkveni visoki šoli šv: Tomaža v Rimu. Pozvala ga je neka druga instanca, ne general njegovega reda. Zaraditega so ga pričeli sovražiti njegovi predstojniki, ki bi bili radi na to mesto spravili Francoza ali pa Nemca, ker ti dve narodnosti prevladujeta v dominikanskem redu. Od meniha so zahtevali, naj ne nastopi mesto. Tega ni storil, zato so ga v Rimu na vse načine preganjali. Zdravnik je Trischatti odredil neke kopeli, a red je izjavil, da je prereven, da bi plačal te kopeli. Med poletjem je nevarno zbolel in v tem času so ga redovniki hoteli poslati v Sicilijo po službenih opravkih. Tris-ehitta se je pritožil, a redovni general je dosegel nato pri višji cerkveni instanci, da sta odslej meniha spremi j evala po vseh njegovih potih dva policista, ki jih je .rimska policijska direkcija rade volje dala na razpolago. Njegova pisma so odpirali. Slednjič so ga izključili iz reda in ubogi, bolni menih je bil tako brez strehe. Dominikanci, ki niso imeli toliko denarja, da bi 'bolnemu sobratu plačali zdravilne kopeli, so ravno tisti čas kupili v Rimu stavbni prostor za tri miljone lir. Ta:ko udejstvujejo Kristusovi nasledniki ljubezen do bližnjega! IZ GLAVNEGA URADA S. S. P. ZVEZE. Vsa cenjena društva se vljudno prosi, da pošiljajo vse pritožbe tikajoče se glavnega porotnega odbora na br. Josipa Ivanšeka, 1524 S. 41. Court v Chieagi, 111., katerega je gl. odbor S. S. P. Zveze izvolil predsednikom porotnega odbora. da začasno Jonam estuje br. Augusta Kužnika, 'kateri je radi nekih društvenih komati j obtožen in. 'kot tak nemore sebe soditi. Jos. Benko, tajnik. Listnica uredništva. A. F., Frontenac, Kams. Vaš grozno obširni dopis ni kot tak za natisniti in kot članek tudi ne. Vi sami sebe in narodne koristi pobijate, kar pač ni umestno. Kakor rečeno, dopis je polovico preobširen in še potem pogrešamo pravega jedra. Brez zamere ! Sestanek 'bo popolnoma nepristranski, ker se gre za popolnoma nepristranski, vendar narodni zavod. Začasni odbor je sklenil, da si vsak zastopnik 'za sestanek sam skrbi za vožnje in druge stroške oziroma, da za isto skrbe njihove organizacije in to iz ozirov, ki bodo pojasneni kasneje ali pa na sestanku. Začasni odbor upa, da nebo noben, ne časnikar, ne povabljene organizacije, odrekel svojega delovanja za blago, vzvišeno in narodno stvar, temveč, dla se bodo vsi drage volje odzvali temu pozivu in se sešli v Chicago na zahvalni dan ter s svojo navzočnostjo na tem sestanku dokazali, da želite po svojih najboljših močeh pomagati, da se uresniči ideja za gradbo narodnega zavoda, ki bo trajen spomenik in ponos slovenskega naroda v tujini. Odbor konečno prosi, da mu blagovolite pismeno naznaniti, a-ko bodete prišli na sestanek ali ne. Vse za narod in njegove težnje! ODBOR. Vsa. poročila in drugo se naj naslovi na tajnika začasnega odbora V. S. Skubic, 2727 S. 42. Ct., Chicago, 111.. Listu v podporo. A. Braniselj 50c ; J. Strajner 25c ; J. Okoren 10c ; Fr. Leskovec 50c ; J. Žitnik 80e ; J. Žužek 50c ; F. Baitz 25e ; J. Žitnik $1.50 ; J. Zajc 85e. ZASTOPNIKI “GLAS SVOBODE”. ARKANSAS. Za Jenny Lind: J. Zajc. Za Huntington.: J. Zupančič. Za Alix: F. Krefel. CALIFORNIA. Za San Francisco: A. Ser jak. COLORADO. Za Denver: E. Gorše. Za Somerset: F. Emožnik. Za P"eblo: M. Kochevar, B. Kirn. F. Stupar. Za Sopris: F. Lukanič. ILLINOIS. Za Chicago: Victor S. Skubic. J. Horžen. Za De Pue: D. Badovinac. Za La Salle: M. Brgles. Za Staunton: J. Klaužar. Za Waukegan: J. Gantar. Za Lovington: F. Piazzotta. Za Witt: D. Sanuškar. Za So. Chicago: F. Klobučar. Za Bradley: G. Staudohar. Za Brereton: I. Petje. Za Springfield: A. Pekol. Za Pullman: J. Tisol. Za Livingston: A. Zupan. IOWA. Za Buxton: J. Palčič. INDIANA. Za Clinton: J. Albrecht Za Indianapolis: A. Ivančič. KANSAS. Za Frontenac: J. Kolar. Za Breezy Kiel: J. Lekše. Za Girard in Franklin: J. Žager. Za Yale in Pittsburg: L. Cvetko. Za Skidmore: J. Zakrajšek. Za Mineral in Stone City: P. Jurše. Za Dunkirk in Radley: L. Lekše. KENTUCKY. Za Browder: L. Jeras. MINNESOTA. Za Biwabick: J. Delak. Za Ely: J. Judnič. Za Aurora: J. Rožanc. Za Chisholm: M. Grahek. Za Hibbing: R. Kure. Za Buhi: Joe Drobnič. Za Eveleth: J. Pogačnik. Potujoči: Louis Wessel. MISSOURI. Za Naylor in okolico: F. Levar. MICHIGAN. Za Baltic in okolico: M. Likovič. Za Detroit: Joe Kotar. MONTANA. Za Butte: Jos. Kozan. Za Red Lodge: A. Kozlarič. Za Roundup: J. Cerovšefk. Za Washoe: J. Chadeš. Za East Helena: F. Smith. Za Bear Creek: Jos. Jerman. OHIO. Za Cleveland: Ig. Smuk in Aug. Kužnik. Za Collin wood: F. Požel, J. Potočar Za Barberton: J. Balant. Za E. Palestine: S. Čuk. Za Lorain: F. Ažman. PENNSYLVANIA. Za Arona in okolico: M. Brunet. Za Brougton: J. Žitnik. Za Lloydell: J. Culkar: Za Morgan: J. PleterSek. Za Adamsburg: M. Pompe. Za Manor in okolico: F. Demsh&r. Za Canonsburg in okolico: B. Godec, in M. Mlatkovič. Za Greensburg: F. Matko. Za Clafridge: A. Praček. Za Moon Run: Jos. Seme. Za Darragh: J. Hauptman. Za Reading: I. Križan. Za Johnstown in okolico: M. Štrukelj Za Imperial, Dunlo in okolico: L. Strle in M. Mladkovic. Za Conemaugh: F. Dremelj. Za West Newton: B. Vertačnik. Za Forest C*ty in okolico: F. Leben Za Marianna: M. Čebašek. Za Burdine: J. Taučar. UTAH. Za Sunnyslde: J. Lončarlch. Za Winterquarters, Scofield in Clear Creek: J. Zajc in J. Juvan WASHINGTON. Za Black Diamond: J. Plaveč. Za Taylor: R. Gradišnik. WISCONSIN. Za Milwaukee: John Lenko. Za Sheboygan: F. Stanicar. WYOMING. Za Sublet In okolico: F. Kolar. Za Rock Springs: M. Batič In A. Justin I,. Denišar. W. VIRGINIA. Za Thomas: M. Hribar. POTUJOČI: Za Vzhod: M. Kranjc. Za Zapad: A. Jeram. Za Severo zapad: J. Keržič. \/ LIKER J A $1.00 Tu predstavljamo naš fini liker; mi bomo plačali vse pristojbine “ZANO-LA” za šest kvortov likerja $1.00 vaša lastna izbira. Kaj rabite — rum, bourbon, slivovko, konjak itd.? PRIHRANI Sl TRGOVČEV DOBIČEK Mi ti pokažemo kako. Smo vešči di-stiliranja in vemo. kako se dela domaći liker, in po naši metodi prihraniš 50 prc.; rabiti moraš “ZANOL.” V dveh minutah je delo z “ZANOLOM” narejeno. Likerji, narejeni z “ZAKOLOM” so čisti in finega okusa. Dobil zlato kolajno na Columbian razstavi. Na tisoče odjemalcev. Garantiran pod zakoni “Pure Food Laws” IT. S. Seri-jalna št. 22115-A SKUŠAJ KVORT WHISKEY-PROSTO Naročite kvort whiskey na naše stroške, in če ni v vaše povoljstvo, se vam denar vrne. ŠEST KVORTOV WHISKEY $1.00 in stem vse pristojbine plačane. Dvanajst polnih kvortov $1.50, 24 kvortov $2.00. PROSTO—naša knjižica “Skrivnost in zgodovina, kako se naredi dober Iker doma”, se pošlje prosto vsakomur, ki nam pošlje svoj naslov. UNIVERSAL IMPORT CO. 4972 Universal Bldg., Cincinnati, O. Modne obleke in svršniki. Največja zaloga, najboljša kakovost in najnižje cene najdete vedno pri M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 474 Uraduje na svojim damu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 914 Ashland Ave,; od I. —3. ure popoludne in od 4.__9. popoludne. od 6.—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure lopoltidne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih. DF. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. JELINEK in MAVER, torni /jr ATLAS BREWING C0. sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. g LAQER j MAGNET QRANAT tl Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoris gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. apie Générale Transatlantique (a New York v Avstrijo čez Havre Basel. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, soažnt postelje, vino in razna mean* jedila. Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New Yerh City HITRI POŠTNI PARNIKI o iplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj: S. S. France nov tvjvijak) S. S. La Provence S. S. La Lorraiae S. S. La Savoie Najboljše udobnosti v lil. tmr^ Odplujejo vsako soboto ob 3. pop. a Rocbirobeau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. Niagara S. S. La Touraine GlavnizacaD na 19 Stite St , Ne v Vir t MAURICE W. KOZMEMSKI. Hivui z ut »puik < i »nu 131 S. Il i&rhjrn St. Chicago, 111 ANGLEŠČINA. Poučujemo že peto leto angleščino in lepopisje potom dopisovanja. Dobri uspehi, lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Nizka šolnina. Pišite po pojasnila še danes. SLOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA. 1380 E. 40. St. Cleveland, O. Telefon: Canal 3014 NAZDAR! S A L O O N s kegljiščem kjer točim vedno 9veže pivo in droge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare. Potniki dobe pri meni čedna prečo ČUK*. Potrežem vsakemu točno in izborno. MARTIN rOTOKAR 1625 So. Center Ave., Chicago, DL .OOJPISI. S KRANJSKEGA. Pri nas smo zelo radovedni, kako bode dokončal Tooj, ki ga bije -g. župnik Jaki Kalan v Ameriki s svojimi stanovskimi tovariši, ki so mu hoteli čast vzeti in kruli. Gospodje, to ni prav, vi sto na napačni poti! Govoril sem zadnje dni v. mnogimi .zelo (zanesljivimi ljudmi, z duhovniki in la jaki, izvedel seih, dia je bil g. Kalan splošno zelo priljubljen, kjerkoli je na Kranjdkemi služboval. Nihče ne ve o kakih njegovih madežih, le glasilo ljubljanskega škofa "Slovenec”, mu ipodtiče to, kar sam najbolj obsoja, ako kdo kakemu klerikalnemu duhovniku o-eita, namreč kuharico, ali ljnbico. Da, to očitanje s te strani in v tem slučaju je tem bolj neprimerno in neopravičeno, ker se tudi to g. Kalanu z grešne strani dokazati ne more, (ločim se je pa povzdignilo v ljubljanski škofiji mnogo duhovnih “ koruznikov ”, katerih ljubavni shodi in dela "ljubezni” se gode pod kozolci in v svinjakih, do dobrih služb in visokih časti. Strupen klerikalec jo bil kaplan Capudar v Gorjah, kolika pa je bila njegova vera in morala, kaže, da je izstopil iz katoliške cerkve in se — oženil. — "Slovenec” ni imel grajalne besede. Škof Bonaventura se peha v potu svojega obraza za sv. čistost. Koliko mu je za to resnobe, dokaz, da je podelil boljšo faro takemu dušnemu pastirju, ki ima otrok skoro toliko, kot bogoljub-ni očanec Abraham. Tisto leto, ko je bil instaliran na Soro fajmo-šter Finžgar, čegar hči Marta je sad kaplana Finžgarja in farov-šlke kuharice v Bohinjski Bistrici, instaliral je škof dva njega ¡vredna tovariša na fare. ¡Časi pred vesoljnim potopom se ponavljajo sedaj na Kranjskem: klerikalci posvetnega in duhovniškega stanu imajo v velikem številu med seboj izvržke, ki bi bili v ponos — Sodomi in Gomori! In ta klerikalna svojat se je ogrnila z verskim plaščem in — odpuščeni so ji vsi njeni grehi . . . Poštenost se na Kranjlskem preganja, muči, križa in rabelj ni se imenujejo — božje namestnike. Ni čuda, da je razširjeno pohujšanje in da modri ljudje premišljujejo, kako dobiti “bona ventura”, t. j. tako zaželjeni mir in red. Tudi med (-duhovščino se čuti neko gibanje. Nezadovoljnost rade. čujemo, da so se jeli družiti in organizirati duhovniki potihoma in da nameravajo izdajati svoj časopis. To idejo pozdravljamo prav odkritosrčno in vabimo g. župnika Kalana, naj se pridruži tem organizatorjem in s svojo u-čenostjo in duhovitostjo naj se. ¡ipreže pri listu, iki bi vzbujal senzacijo, ako izve javnost, kar jej je sedaj prikrito. Tako (pospešimo, da pridejo preje “bona ventura”. Branivoj. Waukegan, 111. Z So jar je vo osebo se ne pečam več. Ta smet je v mojih očeh toliko vredna kot konjska figa na cesti, za ktero se nihče dirugi ne briga kakor kaki čevelj pijanca ali metla cestnega pometača! Da pa ne bo Sojar mislil, da strašno veliko velja pri svojem nadškofu v Ghieagi, naj pa tukaj očitno pribijem besede nadškofa, ki pričajo, da je Bojar zelo na tisti poti kot je bil Rev. Plevnik. Nadškof se je izrazi-l nekemu možu iz Chicago, da Sojarjeve pregrehe že zelo zorijo, ko bi imel na razpolago slovenskih duhovnikov, bi že davno požel Sojarjevo slavo, jo povezal v snope ter jo vrgel v vnanjo temo, kjer je jok in škripanje z zobmi!!! Gotovo to Sojar čuti, zato se pa sedaj tako trudi v potu svojega o-ivraza v “Am. Slovencu”, da bi se zopet prikupil svojemu škofu! \To, glede dopisov zoper Kalana, d bo prav gotovo zopet ogrel srce svojega nadškofa, toda povem pa na glas, in temu je cel Waukegan priča razun par hinavcev, da si Sojar s svojimi dopisi piše ojstro sodbo Božjo!!! Da je to resnica mi priča njegov smrdljivi dopis v “Am. Sloven cu” z dne 11. oktobra 1912. Ta dopis zopet kriči, da ni takega lažnika pod solncem kot je Sojar! Sojar našteva 5 Kalanovih zaslug za "Waukegan. I. “Veliko ljudi ne gre nikamor 'k maši ’ M Prosim vas "Waukeganeani, povejte vi mesto mene, kdo je tega kriv? Ali je res Kalan?! Kako je to, da je tista 2 meseca, ko je Kalan maševal in pridigoval vse drlo k sv. maši; taki možje i fantje, ki po več let že niso vidli cerkve od znotraj, so hiteli Kalana poslušat in so rekli, zdaj bomo pa hodili v cerkev, ker ta gospod res oznanuje besedo božjo !! — Nadškof je Kalana odstranil od cerkve, mu prepovedal pridigo in mašo — I STEM, KO JE UDARIL j PASTIRJA, JE RAZKROPIL TUDI ČREDO!! Sojar, povej nam j celemu svetu, čegava zasluga je, da je slovenska cerkev v Waukeganu prazna????! Ubogi Sojar zopet si za jedno laž bogatejši! 2. Sojar trdi. da sem jaz mej pridigo rekel, da je za otroke bolje, če ne hodijo v katoliške šole! Tukaj v tem stavku, ne vem, kdo se je pregrešil. Ali je Sojar nalašč mojo misel zavil, ali pa je bil napačno poučen!? Moje besede v cerkvi so bile: “Ogromno dolga imate na cerkvi i šoli. Zopet se sliši, da bo treba v par letih šolopovečati; torej bo treba zopet, šteti tisočake! Če jaz ostanem v Waukegami. Vam bom te tisočake prihranil. Dovolj imate 4 šol, sestre. Moja naloga bo, da otroci v teh 4 letih sprejmejo potrebne zakramente. Ko te 4 razrede dovršijo, naj grejo v višje šole, kjer tudi davek plačujete; jaz bom ipa te otroke vsako soboto i nedeljo posebej poučeval v krščanskem naulku . . . nekaka “-ponavlja-vna šola” kakor v starem kraju! Štirje razredi domače šole pa bodo imeli zmiraj dovolj prostora za vaš naraščaj za vaše — “male keberčke”! — Prosim, kdor zna soditi nepristransko, naj reee.ali ni ta misel dobra in koristna!?! Kdor ima kaj srca za u-bogi trpinov narod, mora mojo pridigo odobravati, ne pa smrdljivo linčati, kakor zna ciganski Sojar in njegovo ‘ ‘ Glasilo ’ ’! G. Sojar ima ua “pulklu ” zopet drogo laž!! 3. Pravi, da so otroci Štuklja izzivali z 'besedo “štrukelj”. To je mogoče; toda za to nisem odgovoren jaz. če se pomisli, da ima vsak otrok raje štrukelj v ustih, nego človeka, ki pride s policijo v faro! 4. Pravi, da so dobili od mene ljudje neveljavno odvezo. To sodbo jaz prepuščam Bogu. Rečem le toliko, da je moja odveza gotovo bolj veljavna nego pijanega Bojarja. Če Sojar imenuje mene izobčenega duhovnika, tedaj se sam sebe nazivlje najhujšega sleparja! Prosim, naj pove cel o-imikani in neomikani svet, ali more mene kak škof brez vzroka su-spendovati ali izobčiti ?! Zakaj nadškof in vi “Slovenčevi” smr-kolini pišete o nekem izobčenju, je jasno Ikot beli dan! S tem namreč upate, dia bo ljudstvo zgubilo zaupanje do mene! Sojar, zopet se ti vali tretja butara farizejstva ua grbo! f>. Pravi, dia je zaradi mene po društvih prepir, in da so pošteni trgovci bojkotirani, in da sla%Ta naprednega Waukegana zatemnu- •ie v' Ce hočem na to točko pravično odgovoriti, tedaj moram vzroka iskati še v onih časih, ko jaz še vedel nisem, da je sploh "Wauke-ga.n nia svetu! 'Takrat je bilo že vse gojilo, in enkrat mora priti čas, da smrad vžbukne kvišku, i to se je zgodilo ravno za časa imo-iega. pastirovanja; ker sem bil ravno jaz tisti človek, da sem dal ubogemu trpinu, delavcu nekaj spoznanja in korajže!! Samoobse-bi je torej umevno, da se .te ljudstvo obrnilo proč od takih trgovcev, v kterik ni videlo drugega nego same izkoriščevalce! Kdor na trdi, da sem jaz direktno komu rekel, naj tega ali pa tega trgovca ousti — je pa grdi lažnik!!! Sojar trdi, da je slava naprednega Waukegana zatemnela; jaz bi pa rekel, da je ravno nasprotno; takrat ko je Sojar kritikoval “nudeče srajčke” in debele “bo-delčke”, je bila res nevarnost, da bi Sojarjev strupeni duh in gnjila -a pa njegova pomorila ¡napredne Slovence — a sedaj je vsa nevarnost, proč; kajti neustrašeni in uiačaini Slovenci v "Wauke?ann se Sobarjeve gnjilobe nič več ne ’'om, ker so premicam, da bo pre-;e konec Soiarieve slave, nego na-nrednega Waukegana!! Na te točke sem moral odgovoriti- ne zaradi znanega lažnjivea Bojarja, marveč radi ljudstva in zaradi resnice, da ne bo zopet zlata resnica poteptana od blatnega župnika iz Chicage!! Ti pa slovenski narod sodi: Kdo je večja smet: Sojar ali Kalan?!! Za druge oslarije “Am. Slovenca” se ne brigam; to vem, da mi Sojar ne bo dal nobene župnije, ker njegova slava že toliko smrdi, da ne bo nikdar povišana v škofovsko čast!!! Jakob Kalan, župnik. (Adkertisement) Springfield, 111. Sprejmite par vrstic, da nekoliko sporočim iz naše male, dično cvetoče slov. naselbine. Kakor že znano, obiskal je tudi našo naselbino dne 12. oktobra zvečer naš rojak svobodomislec g. Etbin. Kristan, ki je predaval o socializmu. Toda to pa nekomu o-ziroma nekaternikom ni bilo po volji, da bi smeli tudi socialisti predavati v naši naselbini. Tako si je nekdo izmislil prav satandki čin, prevedel je slovenski plakat, ki so bili razobešeni v angleščino, — se vedla na pačno — ter posl al na policijo, češ to je anarhistični shod in baš 20 minut pred 8. uro, ko se je imel shod pričeti, pridrvi veliki avtomobil s šerifi ter njim na čelu sani mestni župan, se ustavi pred dvorano in prvi šerif, ki izstopi n aim naznani, češ anarhisti neb os te zborovali: prijeli srno plakat preveden v angleščino, ki se glasi da ste anarhisti. Nastala je prava zmešnjava med ljudstvom, ki je bilo zbrano v obilnem številu; mnogo jih je prišlo tudi iz Virdna, ki so se jezili in preklinjali, češ kaj da je vzrok, da ne bi smeli zborovati. Ali mestni mayor je mož, ki si da kaj dopovedati. Prečrtali so mu plakat podi prisego treh mož in raztolmačili vsebino v angleškem in nemškem jeziku, da isti ne vsebuje nič slabega. Razložil mu je tudi gosp. Kristan sam v nemškem jeziku«- kdo dia. je in kaj da hoče govoriti. Sedaj je bil mož prepričan in nam dovolil imeti shod. Po tem nam je g. Kristan v eno urnem govoru razjasnil, kaj da je socializem in da je baš v socializmu rešitev delavstva. Pri tem pa je tudi ima-lo polasal naše nebeške agente in to tudi prav po pravici, ker baš v naši naselbini imajo klerikalci letos bridko izkušnjo, kaj da se pravi b a riti se s cerkvijo in rimskimi komedijanti. Napisal bi o tem lahko mnogo, toda take klerikalne komedije so mi deveta briga in se v iste sploh ne vtikam. Za. to naj za enkrat zadostuje in želim g. Kristanu mnogo uspeha tukaj kakor tudi v stari domovini, ter je vse pohvale vreden, ker se je mož potrudil nas obiskati tu v blaženi Ameriki. Zlobnemu ovaduhu pa. ker nam- je mislil preprečiti shod dolgi nos; vsaj za enkrat se je fino blamiral. Anton Aubel. Depue, 111. Slovencev nas je tukaj približno 16 družin in nekaj samskih fantov, a nemorem se pa pohvaliti s slovenskimi cvetkami, ker sploh ni nobene tukaj in za to si moramo tukajšnji slovenski fantje z ječmenovem preganjati dolg čas in pa zapojemo kakšno slovensko a jaz si pa čas kratim z mojo staro-kranjsko “bakso”. Naj še omenim, da delavske raznu ere so tukaj še precej dobre, Iker dela se vsaki dan. Delamo v tukajšnji Mineral Zink Co. in plača je na. kakoršnem prostoru kdo dela, to je odi-til .85 do $2.60 za 10 in 12 urno delo; dela so pa zopet e-na lahka, druga težka; kakor povsod in tako da kapitalisti ne dajo. živeti ubogemu trpinu. ■Slovenci imamo tukaj dva podporna društva, eno spadajoče k S. S. P. Z. št. 3, drugo pa k S. N. P. J. št. 59 in še precej dobro na-■oredujeti. Ampak še dosti tukajšnjih Slovencev vidim, ko še niso zavarovani pri jednotab. za slučaj bolezni ali smrti. Toraj dragi ro-ialki pristopajte k S. S. P. Zvezi, ki dia j e za mal mesečni prispevek 4‘8.00 tedenske bolniške podpore in $500.00 usmrtnine. Ne odlašajte dolgo, marveč pristopite prvi mesec, ko pride, ker ne veš ne ure ne dneva, Ikedaj te nesreča obišče. Mro si zavarovan pri dobri organizaciji, tedaj boš pomagal sebi in svoji družini. Za danes končam in pozdrav. John Koman. Barberton, O. Kot novi naročnik cenjenega lista Glas Svobode sem prijel pisalno orodje, da napišem par vrstic. Ne bom se spuščal v razmere, katere vladajo pri nas. Delavske razmere so precej povoljne samo plačajo pa bolj slabo ko menda povsod. Omenim naj še da je imelo tu--’kajšno društvo “Ljubljana” št. 37 S. D. P. Z. dne 2. sept. slavnost razvitja zastave. Omenjeno društvo je vabilo vsa tukajšnje slovenska društva na slavnost na kar so se tudi vsa udeležila z zastavami. Vdeležil se je tudi naše slavnosti glavni blagajnik S. D. P. Z. gospod Ivan Pajik, zakar se vsem lepo zahvalim v imenu orno n j enega društva. Kot tajnik sem napisal na kratko dopis seveda po svoji zmožnosti in ga poslal na uredništvo Glas Naroda, toda tam v New Yorku imajo po mojem mnenju včasih drugačne črke, kakor jih jaz poznani. Resnica je dia nisem dovolj zmožen v pisanju ne v branju, ker se pa krivica godi sem primoran prositi urednika G. S., da mi dovoli kotiček za popravek, ker sem že dvakrat opozoril omenjenega urednika G. N. ua primer da naj popravi sledeči članek, katerega je napačno priobčil.: On piše da so vihrale iz vseh slovenskih hiš na dan slavnosti omenjenega društva slovenske zastave. Jaz sem pa pisal, da so vihrale z.astave vseh slovenskih podpornih društev na dan 2. septembra. K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse svobodomiselne Slovence. Andrej Repar. Indianapolis. Tnd. Žal mi je, ko so naši bratje Slovenci tu tako zrnrzli za svoje koristi. Vse čez in čez čitam v listih, da se nabira za Slovensko Sirotišnico”. a tu pri nas sem večkrat omenil o tem, toda vse zastonj. — Nič nemorem biti ponosen s tem, da se tudi- tukaj pobira milodare v to prekoristno svrho. Bratje trpini-! Volitve imamo pred durmi. In kaj je volitev? — Volitev je ena tajna in jednaka pravica delavska kot kapitalistična; in sedaj je čas, da si zboljšamo svoj položaj in volimo si delavskega kandidata. V ta namen je prišel Etbin Kristan iz Ljubljane v ZJ!r. države, da razjasni kaj je socializem in kapital. Pri njegovih shodih je obilo uspeha, ter se že veselimo, ko pride k nam dne 27. t. m. Pridimo vsi skupaj in si obdržimo, kar bomo slišali ter se ravnajmo po njegovih navodilih. Toraj skupaj Slovenci in sploh Slovani! J. M. Nokomis, 111. Tu bo v kratkem dodelan premogovnik, ki bo eden največjih v Ameriki. Da odgovorim mnogoštevilnim povpraševalcem glede dela, naj služi ta dopis. Solit meri 16x32 čevljev in je 600 čevljev globok. 'Premog je 9 čevljev visok, strop je ka-nien in ga ni potreba dosti podpirati, plinov tudfi ni. Sedaj že 3 mesece zidajo s cementom na dnu in okoli šohta, ki bo ves iz betona in želež-ja. Na vrhu še niso nič začeli. I-meli pa bodo za 1300 konjskih sil močni stroj za elektriko, ki bo o-perirada vspenjače in drugo. Na spanjačo bodo šle dve kare, vsaka po 4 tone premoga. Premog bodo spođi’-ezavali z električnimi stroji in kare po hodnikih bodo gonili e-lektrični motorji. Delo se ne bo dobilo še za kake 3 mesece, toraj Vam ne svetujem sem hoditi za delom, dokler se zopet na tem mestu ne oglasim in povem za gotovo kako stoje razmere. Tu nas je samo 4 Slovencev, v bližnji okolici pa jih je veliko. — Kraj je tu zelo prijazen in zasluži se tudi primeroma dobra, kedar se dela na premogu. Pozdrav svobodomislecem Math Gaishek. Za splošno družinsko rabo. •Severovo Zdravilno Milo (Severa’s Medicated Skin Soap) je najboljše za toaleto, kopelji, izmiva-nje in splošno družinsko rabo. Ne zabaše znojniee. Prepreoa kožne bolezni. Vzdržuje lobanjo zdravo in brez luskin in drugih srbečih kožnih bolezni. Je najboljše za najnežnejše kože, tudi za deteto-vo kožo. Dobite in rabite je vsaki dan. Naprodaj v lekarnah. Cena 25 centov. Ako ga ne dobite, pišite na W. F. Severa Co., Cedar Ra. pids, Iowa. (Adlvertisement) It doesn’t pay to neglect «r/Maw I~Ta l-él* _U ii i \ Il ! üUl; S 5 fffïT» • your Će pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov? Dr., Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reši boiečm, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. F. AD. RICHTER & CO.. 215 Pearl St., New York, N.Y. 6 Dr. Richterjove Congo Pilule olajsajo. (25c. all 50c.) Najstarejda slovanska tvrtka EMIL BACHMA1N 1119 So. Centie Ave.r Chicago, lil Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, ori tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči z» pristnost In okusni izdelek naročenih potrobščin Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik J. F. HALLER GOSTILNA prve vrst«. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 8096. 2103 Blue lsltođ Av. cor. 21.St SVOJI K SVOJIM! “Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče ? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.” A. J. Terbsvec A Co. P. O. BOX 25, DENVER, COL. Dobra Unijska Gos1iina,kjenr” ¿rar Jos. S. Stastny 2005 Bloe Island Ave. veliki Dvorana za društvene in unijska taja, in druga dvorana za koncerta. ženitve la labara. ODVETNIK PATENTI GIRL STROVER (Sobe štev 1009) 133 WASHINOTON ST. CHICAOO, ILL Til, S»8S MAIN GOSTILNA kjer je največ zabav» in najvni v Žitka za par eentov s biljarda« mizo na razpolago. Vm to »e doM v gostilni John Košiček 1807 8. Centre Av*. Chicago, DL Telefon Canal 1439. M. KARA 1919 So HALSTED ST. cor. 19. Plač*. Vam )e na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo jsseMe in zuiu oDnCe: Phone: Canal 80. H0ERBER’S CREAM 0F MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. in Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan. SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bohemio” kjer se toči izborno impor ti rano plzensko, Auheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinja. Fina vina in srnodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18-ul. Social Club Saloon — Edina s ovensk * tvrdka v mestu — J, Klanctmek in J. PongrM 312 Garrison Ave. lastnika ia oro 1 nalca likerjev na debelo. Prenočišča za potnike. FORT SMITH, ARKANSAS. “The Roosevelt Snloou” ROCK SPRINOS, WYO. A. Justin, lastnik In trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem I “Slerenian C1" Saloon V STRINGTOWN, Leadville, Colo. e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje. JOE LANICH. lastnik Slovenska gostilna 1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Colo. Tu dobiš vedno sveže ^Valterjevo pivo, oh loška vina, dobro domač« žganje ta najboljše smotke. ■ Slovenci obiskujte nas. J. GABER, lastnik. z-a vsa'Ko boi vasi n u-am ali telesu rabite SCHEFFLOV ORIGINALNI MUSTARD LINIMENT Isti Vas hitro ozdravi in olajša bolečine takoj. Se dobi pri. LOUIS SCHEFFEL, lekarnarja 20. cesta in Blue Island ave. ‘OOVOIHO trgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljena leta 188J Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave., Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Bank. RAZNO IN DRUGol _______________________,___/ KRANJSKO. Velik požar. V nedeljo 29. m. m. popoldlne je izbruhnil v Švici pri Dobrovi ogenj, ki se je vsled vetra naglo razširil in v razmeroma kratkem času trem posestnikom upepelil sedem objelktov z vsemi živili, poljedelskim orodjem, nastiljem in krmo. Prebivalci so imeli ob požaru večinoma na polju opraviti, vsled česar so z naj večjim' naporom vsaj živino rešili. Vse škode je za 40,000 kron, zavarovalnina je neznatna. Ogenj .je zanetil petleten deček, ki se je igral na skednju svojega očeta z žveplenkami in zapalil slamo. Smrten padec. Dne 30. m. m. zjutraj je šel v Črešnjicah pri Brdu Ivan Makovec na svisli po seno. Po nesrečnem naključju je padel skozi odprtino in se smrtrio-nevarno poškodoval. Makovca so talkoj prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je drugi dan izdihnil. Dve nezgodi. Pečar Franc Dermastja je delal štedilnik. Pri tem je padlel s stola in si zlomil levo nogo. — V Mostah se je igralo v strugi Ljubljanice več otrok; premikali so prazne vozove, ki so bili potrebni za regulacijska dela. — Dvanajstletni posestnikov sin Fr. Matjašič je zašel z levo nogo med dva vozova, ki sta mu jo zelo zmečkala. Aretiran izseljevalni agent. — Del j časa sem že je čakal parkrat na teden kak ljubljanski fijalkar na kolodvoru v Laverci pri večernem vlaku in potem odpeljal. Peljal je potem v Ljubljano po malo obljudenih ulicah, za ljubljanskim Gradom, po Radeckega cesti, Pre-dilni ulici in v Šiški. Ljudje so mislili, da se vozi bogat rimski trgovec ali graščak v Ljubljano, če si pa skrivnostno pogledal v voz, si videl, da so to kmečki fantje, ki se vozijo na šišenski kolodvor, da neopaženo od ljubljanskih policajev na za to pripravnem in varnem nezastražemem kol odboru odhajajo v Buks' in od tam v Ameriko. Bili so to fantje vojaški dolžnosti podvrženi, ki so na tihem morali odhajati, da se jih ne zaloti, spravljal jih je pa proti plačilu 40 do GO K v Ameriko znani Fr. Kambič, brezposelni agent, ki ima za mesto Ljubljana prepovedan povratek. Kambiča je policija aretirala. Podlo maščevanje. V Sricah pri Ciiikniei je nekdo porezal posestniku Petriču v nekem njegovem gozdln 380 mladih dreves, ki jih je Petrič zasadil pred 11 leti. Aretirali so nekega posestnika iz oko. lice in ga izročili sodišču, ker je osumljen, da je storil zlodejstvo iz maščevanja do Petriča. — Podobno se je maščeval neki dninar v Drenovemgrieu nad posestnikom Ivanom Vizjanom. Zrezal mu je pri novi kočiji usnjato streho in vse sedeže, na to pa je pokončal v hlevu celo konjsko opravo. Škoda znaša blizo 400 K. Maščevalca so izročili sodišču na Vrhni. Iki. Nevaren polentar. V gozdu kneza Auersperga je kuhalo letošnje poletje kakor prejšnja leta. več oglarje\ oglje, V gozdu, zvanem “Travnik”, je bil vodja take og-Ijarske naselbine nek Anton Mo celin, doma seveda iz Italije. Da ■bi več zaslužil, je le površno skuhal oglje, pri čemur ni porabil toliko časa, za oglje pa je dobil več denarja, ker je bilo težje. Knezova uprava je prišla na to zvijačo in je poslala Janka Marcona, trgovca z ogljem v Kočevju, pogle-dlat Mocelinovo oglje v gozdu. — Mar con je oglje pogledal in ga je prav mnogo škartiral. Dne 29. avgusta t. 1. je prišel Mocelin z dvema pajdašema v Kočevje na Mar-conov dom, pa ni dobil Marcona doma. Napisal in pustil mu je listič. na katerem je bila napisana grožnja, da ga bodo obesili na prvo drevo, če pride še enlkrat v gozd oglje škartirat. Dne 30. avgusta so prišli zopet vsi trije Lahi na dom in so hoteli Marcona s palico pretepsti. Zagrozili so mu zopet, da bo plačal s svojo glavo vsak poskus «kartiranja njihovega oglja. Drugi 'dan je pobegnil Mocelin v Italijo, ker je čutil, da so mu tla prevroča. KOROŠKO. Gašenje z vinom. V gospodarskem poslopju gostilničarja in posestnika Antona Kajnca pri Sv. Margareti pri Volšpergu je izbruhnil ogenj. V gostilni je bila ravno plesna veselica in gasilcev je bilo naenkrat dovolj na pogorišču. Toda zmanjkalo jim je vodle. Da bi ubranili hišo, so napeljali cevi v klet in začeli gasiti z vinom. Izpraznili so tri velike sode. ’Posrečilo se jim je, da so ubranili hišo, popolnoma pa je pogorelo obširno gospodarsko poslopje z vsemi pridelki in poljskim orodjem. Škoda znaša čez 17,000 kron, zavarovalnina pa samo 5000 K. — Kako je ogenj nastal, še ni znano. Izključeno pa ni, da je bil podtaknjen. Samomor dijaka. V Celovcu se. je ustrelil v stanovanju pri svoji materi učenec četrte realke Franc Selan. Zadel se je v prsa in se nevarno poškodoval. Fant je bil že dalj časa zelo otožen in je kazal večkrat znake duševne zmedenosti. Smrtna nesreča pri spravljanju lesa. Pri Pratemjonu je sprožil hlod. katerega so spustili delavci po drči iz hriba veliko ¿kalo, ki je zadela delavca Jur ja Auera. — Auer je obležal na mestu mrtev. Skala je lahko poškodovala še dva njegova tovariša. Skok iz poštnega vlaka. Dne 3. t. m. popoldne je skočil nedaleč od Beljaka iz poštnega vlaka mlad moški. Zavihtel se je skozi okno iti spustil na tla. Padel je tako srečno, da se ni nič poškodoval. — Ms tal je takoj po skoku in zbežal v bližnji gozd. Begunec, ki se je celo pot sumljivo obnašal, mora hiti ali kak blaznež ali pa kak pre. drzen hudodelec. ŠTAJERSKO. Velik požar v Mariboru. Ponoči 30. m. m. je začelo v Badlovi tovarni za usnje goreti. Plat zvona je naznanjal o polnočni uri, da je v sredini Maribora ogenj. Prestrašeni so leteli ljudje na ulice. Nebo je žarelo, velikanski ognjen steber je švigal proti nebu. Vsa v šest vojev razdeljena požarna hramba mariborska in ena četa deželnih brambovcev je bila takoj na licu mesta. Ogenj se je silovito širil, Iker trnu je mastni in suhi materijal dal v tov;arni mnogo hrane. Za bližnje hiše v Augasse je bila nevarnost vedno večja. Plamen je že lizal po strehah in zidovju bližnjih hiš. Izprazniti so jih morali, ker ni bilo upanja, da jih otmo. Kar naenkrat pa potegne drug veter in vrže ognjeno silo proč od hiš proti Dravi. Sedaj so bile te hiše otete. Tovarna je gorela naprej cel dan. Škoda, ki je ogromna, je pokrita z zavarovalnino. Ampak delavci, ki izgube kruli, s čim so zavarovani ti? Požig. Iz Šoštanja poročajo: Zakonska Vincenc in Marija Cezar v Št. Bricu pri Šoštanju sta šla te dni k sodišču po nekem opravku. Doma sta pustila same otroke brez varstva. Ko so bili otroci sami, je prišel ndk neznanec ter o-troke vprašat, ee so starši doma. Ko je izvedel, da jih ni bilo. je šel za gospodarsko poslopje. Kmalu je začel švigati, plamen iz strehe. Ogenj je uničil popolnoma gospodarsko poslopje in hleve. Uničeni so tudi poljedelski stroji in vsi spravljeni pridelki. Živino se je sosedom po hudem naporu posrečilo rešiti. Škoda znaša 15,000 K in je deloma krita z zavarovalnino. Požigalca še niso izsledili. PRIMORSKO. Smrtna obsodba v Kotoru. Pred poroto v Kotoru se je vi’šila razprava proti Muminu Šeferoviču, Avdiji Ramhusoviču in Šabanu Jerkoviču, vsi trije mohamedanei iz Berana v Turčiji. Obtoženi so bili roparskega umora, storjenega na Svil ji Alihodžiču. Obsojeni so : Manin Šeferovič na smrt na veša-lih, druga dva v ječo 6, oziroma 5^et. Žrtev burje v Trstu. Minule dni je peljal v Trstu voznik Štefan Petkovič prazetn koš na postajo južne železnice. Potegnila je bur-ja in prevrnila Petkoviča s košem vred. priletel je z glavo ob (kameniti tlak in ostal mrtev. Špolirana amerikanska pisma. Ne Reki so aretirali bivšega pismonošo Pavla Jeleniča, ki je sumljiv, da je špoliral več ameri'kau-skih pisem. Dognali so. da znaša skodla, ki jo trpi pošta, čez 2000 kron. Jelenič krivdo zanika in trdi, da je več pisem izgubil. Največji avstrijski tovorni parnik je sedaj novozgrajeni parnik družbe Austro-Americana “Lu-cia”. Parnik so zgradili v ladjedelnici v Tržiču, ima 15.000 ton in doseže na uro 12 milj. “Lucia” je izvršila 4. t. m. zadnjo poskusno vozno iz Trsta v Pulj in se je iz- borno obnesel. Parnik bo oskrboval v prvi vrsti tovorni promet med Trstom in Severno Ameriko. Novo vino. Okrajno glavarstvo v Gradišču je prepovedalo prodajo novega vina v javnih lokalih do konca t. m. Posamezna županstva smejo dknoliti v svojih občinah točenje novega vina pred tem terminom, toda prepričati se morajo, da je vino že godno za točenje. Zastrupil se je z očetovo (kislino 181etni zasebnik Anton Prodan v Trstu. Prepeljali so ga v brezupnem stanu v bolnico. Vzrok samomora ni znan. Ponesrečena bratca. V Barkov-ljah sta zlezla na nek kostanj brata lOletni Vladimir in 121etni A-lojzi j Pertot, da bi ¡klatila kostanj. Zasači] jih je gospodar, katerega sta se dečka tako ustrašila, da sta padla z drevesa. Pri padcu sta si oba zlomila levi nogi v stegnu. — Ponesrečena bratca so odpeljali v bolnico. RAZNO. Grozen čin blaznika. Bivši živi-nozdravnik v Bukarešti, Ceorno-'dlol«. je polil v hipu blaznosti svojo ženo in dva napol odrasla otroka. ki so bili že v postelji, s petrolejem in jih nato zažgal. Ko je blaznež zagledal plamen, je zbežal in zakleni) za sabo vrata v stanovanje. Letel je na ulico in klical na pomoč'. Ko so gasilci udrli v stanovanje, so našli nesrečne žrtve že popolnoma zgorele. Zdravnika so ujeli zunaj mesta, ko je hotel izvršiti samomor, in so ga odpeljali v blaznico. Prepovedno poljubovanje na bavarskih železnicah. Na neki bavarski železniški postaji sta stopila dva zakonca po naporni turi s kolesom na prvi vlak, da bi se peljala domu. Mož je svojo trudno ženo tolažil, med tem ko je položil svojo roko preko njene rame. Na prihodnji postaji je stopil v voz drug gospod, na sledeči pa je prišel že sprevodnik, ki je nežnega sonroga poiklieal k redu, češ: “Poživljam Vas, da se vedete dostojno.” Mož si je ta ton prepovedal, žena pa jo je napela v jok. Na njegovo pritožbo na pristojno železniško oblast je dobil globoko žaljeni mož odgovor, da je bil takrat v vozu svojo ženo poljubil, nakar se pa obadva ne moreta več sporni. n ja ti. In tako obnašanje po mnenju bavarske železniške oblasti v javnih prostorih, h katerim se morajo prištevati tudi zasedeni železniški vozovi, ni dostojno. Ugrabljeno židovsko dekle. Iz Carigrada poročajo : V tukajšnji židovski (koloniji se je razširjala govorica, da so francoske nuine neko židovsko dekle, po imenu So-rella Franzi, snoma izpreobrnile h katoličanstvu in da jo imajo skrito v neki šoli. Po burnem zborovanju v klubu “ Kad umaM so šli ljudje pred šolo in so zahtevali, da jim nune izročijo dekleta. — Kljub temu, da so šolo natančno preiskali, dekleta niso mogli najti. Drugi dlan so judje ponovno vdrli v šolo, zopet brez uspeha. Med tem pa je dekle pisalo staršem iz Drino-polja pismo, v katerem jim sporoča. da jo imajo ondi v.jeto. Disciplinarno postopanje proti socialističnemu polkovniku. Iz Rima poročajo: Upokojeni polkovnik Martini, ki je bil pod psevdonimom “Sylva Vivani” sotrudnik socialističnega glasila “Avanti”, bi iimel biti postavljen pred disciplinarno sodišče. Pred kratkim pa je “Tribuna” oficiozno sporočila, da se proti Martiniju ne more postopati, češ da zakon ne nudi nobenega oporišča, da bi se častnika izven službe za njegove izjave lahko klicalo na odgovornost. Zdi se pa, da sedaj o stvari zopet dlruga-če mislijo. Proti Martiniju uporabljajo sedaj zakon, ki je šele z 20. avgustom stopil v veljavo. Ker so bili pa Martinijevi članki davno pred tem časom pisani, se daje torej zalkonu vzvratna moč, ¡kar je pač smatrati za reakcionarno gorostasnost prve vrste. Strašen umor soproge. Pred o-smimi leti je v Odesi na nepojasnjen način izginila žena nekega Lukjanenka. Pred par dnevi pa so pri nekem prekopavanju našli žensko okostje. Na podlagi predmetov, ki so se z okostjem vred našli, se je z gotovostjo dognalo, da gre «a truplo pogrešane žene. Lukjanenka so prijeli. Mož je brez o-botavljanja priznal, da je morilec svoje žene. Priznal je celo odkrito, da je svojo ženo, s katero sta živela v neprestanem prepiru pred o-smimi leti živo pdkopal. êÆZŒKEïSaP* 50.000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. VsaKa Knjižica je -Vredna flO.oo VsaKemu bolnemu čto-VeKu. Po]ju iuem 'jeziku,^'kiko*dVse sp!r/bo?eziiC klLbrtnudi‘ bt:.e«fr,tžt'adcu1’nr%^ntcr”dn ‘T“1" kv?Steh' Ako sc- zgubili na lo in aio -am p - sedazabada, a ‘V m?huri«. s»-™« «* ■»> ■» >» - IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM ER & GO.. Ans. 70R . n . Dr’ -& GO” Aus--708 Northwester tako pošlite. ---C-,--- “ «us. /oo j.\ortnwestera Bldg. ; 22 Fifth Ave Thirao- o nošinl Mene «mima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjit 111. Ime. ico, ter vaj prosim, dam : ®®®«® mmmmmmmm• mm®®#® § • * Hranitev ljudstva t V.. fV7 V -r,. u ^ ^ __ wBS V teku zadnjih par let so zdravniki posvetili največjo pozornost vprašanju hranitvi telesa od zgodnje mladosti do zrele starosti. Sporazumeli so se na tem, da mnoge bolezni se lahko prepreči in ozdravi z pravilno hrano. Tako zdravljenje je lahko in ugodno. Potrebno je le izbrati hrano, ki vam ugaja in dokončati gotovo mero, katero morete in smete zavžiti. Če je vaš apetit slab in prebava počasna rabite Trinedevo ameriško zdravilno grenko vino- To dobro znano zdravilo bo ojačilo oslabele prebavne organe in b* reguliralo njihovo delo. Isto bo osnažilo čreva in jih ohranilo čista in močna. Priporočamo ga za: ? ® ! ZAPRTJE, BOLEČINE IN GRIZAVICO, NEPREBAVNOST, GLAVOBOL, BLEDOST IN SLABOST, NESPEČNOST, ZGUBO TEKA, SLAB POČUTEK PO OBEDU. ® Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ko hitro zapazite najmanjši nered. Dajte to zdravilo dekletom in ženam, ki trpe vsled glavobola in bolečin v križu; dajte ga nervoznim, revmatičnim in slabotnim ljudem! Za dobiti v lekarnah in pri JOS. TRINER 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago. 111. • mmmmmmmm m mm®S m Glavni urad : 82 Cortlandt St NEW YORK, N. Y, CLEVELAND, O. Prodaja Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. m ceno. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. NEKAJ ČRTIC O IZSELJEVANJU. Spisal dr. Slane. •Nadaljevanje. Ni več dosti prostega kmetijskega sveta v Evropi, iv severni Ameriki tudi ne, V drugih 'krajih iu svetovih bo skoraj tudi ve« kmetijski svet, kar ga ni v “mrtvi roki”, zaseden. Sedanja prometna sredstva, železnice, paro-, brodi zbližujejo najdaljše svetove in spravljajo na trg proizvode vseh kmetij sveta. Skoraj se poreče, da je večina za kmetsko kulturo pripravnega, ne po mrtvi roki zaprtega sveta že >v kmetijski kulturi, že v trdni, posesti. Pronos, Iki se je dogajal v Evropi na kmetiji, «e je dogajal in se doga-1 ja še tudi v drugih svetovih in 'ker sedaj že povsod industrija stavi svoje f ah rike, ženejo povsod veleposestva s kmetije mlajše zarode v industrije, v domačo, če je je kaj, drugače pa v industrijo tujine. Seveda žene hoj za kruh nekatere tudi iz meščanskih krogov v tujine, ali kmetija jih da največ. In ona jih daje največ iz dežel, držav, v katerih še ni razvite industrije, da 'bi mlajši kmetski zarodi v njej našli zaslužek. To je v deželah, državah, Ikatere je najdalje vladal grajščalk in duhovnik, ki nista pripuščala, da hi se vsaj tlakarska vez raztrgala in ko se je to moralo storiti vsled revolucij v mestih in ma kmetiji, silila na to, da so morali kimieti plačevati tej gospodi za osvoboditev svoje zemlje in osebe od tlake in desetine še milijone goldinarjev odlveznine, kakor 'v naši srečni Avstriji, 'katere odveznine so pomagale zadolžiti že v početku o-svobojenja naša kmetdka posestva in pomagala odganjati tudi mla de kmete, ‘ki so prevzemali po ¡starijih posestva. Torej je zaprtija kmetijske zemlje po veleposestvih glavni vzrok izseljevanja. V posameznih narodih so še kaki drugi vzroki. Navesti 'hočem iste glede nas Slovencev, kar jih vidim. Slovenci, Hrvatje srno dajali in dajemo še vedno veliko izseljencev industriji tujine. Pa je vsaki dve uri daljave v naših zemljah bija gra.jščina in i'arovž. 200—300 oralov so merile matnjše, do tisoč in pet tisoč večje; imamo latifun--lije tudi na Slovenskem v gozdo v ih: Auersperg, Schoenburg in Windaschgratz, verski zalklad 40 — 100 tisoč oralov. Na Hrvaškem še več in posebno latifundij do 20 tisoč oralov najlepših njiv, travnikov, bost. Kmetije obsegajo 20 — 30 oralov, kar se imenuje cel grunt, največ pa jih je polovičar-jev, četrtzemljiščarjev in največ bajtarjev s komaj enim oralom poljedelskega sveta, boste pa nič. •Slovenski kmet je imel pred letom 1848. grajski in duhovski gospodi nič manj kakor 71 različnih plačil v denarju, 93 različnih dajatev (v žitu, živini in drugem') in je imel v tlaki storiti 17 različnih del. Slovenski duhovniki pravijo in pišejo, da. je bila tlakarska doba zlata doba za slovenskega kmeta. Ti duhovniki so seveda tudi prijatelji omenjene še trajajoče zaprti je kmetijskega sveta. Seveda, tkidor lasti kmetijski svet, drži pod svojo voljo tudi človeka na njej, okoli nje. Dobil je po letu 1848. naš kmet po odpravi tlake in desetine nekaj več zemlje v svojo omenjeno prosto last, ali plačati je moral isto; grajščaki in njih gospodarski bratje duhovniki so dobili v denarju odveznine, katere je po večjem moral plačati kmet in še obrestovati s 5%. — 80—100 tisoč gold. so dobile večje grajščine, pa tudi višje svote. — Bajta je bila raztrgana,'— saj.je tlakarska gospoda mislila, da bi postal kmet prevzeten, ako bi lepše stanoval ter imel za živino boljše hleve! Torej je bilo treba nože zidati. Prišel je naš tlakar u-bog kakor cerkvena miš iz tla-karskega gospodarstva in še zavit v dolžno pismo. In v tlakarski dobi se je uvedlo pri nas rimljansko pravo, ki je urejalo zasebno pravo, bilo sovražnik zadružnemu, skupnemu gospodarjenju na kmetiji in skupnostim v meščanskem delu. Dokler so imeli grajščaki svoje sodstvo, so uvedli takozvane izročilne čezdejanske pogodbe. Ko je kmet že bil za nič, je izročil ednemu sinu kmetijo in aru naložil dajatev v žitka sebi in ¿eni ter plačila ostalim otrokom. Te izročilne pogodbe so se podedovale kakor “podedovan greh”, katerega uči cerkev, — tudi v naše čase; te pogodbe so izvor večje zadolžitve naših kmetij. Fant se je oženil, dobil par sto goldinarjev ženitne dote odi žene in ta ravno izhaja, da plača stroške prevzetja kmetije in ženitovanja. Po ženitvi se imalo ozre po domačiji, prideluje iza eno leto, ¡kar je treba za kašto, hlev in klet in potem objame mlado ženo in se pelje čez Hamburg sti jih gre za moškimi. Posestvo doma je zadolženo, oče pošlje enega, dva sina na delo industrije v Ameriko. Isti pošiljajo doiinu privarčen denar. Nekateri je že poslal 8—10 tisoč kron. Potem eden prevzame posestvo. Dobro je agentura za dobljenje dela v Ameriki po solidarnosti teh Slovencev organizirana. Takoj zamore stopiti v delo izseljenec, ko pride v Ameriko. Severna Amerika jč delavsko torišče teh Slovencev. Rekel ;bi, da je Belokranjcem danes, ko se njihova vina jako drago prodajajo, je goveja živina draga, katere se dosti izreja v Beli Krajini in je Belokranjec, dasi 'vinogradnik, skromen, varčen kmet, izseljenec v sev. Ameriko bolj iz navade; on hoče videti veliki svet. Da bi ne bil v A-meriki, to je skoraj sramota. Izselitev Belokranjcev je nekaj posebnega ; zgolj iz reve se ta ne izseljuje; on hoče več zaslužiti, da dolgove poplača, on je z v Ameriki zasluženim denarjem svoje žlahtne vinograde uzorno na no-vo uredil, ko imu jih je trtna uš opustošila, veliko denarja imajo ti izseljenci ,v denarnih zavodih naloženega, hr Ameriki je dosti jako premožnih že starejših belokranjskih rodovin, ali danes mu ni treba zaradi reve ven, danes odpotuje, da ima potem kaj več cvenka v žepu. Dalje prihodnjič. Oreheck, B. Medved, A. Polh', A. Penko, J. Fatur, A. Ivačič, J. Ra-doš, J. Bolden, J. Bizjak, F. Repo vš; po 25c: M. Majdič, J. Česnik, F. Režek, Anna Režek. — Skupaj $23.50. Fr. Jerkič, Tyre, Pa. 50c. Zadnji izkaz ............$454.72 Današnji izkaz ............ 25.85 $480.57 ČITALNICE IN BRALNA DRUŠTVA POZOR!!! Sedaj je čas, da si nabavite zalogo knjig po znižani ceni. ZA SLOV. SIROTIŠNICO. ¡Pola štev. 26; nabiralec Ivan Potočar. Darovalci: J. Copriš 50c; po 25c: K. Kotnik, F. Kožel, J. Skolarič, A. Podgoršek, J. Potočar; M. Urbanič lOe. — Skupaj $1.85. Pola štev. 52 in 118; nabiralci K. Grušovnik in Fr. Erznožnik. Darovalci: po $1.00: K. Grušovnik, F. Erznožnik, J. Česnik, M. Gugustin, P. Oman, P. Mahkovec, A. Majnik, J. Majnik, Jak. Grušovnik; po 50e: A. Delost, M. Krnel, F. Sott, A. Penko, A. Kovačič, M. Vodnal, J. Brumen, J. Volnal, K $’krl, Jos. Belost, J. Marolt, E. Dolgan, M. Krnel, J. Sever. A. Ja. voršek, T. Žakel, A. Prilovšek, M. Ljhidstvo in člani čitalnic in bralnih društev, kaj radio obisku je čitalnične ali bralne prostore ob nedeljah ih večerih posebno sedaj po zimi, ko je ¡vsak rad v gorka sobi ih je vesel, da ima kaj zanimivega za citati. V naši zalogi »mamo veliko zalogo khjig vsa •kovrstne vsebine. Čitalnicam in bralnim dru šivom smo šli še vedno na rolko in ker nam je na tem, da čitalni-čarji dobijo najrazličnejša knjige, da se 'bodlo čimbolj zanimali za narodhio izobrazbo, smo se odločili, da damo čitalnicam in takim društvom znižane cene na vsih spodaj omenjenih skupinah, pod pogojem, da si naroče celo dkuipi-no. Skupina št. 1. Cankarjevi spisi: Gospa Judit 7 5 c., Kralj na Betajnovi $1, Hišk Marije Pomočnice 75e, Hlapec Jernej 75c, Jakob Ruda 50c, Knjiga. za lahkomiselne ljudi $1, Nina 75e, Ob zori $1. Vinjete $1, Za narodov blagor 75e, Zgodbe iz doline, šent florjlanske 75c, Za križem $1. — Skup $10.00: skupini znižana cena $7.00. Skupina št. 2. Enajst umetno vezanih Jurčičevih spisov, navadba cena zvezku $1.25, dkmp $13.75, za grupo $10. Ta grupa je kras za 'vsako čitalnico in imamo samo še eno v za-logi. Skupina št. 3. Tavčarjeve povesti: I. zv.: Ivan Slavelj; Antonia Glednjevič; Bolna ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami $1.25; 2. zv.: Otrok in struga; V Karlovcu; Valovi življenja; In vendar; Tat; Gospod GMl; Čez osem let; Soror Pia $1.25; III. zv.: Ivan Solnee; Grajski (pisar $1.25; IV. zv.: Ti-berius Parmonious; Kuzovei; Vita, vita'e meae $1.25. — Skup $5. Cena skupini $4.00. Skupina št. 4. Kersnikovi spisi: Agitator $1, Berite Novice, Politični listki $1.25, Cyklamen $1, Gospod Janez,. Kmetske slike i dr. $2, Jara gospoda, Očetov greh $1, Kritika, Komentar 50e, Dutrski ljudje, Testameht $1, Na Žeriinjah $1, Rošljin in Vrjlahiko $1, Zbrani spisi, (pesmi) 50e. — Skup $10.25. Dobite celo skupino za $8.00. Skupina št. 5. Trdinatovi spisi: Bohovi huzar-ji in Iliri $1.25, Bajke in povesti, I. zvezek 75c, II. zv. 75c, III. zv. 75c., IV. zv. 7oc, V. zv. $1.25. — Skup $5.50. Damo celo skupino za $4.00. Vseh pet skupin, ¡pa damo za $32.00 poleg tega ¡pa še pošiljamo list Glas Svobode za celo leto brezplačno. Čitalnica ali bralno društvo, ki •si ¡hoče prihraniti $14.50 na teh knjigah, naj se posluži te ponudbe, ker ista velja samo za malo časa. Dostavek': Upravništvo lista je sklenilo, da gornje cene za skupine veljajo tudi za posameznike in ne I'e Samo za čitalnice in bralna društva. Uprava Glas Svobode Co. Tel Canal 3764 RUDOLF SMRČEK Edina slanika knjigoveznica v Chicigi 1412 WEST 18th STREET Se priporoma rojakem. « 10“ Najnižje cene. JOHV TANČI. Pogrebnik *n batzamova6. Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd. Telefon Canal 110' 1921 Blue Island A ve., Chicago, lil. PRODAM 40 in 80 akrov kos ravnine najbolje zemlje v Ameriki in jaz posekam vse na 30 ali 40 akrih, obkle-stim veje, da se hitro vse požge v letu dni. Cena $30.00 aker. Zemlje izključno v gozdu ne prodajam več Slovencem, ker je ne znajo čistiti. Po mojih skrbnih študijah le na gorenji način, je vsakemu obstoj in blagostanje zagotovljen. Dam vsakemu 40 akrov zastonj (meni proste roke kar hočem saditi) kateri mi pokaže zemljo v Ameriki, ki hode več plačala aker, ko ta. Kmetijstvo ali sadje. Garantiram vsakemu 15% obresti na njegov denar letno, kdor hoče na gorenji način zemljo kupiti in da jo jaz prodam dalje v 2 letih. ¡Slovenci ne kupujte nikoli zemlje od ljudi, kateri kriče kaj se napravi na zemlji, sami si ne upajo živeti med Vami. V vsih slučajih se prodaja zemlja pod lažmi in neresničnimi podatki. Človek, kateri kriči, da bodete takoj obogateli in sam si ne upa živeti med naselniki, je za Tvojim denarjem in ne Tvojim blagostanjem. Agent, kateri raje živi tisoče milj proč od svojega paradiža, laže o zemlji, njegov princip je Tvoja mošnja. Vse podatke, strogo resnične po večletnej lastnej skušnji na razpolago. . F. GRAM, Naylor, Mo. 11—5 ' (Advertisement) ČLOVEK, BODI PRAVIČEN SAM S SEBOJ in reši se iz rok svojih mučiteljev in suženjstva ter postani sam svoj gospodar! Ne zahtevaj od svojih otrok, da bodo toliko časa opravljali suženjska dela in trpeli, kot si sam trpeti moral, temveč pripravi svoji družini in sam sebi boljšo 'bodočnost. Kupi si kos zemlje, ki jo moreš kupiti danes še zelo poceni, za malo naplaeilo in ostanek na lahke obroke. Prodam ti v Cri-vitz, Wisconsin, na kateri rastejo vsakovrstna žita, kakor rž, pšenica, koruza, oves, ječmen, proso ajda, detelja, milet trava, krompir, sadje in vsakovrstni poljski pridelki in ki dobro obrodijo Kjer je dobra pitna voda, mrzli studenci, tekoča voda in lepi gozdi. Kjer že samo od mlekarstva napraviš ne samo živež, temveč tudi lep dobiček. Cena akru je od $8.00 do $25.00. Zemlja, katero imam na prodaj, leži ob krasnem mestecu Crivitz, Wis., kjer so lepe cerkve, šole, trgovi ne, par tovarn in veliki hoteli za letoviščnike in lovce. Tudi so dobra vozna pota in železniška postaja od Chicago, Milwaukee & St. Paul R. R., na kateri se dnev no 12 osebnih vlakov križa. Kupcem je v zimskem času, ko nimajo dela na svoj zemlji, dober zaslužek zagotovljen. Pridite in oglejte si ta krasni svet, predno bode razprodan! Kupcem vožnjo povrnem. Za na-taneneja pojasnila pridite osebno ali pa pišite na: A. Mantel, 2026 Blue Island Ave., (Advertisement) Chicago, lil. Denar pošiljamo v domovino. Po sledečih cenah: $10.35 .............. K. 50 $20.50 .............. K. 100 $30.85 .............. K. 150 $41.00 .............. K. 200 $61.50 .............. K. 300 $102.50 ............. K. 500 $204.50 ............. K. 1000 $1020.00 ............K. 5000 S temi cenami so vračunjeni vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKARTE v domovino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski Kaspar State BanV 900 Blue Island ave., Chicago, D) Tel. Culi 1386 Dvorane le vee priložnosti. VO1UK0V BUFF T 18 7 ^ S . Lo >roi8 ST. vogal 18. Pince. CHICAGO BERNARDOVA VIMA 1 'W TTT rt T* TTTT’ In veletrgovina S Californijskimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na 1903 Blue Island ave. — Tel. Canal 842 Imamo samo čista prirodna vina. Specijaliteta: ffilanebe Champagne. Razpošiljamo na vse dele Združenih držav in samo proti predplači z naročilom. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na JOS. BERNARD, 1903 Blue Island ave. Chicago, DL Možj e ozdra vij eni v 5dneh VARICOCELE HYDROCELE BREZ NOŽA ________j IN BOLEČIN. Structurl ; dalje ozdra-vodenico In bolezni P » Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, vim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, ti*o*i~b se moških. Priaite k nam vsi, ki te se nevspeš o zdra- ili drug h zdravnikih. Moja 15 letna praks vam je n a razpolago in jamči uop >lno ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice In neprilike v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.) TAJNE MOŠKE BOLEZNI GUBA NAGONA, BOLEZ-ZlV LEDICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno In tajno. Živčene onemoglosti; slabost, na. por, zastrupljenje ln zguba vode. PLJUČ A naduho, Broochltls, srčne bolezni In pljučne zdravim po moji najno vejšl metodi. Nasvet zastonj. DR ZINS, 183 S STALNO OKREVANJE SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE. Clark ZASTRUPLJENJE KRVI ln vseh drugih kožnih bolezni, kakor prtšče, luclje, onemoglost Itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine v oza ture. garje, otekline, podju In druge organske bolezni zdravim za stalno. Preiskovanje zastonj. St. med Randolph it Lake Chicago Odprtood 8 ti Jtraj do 8 zvečsr. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 oop. Pilsen Auditorium Restavracija in Bufé JOS, FALTA, lastnik 1657-61 Blue Island Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chlcage- Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r' — * .rvedno na čepu. Importirana vina In cigare. TELEFON CANAL 4250. Ali ste že ponovili naročnino na Glas Svobode”? 0emu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati svete, mogoče se popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127. I Pijte najboljše pivo ¡3 M I BS & B Pater Schosnhofen Brewing Go. ^ g jjgj PHONE: CANAL 9 M CHICAGO, ILL. f» Hrani danes! Da boš imel jutri! Prični še nocoj! Ni Vam daleč do nas, pridite! Ob sobotah vefer imamo o Iprto od 6. do 8 ure. INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Varnost, priročnost in vljudnost. 22 let v businessn. Govorimo v vseh jezikih.