ZCOOOVINSKI izdal u=itelj na poriški realki I" rano /akrajšek (ISVi— 1901). Zamislil si pa je kot vsakoletni zbornik predvsem literarnih del in dol s poljudnoznanstveno vsebino. Prof. MaruŠi= pojasnjuje, da niso dali svoji publikaciji to ime zato. ker bi hoteli slediti /akrajškovim vsebinskim zasno- vam, pa= pa, da bi se spomnili pionirskih =asov slovenske publicistike in znanstvenih izdaj. Novi .Goriški letnik: ima iiainen zapolnili vrzel v izda- jateljski aktivnosti na podro=ju Slovenskega Primorja, posebej še severne Primorske, /. njim pa želijo =eprav z zamudo po=astiti dvajsetletnico Gori- škepa muzeja, ustanovljenega '». 9. 1952. Višji kustos-arheolop Goriškepa muzeja DrogO SvoljŠak je v svoji raz- Eravi obravnaval raziskovanje prazgodovinske naselbine na Mostu na So=i. vodoma je orisal halštatsko kulturo, ki ima ime po najdiš=u Mostu na So=i (prej Sv. Lucija), podal zpodovino izkopavanj v tem kraju, posebno pozornost pa posve=a izkopavanju halštatsko lesene hiše. ki se je za=elo 1973. leta. Razprava je bogato ilustrirana s prikazom najdiš= svetolucijske kulturne skupine, najdiš= v Moslu na So=i. pregledom izkopanin ter fotografijami najaii=a. Ur. Ugo Furlani je prispeval pregled novejših prazgodovinskih odkritij v Goriški pokrajini. Nalogo teh raziskav je avtorju poveril poriški pokrajin- ski muzej. Tako so 1%*. za=eli najprej z ogledom nahajališ=, znanih pO slu- =ajnih najdbah, nato pa so na=rtno raziskovali nove predele od kraške planote do briških gri=ev in Modojskcga hriba. Novo odkrita nahajališ=a segajo od najstarejše dobe. kot nahajališ=a pri Doberdobu, iz bronaste dobe so nahaja- liš=a v Sv. Lovrencu pri MoŠi (San l.orenzo Kontiuo). iz železne dobe so gradiš=a na Krasu, nekropola na Mcdojskoin hribu pa je povezana s sv. Lu- cijo in Altinoiu. Prispevek ilustrira tudi zemljevid najdiš=. Srednjevciki cerkvi v Prilesju pri 1'lavah posve=a svoj prispevek kustos* umetnostni zgodovinar Goriškega muzeja Marko Vuk. Cerkev je nedvomno Ijomcmbcn spomenik stare gotske arhitekture iz prve polovice I", stoletja, še jolj znana pa je zaradi fresk iz šestdesetih let II. stoletja. Avtor ji* strnil obsežno gradivo iu podal cerkev kot arhitektonski spomenik ter opisal po- slikavo. oboje zelo natan=no. Poslikava je ilustrirana s shemo iz Steletovega »Gotskega stenskega slikarstvu*. Branko MaruŠi=. višji kustOS-zgodovinnr in ravnatelj Goriškega muzeja je podal pregled primorskih taborov od IS6H do 1871. V svojem delu se je v glavnem oprl na =asopisne vire. v manjši meri pa na arhiv tržaškega nameslništva. Avtor obravnava tabore na Veliki Otavi pri Šornpusti ( Sem- paski* tabor) 18. oktobra lHuH. .briški* tabor na potoku Iteku pod Drnovkoin. tabor v Tolminu, v Sežani, v Kubedu v slovenski Istri. »pivSkU tabor na Kalen pri Zagorju, v Vipavi ter v okolici Kastva pri Heki. ki je imel hrvaSko- 414 /CODOVINsKI Novicuh< in >Slovenskem narodu-, zahteve taborov. Omenja, da je zaradi pomanjkanja gradiva odnos oblasti do taborov še vedno premalo raziskan. Avstrijske oblasti je motilo poudarjanje združe- vanja Slovencev v eno kronovino. okrncnja in prepovedi taborov pu je argu- mentirala z nevarnostjo notenja sovražnosti med narodi v deželi. Druga=en Odnos pa navaja avtor pri taborih 1S78. leta. kjer so govorili tudi zastopniki oblasti. Auersperg-Lasserjcva vlada se je posluževala primorskih Slovencev. ki nuj bi bili protiutež, aspiracijam italijanskega iredentizma. Zato je primor- ske tabore dovolila in to so bili edini slovenski tabori v tistem =asu sploh. Avtor zakliucuje pregled s taborom v Brezovici v Brkinih 1883, kjer so obrav- navali problematiko šolstva, enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in nekatera gospodarska vprašanja, zbralo pa se je okoli "000 ljudi. Zelo zanimive teme se je lotil Nuško križnar. kustos-ctnolog Goriškega muzeja. Njegova razprava O planinskih naseljih v pore=ju zgornje Su=e na- tan=no obravnava vsako nosebej od 17 ov=jih in nekdaj tudi kozjih planin v tem pore=ju. Od teh planin je velika ve=ina opuš=enih. mnogo jih je že v rušcvnih, »aktivne« so samo še tri. planina Mangart, Za Skalo in Za Depjem. Avtor podrobno navaja razne tipe planin z zna=ilnimi izrazi zu posamezne prostore, kot muža, hud rt, plena, stan, nato podrobno opiše vse planine pO vrsti, navaja leto zadnje paše. stanje stavb. Navaja tudi na=in gradnje stavb, tipe planin, dodaja pojasnilo manj znanih besed. Prispevek pojasnjujejo sheme planin in na=inov gradnje stavb. Dr. Ivo Juvan=i=. znanstveni sodelavce Inštituta za narodnostna vpraša- nja v Ljubljani v pokoju je prispeval razpravo o goriškem nadškofu dr. Fran- Normuc< iz leta 1911 so bile kritika konkordata med Vatikanom in Italijo. Knjižni=ar Goriške knjižnice Marijan Brccclj objavlja 2K pisem =eškega kulturnega delavca in prevajalca iz slovenš=ine dr. Bohuia Vy bf rala Francetu Bevku. Dr. Vvbiral je bil ve=letni ravnatelj Študijske, kasneje univerzitetne knjižnice v Oloinucu. Avtor domneva, da je spoznal Bevka ob kakem obisku v Ljubljani. Navaja Vvbirulov življenjepis in njegove prevode iz slovenš=ine. Bevkovih pisem Vvbiralu še niso odkrili, prav tako Še ni jasno. kaj. kako in do kakšne mere; je Bevk pošiljal knjižno gradivo iz Primorske. Pri tem je bila pri Vvbiralu stalno prisotna želja in volja, da Bevka predstavi z Umetniiko dobrim tekstom in v dobrem prevodu =eškemu bralcu. Pismu so v =eš=ini in v prevodili. Ciril Zupane v prispevku o smrti Jožeta Lamuta-Suše popravlja neka- tere neto=nosti v spominih Toma Brejcu. Pri tem navaja spomine drugih Še živih pri=. kako je 17. 8. 1942 padel Jože Lumul-Snšu. komandant prvega slovenskega primorskega partizanskegn bataljona. 415 ZGODOVINSKI I*'oriiiii Juliic, ki je i/hajalu v Gorici od 1910 do 1914 ko slo i/šli le dve številki, Ciril Zupane je prispeva] Življenjepisa Milka Špucapaua-Igorja in Jožeta Lamuln- Sašc, Sre=ko Vilhar pa navaja nekaj vnraŠanj o prekomoreili, ki hi jih po njegovem mnenju morala osvetlili nadaljnja raziskovanja. V celoti je '.'MI ki letnike gotovo pomemben prispevek na podro=ju slovenskih strokovnih revij. Prispevki so opremljeni s povzetki v italijan- š=ini, francoš=ini ali angleš=ini, prav tako pa /. opombami« Andrej V o v k o /hornik za historiju školstva i prosvjete 7, Zagreb 1972—1973, 294 strani. Pred nami je 7. letnik zbornika, edine tovrstne publikacije o zgodovini šolstva in prosvete pri nas. V njem so objavljeni prispevki kustosov šolsko- pedagoSkifa muzejev v Ljubljani, Beogradu in /agrebu ter dela njihovih zu- nanjih sodelavcev — znanstvenih, pedagoških in prosvetnih delavcev IZ VSe Jugosluvijc. Urejuje ga uredniški odbor: H. Aksentijevi=, I). Irankovie (glavni urednik), M. Ogrizovi7, F. Ostanek in Ji. Plese (odgovorni urednik). Tudi izid pri=ujo=ega letnika so omogo=ili Hepubliški fondi za znanstveno delo SH Hrvatske in SK Srbije ter Raziskovalne skupnosti Slovenije. O vsebinskem bogastvu te periodi=ne publikacije govori že podatek, da je do sedaj na ve= kot 2000 straneh nekaj desetin sodeluvcev objavilo preko 150 ve=jih ali manjših prispevkov. Vsebinsko je novi letnik razdeljen na razprave in =lanke, sledi* manjši prispevki in gradivo pa rubrike: i/ tlela šolskih muzejev, publikacije in bi- bliografija. Jovan Vlahovie govori 0 prvih posvetnih Šolah v =asu Turkov v 18. in 19. stoletju na današnjem ozemlju Sandžaka, kosovu in Makedonije. Prispevek podaja dragocene podatke O nastanku prvih cerkveno-šolskih ob- =in pod vplivom ruško-prizrenske mitropolije v Prizrcuu in skopske epar- hije, o delu prvih cerkveno-Šolskili odborov in nastanku Šolskih skladov na omenjenem ozemlju. Tehtna razprava Dragutina Irankovi=a o delu Davorina Trstenjaka v Gospi7u v letih od 1899 do 1908 je nadaljevanje objavljenih prispevkov istega vatorja v dosedanjih letnikih zbornika: 'Tihi štrajk u=i- tcljstva na Hrvatskem leta 1911 in vloga Davorina Trstenjaka (št. 2), Trste- nJakovo delo V Karlovcu in premestitev v Kostajnico (Št. 1) in Trslenjakovo dolo v Kostajnici (št. 4). Trstenjak je v Gospi7u preživel devet let svojega življenja in bil tu upokojen. Tu se je odlo=il za širše javno delovanje s pro- pagiranjem novih pogledov na družbo in vzgojo, napisal je obilico peda- goških del in =asopisnih =lankov, izkazal se je z aktivnostjo v u=iteljski organizaciji. Uoril se je za »svobodo šole; zoper klerikalizam in birokrati- zam, =eprav je ve=krat premalo kriti=no sprejemal razli=ne tuje filozofske in pedagoške nazore in v njih ni odkrival razrednega bistva. Krankovie se kljub temu ne strinju s kritiko Milošu Jaiikovi7a, ki je motril Trslenjnkove ideje abstraktno, lo=eno od življenjske prakse, iz katere so zrasle. Ivo Pe- ric že vrsto let sistemati=no obdeluje zgodovino šolsiva v Dalmaciji. 'Tokrat je zajel strukturo šolsko mreže in napredno u=iteljsko gibanje v Dalmaciji v drugi polovici 19. stoletja. Podal je pregled vseh vrst šol od osnovnih, za katere velja v Dalmaciji (podobno kol za nekatere slovenske dežele) modi- ficirana dolo=ba državnega šolskega zakona iz leta 1869 s 6-Ietno šolsko ob- veznostjo namesto 8-letne, do gimnazij, realk, pomorskih Šol in moškega u=iteljiš=a s hrvatskim u=nim jezikom v Arbanas i h pri Zadru. Posebno nu- glaša dolgotrajno borbo dalmatinskih u=iteljev z italijanaši in njihovo šol- sko organizacijo Lega nazionale. Ive Mažuran podaja historijat realne gimna- zije v Osijeku od njene ustanovitve leta 1870 do leta 1941. Prispevek z manj- šo zamudo proslavi 100-lctnico Šole. Kcalka (pozneje realna gimnazija) je s poudarkom na realnih u=nih predmetih ustrezulu potrebam Osijeka in Slavonije, lustno stavbo pa dobi Šele v letu 1890. V letih 1877- 1887 je bil ravnatelj šole Slovenec i/. 'Teharjev Martin Jolovšek, prej profesor zagreb- 416