Posamezna Številka..............Dln pomagaj si sani, svoje stališč© v uravnaj si zsm S las ara ti: mali oglasi do 9 petit vrst Din l*5ii večji inserati od 10 petit vrst naprej.......a Din 2-— notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta .... & Din 3'— Uredništvo in ispravništvo lista le v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši „Ekottoma" amn b—— Klerikalci v ©biemia z radiikals. Naši kulukarji silno radi kriče o svojem boju z radikali. Zlasti na deželi, če so tako lepo med sabo, so glasni s svojim opozicijonalstvom, da morajo misliti njih ubogi verniki, da bo že takoj drugi dan zrušil Jugoslovanski klub v junaškem naskoku samoradikalno i vlado. Toda mine dan za dnevom, mesec za mesecem in radikalna vlada še vedno ni padla, da prejemamo dan za dnem,, mesec za mesecem samo nove k, .iksni so namreč naši kulukarji proti radikalom samo doma v Sloveniji, dočim so v Beogradu vedno bolj ponižni in vedno bolj podporniki radikalnega režima. In čisto naravno. Kdo pa je bil tisti, ki je omogočil samoradikalno vlado? Ali mar ne SLS, ki se je z Markovim protokolom obvezala, da bo omogočila radikalom verifikacijo mandatov in sestavo skupščinskega predsedstva? In kdo je bil tisti, ki je v imenu Slovenije zahteval od kralja, da imenuje samoradikalno vlado? Ali ni bil mar to dr. Korošec? Klerikalni kulukarji so postavili radikalno vlado in klerikalni kulukarji so tisti, ki še danes pomagajo, da ostane radikalna vlada na krmilu. Zakaj pa je radikalna vlada ustregla klerikalcem in odgodila občni zbor Kmetijske družbe, če niso ti pomagali radikalom? Ali je v resnici kdo tako slep, da bo mislil, da dajejo radikali drugim koncesije zato, da jih napadajo? Niso radikali tisti naivneži, ki bi se dali premotiti od lepih oči dr. Korošca, temveč oni so uslužni dr. Korošcu, ker dela za njih tlako! Roka roko umiva in zato je bil občni zbor Kmetijske družbe odgoden. Zadnji teden smo doživeli nov dokaz radikalno-kulukarske zveze. Znani klerikalni agitator Iskra bi moral biti pretekli teden zaprt ker je obrekoval tov. Ažmana. V tem pa pride nakrat iz Beograda odlok, da se Iskro ne sme zapreti, ker je vložil prošnjo za pomilostitev. Beograjski odlok je popolnoma nezakonit, ker prošnja za pomilostitev nima prav nobene odložilne pomoči. Pravica za vse! Če mora v zapor tudi največji revež, ki je vsled obupnega pomanjkanja si prisvojil skorjo kruha, ker nima mogočnih zaščitnikov v Beogradu, tedaj tudi za klerikalne protežirance ne sme veljati nobena izjema. Toda za g. Iskro je naredil sam minister pravde izjemo! Zakaj? Zato, ker je ves kulukarski Jugoslovanski klub pritisnil na radikale, da se Iskra oprosti. Kaj mislite, da so radikali našim ku-lukarjem ustregli zato, da jih bodo ti po Sloveniji napadali? Ali pa so jim radikali ustregli zato, ker so znali, da jim bodo zato ustregli tudi klerikalci? q Za pametnega, za le količkaj razsodnega moža je odgovor na dlani. Klerikalci so morali zaradi Iskre popustiti v drugih stvareh. V katerih? Naravno samo v onih, ki zadenejo slovenskega kmeta. Zaradi g. Iskre, zaradi interesa enega klerikalnega agitatorja, so zanemarili interese slovenskega kmeta. Prav tak6 ko v Markovem protokolu, ko so sebi izgovorili korita pri pokrajinski upravi v Ljubljani, slovenskemu kmetu pa so dali v nadomestilo kuluk in nove davke. Takšno je klerikalno opozicijonal-stvo, toliko je vredno klerikalno rjovenje proti radikalom. Samo da jim vržejo ti drobtinico, pa so zadovoljni in mirni. Ni čuda, da se radikali tako dobro razumejo s klerikalci in da jim ustrezajo stalno. Ampak kakšen interes naj ima slovenski kmet od zveze radikalov s klerikalci. Zakaj naj ta daje vso svojo politično moč klerikalcem, če pa uporabljajo ti to moč edinole za to, da preskrbe svojim agitatorjem in agitator-čkom korita, interese slovenskega kmeta pa popolnoma zanemarjajo. Resnično! Ne godi se danes slovenskemu kmetu in obrtniku tako dobro, da bi jima smelo biti vseeno, kako se ju zastopa. Tako obupni časi so prišli za poljedelsko ljudstvo, da mora to zahtevati, da njegovi zastopniki store vse, kar je človeško sploh mogoče, da se zboljša njegov položaj. Kulukarski poslanci pa stalno zanemarjajo interese svojih volilcev. Kaj, če bi tudi slovenski volilci pričeli zanemarjati klerikalne tigre? Kaj če bi prihodnjič slovenski volilci volili samo take može, ki bodo v resnici zanje delali, ne pa da bi se pehali samo za korita agitatorjev. Če hoče ljudstvo sebi dobro, potem mora spoznati, da je zanj rešitev samo v tem, če ne da svoje politične moči iz rok, če jo zadrži v svoji roki in če zapodi tiste, ki izdajajo njegove interese. Kmalu bo mesec dni, odkar so poslanci SLS javili ministru policije g. Vujičiču, da je bivši glavni odbor Kmetijske družbe poneveril, oziroma oškodoval družbo za 100 milijonov. Ovadba poslancev SLS je znana vsemu svetu, predvsem pa ve za njo sam šef policije, g. minister, kateremu je bila osebne javljena. Če se izve za koga, da je poneveril, oziroma oškodoval kako družbo ali posameznika le za par kron, že so oblasti na delu, da ga izroče pravici. Pri Kmetijski družbi pa gre za sto milijonov — in vendar se nihče ne gane. Pasivnost oblasti v tej zadevi je ne-odpustljiva. Če je priprava klerikalnih poslancev pravilna, potem je dolžnost državnega pravdništva, da nastopi in preišče očitke klerikalnih poslancev ln tako prepreči oškodovanje Kmetijske družbe. Drž. pravdništvo pa je dolžno, da nastopi Se v drugem oziru. Kako pridejo pošteni in lojalni državljani do tega, da se jim sme nekaznovano očitati poneverbe. Vestno in pošteno so vršili člani glavnega odbora Kmetijske družbe svojo dolžnost in zato imajo pravico*, da se njihovo dobro ime spoštuje. Vsi, ki poznamo delovanje Kmetijske imunitete ne sme oblast trpeti in java samo podla kleveta. To so pa bivši člani večin* glavnega odbora Kmetijske družbe tudi sami najlepše dokazali s tem, da so s polnim imenom pozvali oblast, da uvede proti njim preiskavo. Ali morda ni čitalo drž. pravdništvo poziv odbornika Ivana Ažmana v »Narodnem Dnevniku«? Ali je mar prezrlo poziv odbornika Ivana Čerreta? Očitek klerikalnih poslancev je treba preiskati, ker ne gre, da bi zaradi strankarskih interesov SLS trpela Kmetijska družba škodo, ali pa da bi trpeli pošteni državljani na dobrem imenu. Naj bodo klevetniki ožigosani, naj se izkaže resnica in zato poživljamo oblast da uvede preiskavo. Zlasti pa je to potrebno zategadelj, ker je bila prijava izvršena od imunih narodnih poslancev. Te zlorabe poslanske imenitete ne sme oblast trpeti in zato naj se izkaže pravica ia naj se do-žene: Kdo je oškodoval »Kmetijsko družbo« za 100 milijonov, oziroma kdo je iznesel to kleveto! Dragi tovariš urednik! Zadnje mesece pride skoraj vsak teden kak agitator med nas kmete. Posebno pazljivost posvečajo ti agitatorji nam kmetom, ki srno pristaši Samostojne kmetijske stranke. Danes nas nagovarjajo za demokrate, jutri za radikale, pojutrišnjem za klerikalce itd. Vsi agitatorji pa trdijo soglasno, da ni treba posebne kmetske stranke, ker da že itak vse preje naštete stranke skrbe za kmeta in sicer še bolj kot je treba. Ko pa spoznajo ti plačani agitatorji, da na ta način ne gre, pa uberejo druge strune. Voditelji SKS s tov. Pucljem na čelu, da so sami nesposobni ljudje, ker da znajo politiko voditi seveda samo in edinole gospodje v Ljubljani. Odkrito povem, da so nekateri tako spretni, da res ne vemo pravega odgovora, ker mi kmetje se ne moremo brigati za vsako podrobnost, ki se godi v javnem življenju. Tako se zgodi, da pod takim pritiskom marsikdo od tovarišev omahne za trenotek in to mi je potisnilo pero v roke, da vam pišem in vas prosim, da to moje pismo ponatisnete v »Kmet. listu«. Samostojna kmetijska stranka je naša kmetska politična organizacija. Potreba take stranke je tako vsestransko priznana, da mi o tem ni treba razpravljati, zgodovinsko utemeljitev pai imamo v češki kmetski stranki. Če hočemo, da se bodo davki odmerjali tako, kakor bo nam prav, če hočem Ov da bodo naši sinovi služili pri vojakih tako, kakor bo nam prav, če hočemo končno, da bomo sami gospodarili čez naše pridelke tako, kakor bo nam prav, potem se politično ne morčmo drugače opredeliti, kakor v svoji lastni stanovski kmetski stranki. Kajti davki se odmerjajo v skupščini, postave se delajo v skupščini, trgovske pogodbe z drugimi državami potrjuje skupščina. Iz tega sledi: če bo kmetski stan izvolil take poslance, ki so z vsem srcem udani kmetskemu gibanju, se bo v skupščini tako delalo, kot je za nas prav in za vse dobro. Zato odgovarjam jaz ln vsak poSteo im zaveden kmet vsem agitatorjem ta. kole: Jaz sem pristaš kmetske stranke, če bi bil kaj drugega bi bil izdajica kmetskega stanu. Če bi se primerilo, da bi bilo načelstvo naše stranke slabo, borno načelstvo izpremenilL Za tako spremembo sem takoj, ko bom uvided, da je potrebna. Nikdar pa ne bom pljunil v lastno skledo, nikdar ne bom zapustil svoje kmetske stranke, ker kot kmet spadam v kmetsko stranko. Ostal bom zvest svoji zeleni zastavi do groba. Vsem tovarišem pa h koncu še tole: kadar boste vsi tako odgovarjali različnim agitatorjem, kakor jaz, kadar bosfe vsi s srcem hi vero resnični pristaši kmetske 6tranke, takrat tudi ne bo več prepirov po časopisju, kdo je napreden in tedaj tudi ne bo prepirov za razne bloke, ampak delali bomo vsi za boljši obstanek kmetskega stanu. Poživljam vse, da v tem smislu bistrite kmetska srca, ker samo delo nas bo rešilo. In v znamenju tega dela vsem zavednim kmetovalcem iskrene pozdrave. Kmetovalec. ~UšitelIsftvo na deželi. Vsi demokratski Usti potvarjajo ve-doma naš članek, ki srno ga pod gornjim naslovom priobčili v prejšnji številki »Kmetijskega lista«. Namen demokratov je prozoren. S potvarjanjem resnice bi hoteli pomagati sebi v sedlo. Da jim ta nečeden namen onemogoči, je poslalo naše tajništvo Udruže-nju jug. učiteljstva sledeče pismo, ki naj bo obenem tudi odgovor demokratskim dnevnikom. Pismo se glasi: »Ni bil namen članka »Učiteljstvo na deželi« napasti učiteljstva v splošnem, ki v ogromni večini požrtvovalno in nesebično posveča svoje moči narodu, pač pa je zmisel članka resno posvarilo tistim posameznikom, kateri stavijo vse svoje moči na razpolago za agitacijo proti SKS. Na žalost je bilo več takih slučajev javljenih tudi uredništvu »Kmet lista«. Take slučaje moramo tembolj obžalovati, ker je bil vsekdar cilj SKS, da v složnem sodelovanju učiteljstva na deželi skrbi za prospeh in razvoj našega podeželskega ljudstva. Da je temu tako, ni samo dokaz vsa dosedanja pisava »Kmet. lista«, temveč tudi sam zmisel navedenega članka, kateri zmisel pa je »Jutro« tendencijozno zavilo. Tako pojasnilo bomo prinesli v prvi številki »Kmet. lista«, ne bomo se pa spuščali v nikake polemike s časopisi, ker smatramo, da j« U. J. U. edini faktor, s katerim smo dolžni to vprašanje razpravitl« Pismo tajništva ie tako jasno, da je vsak komentar odveč. Lepi janičar. Roman. Spisal Rado Murnik. Drugi teden, v sredo po bmkoštih, je bila kapela svetega Jurija v pritličju Blagajevega gradu zarana malone polna povabljenih gostov in domače gospode. Molilnica je bila praznično ozaljšana. Okoli stebrov, ob pridižnici in ob leseni ograji pred oltarjem so se ovijale zelene smrekove veje, pisani venci in cvetne kite. Klopi je pogrinjal škriat. Zid so pokrivale pretirano velike podobe svetnikov; naivni umetnik jih je bil naslikal vse take velikane, da bi označil njih nadčloveško mogočnost. Glave so jim segale skoraj do sinje obarvanega stropa, osutega z zlatimi zvezdami; od njega sta visela krasna lestenca s srebrnimi verižicami. Skozi pisano steklo visokih gotskih oken so slikali poševni žarki ranega solnca raznobojne lise po kamenitih tleh, po heraldičnih okraskih in po grobnih oploč-nicah, koder so bili vdolbeni napisi v starodavni, staroslavni glagolici izza pastirovanja duhovnikov-glagolašev iz zagrebške škofije in hrvaškega Pri-morja. Na oltarju so gorele dvojnate pletene sveče pred sliko viteškega svetnika Jurija, prvotnega pa-trona kranjske dežele; kapadoški princ je sedel v železnem oklepu na debelem belcu in z naperjeno sulico meril na čudovito grdega črnega zmaja, ki je nameraval pogoltniti preznlo belo deklico. Stari grajski tuhovnik J tir* i Dra sta novi č je maševal za grof« Felicijan« Blagajn., VI je danes obhajal svoj devetinJtatfdeaftti tod. Afa&iilkov orna t je bila gro- finja Mila okrasila bogato z biseri in zlatom. Mi-nistrirala sta domača pažeta Udalrik in Otokar. Največ gostov je bilo dospelo že včeraj popoldne in proti večeru, tako grofa Leonard Staro-grajski in Krupski, baroni Gradnilcar, Gregorija-nec, Lenkovič, Paradajzar, Jankovič, Freikirchen, Engelsbaus, vitezi Obričan, Halbenberger, Mačerol, Gostašič, Rabensberg-Koprivniški, brata Semeni-čeva, Kozjakova in drugi. Nekateri so privedli s sabo tudi svoje gospe in hčere. Malone vsi obrazi so bili radostni, mirni, slovesni. Gospoda so se veselili, da bodo vsaj nekaj časa rešeni vsakdanje enoličnosti, vsakdanjega dolgčasa. Lica, obleka, kretanje, vse je bilo nekako svečano, tako tudi rahlo šumenje svile, nejasni zvoki, ptičje petje zunaj, celo solnčni svit in zrak. Plemkinje, opasane visoko pod prsmi, so se šopirile v svili in žametu, v težkih brokatnih oble-skah burgundskega ali italijanskega kroja v vseh barvah, zlasti pa v rdeči, zeleni in rumeni. Nekatere so se bile ogrnile z višnjevimi pražnjimi plašči, obšitimi z dragoceno bobrovino, vidrovino in ku-njino. Globoko izrezano, ozko spodnjo opravo je deloma pokrivala ohlapna vrhnja obleka z jako širokimi rokavi, ki so viseli malone do tal. V laseh so se jim svetile srebrne igle in strelice, ob vratu dolgi uhani in verižice, na pasovih dragulji, biseri in zlate spone. Gospe so imele na glavah raznolike oglavnice in pajčolane, dekleta pa šaplje: venčke svežih cvetlic in trakove, okrašene z dragimi kameni in tanke zlate obroče, takoimenovane »krone«. Tedaj je pravilna preča uživala visoko spoštovanje in šapelj je njeno lepoto varoval razmršenja in žalostne skaze. Lasje so bili mladenkam prepleteni s svilo in zlatimi nitkami. Nekaterim damam so ovijali roke lični molki, druge pa so sedele pred psaltrom, vednim spremljevalcem srednjeveških krasotic. Še bolj pa so se bili nališpali plemenitaši. V oni dobi so si celo duhovniki kodrali lase z vročim železom. Moški štirinajstega in petnajstega stoletja so bili-mnogo bolj gizdavi kakor ženske; tudi je kazal nežni spol poprek boljši okus. Z malimi častnimi izjemami so se imenitili ničemurneži v kričavih barvah, v bedasto spačenem kroju in smešno dolgih čevljih. Marsikaterim so se poznale na licih brazgotine, sledovi sovražnega orožja; ali slabo so pristajali ti znaki osebne hrabrosti, oziroma osebne nerodnosti glavam, preskrbno nakodranim z vročim kodralom in presijajno namazanim z žoltavim maslom. Nekaterim so viseli ob levih rokavih venčki, trakovi, vrvce, pajčolančkl in take pisane cunjice pa capice, poklonjene od blazno obožavanih srčnih kraljic. V prvi klopi na levi je klečala grofinja Mila. Glavo ji je pokrivala koprena, bela, vezena z zlatom; levi krajec mehke tenčice je bil zavit pod vratom in padal po desni rami in hrbtu. Od opa-silnice so na jermencih viseli ključi, slonokosteno vretence in svilena torbica. Na molitvenjaku pred njo je bil odprt star psalmnik z ličnim rokopisom in pisanimi miniaturami. Včasi se ji je zdelo, da čuti pogled gospodične Salde plemenite Frauenstei-nerjeve za sabo. Nehotoma je morala misliti nanjo; smilila si ji je sirota brez očeta, brez matere, brez moža in Mila je molila zanjo. Poleg grofinje je sedela mala komtesa Alijana in nepremično tjščala dlani in prste pobožno po- vzdignjenih ročic. Lahno ji je rdel sveži polni obrazek med gostimi zlatnatimi lasmi; brezskrbna vernost čiste srečne duše otroške je vela od njega. Od vratu jI je visela na prsi zlata verižica z malim križem in osmerooglatim smaragdom. Rahlo so se premikale njene ustnice: molila je vedno iznova očenaš in vero. Obtem se je veselila, da danes ne bo nobenega pouka. Pozorno je gledala in poslušala, kako cinglja Otokar s srebrnim zvončkom. Blizu grofinje Mile je paradirala baronica Efra-nika Leuenbergova. Držala se je samozadovoljno in napihnjeno, akotudi je inae& kar osem hčera. Na vrsti je bila danes mlajša poloviea: Omeaija, Osana, Ofmija, Oda; starejša baronese so bile ostale lepo doma, da premnogoStavilna falanga ne bi preplašila kakšnega previdnega zakonskega kandidata. Dolgovratna suha baronesa Virida Obergurgova jih ni gledala nič kaj prijazno, zakaj zale so bile vse štiri in obtemtakem jako nevarne! Sedela je leseno in hitela sramežljivo povešati oči, ako je kdo pogledal njeno prezrelo pestro lepoto. Veli pobožni obraz si je bik umetno ozaljšala z belinom in rdečilom, z moko, oljem, s kafro in sajami, akotudi so naglašall pridigarji, da zatajuje Boga, kdor se lepotičl. Kontrolirala je pobožnost Leuenbergo-vih punc in opazila s tiha jezo, da zaljubljeno i jejo z vitezi vs« štiri. Žalostno je zatorej povzdigovala svoj glas, pojoč psalme. Baronesa je bila vneta pevka, bolj vztrajna nego nadarjena; pela je strastno skozi nos. Včasi je zategnila in za-krivenčila tako smelo visoko, da je motila celo lenokrvno debelo gospodično Genovefo plemenito Mačerolovo v nje sladkih fantazijah o težko pričakovani grofovski pojedini (Dalje prihodnjič.) Podpisani Jože Sterle, posestnik v Oradežu št. 7., p. Turjak, sem dne 17. 'jan. 1924 v gostilni Alojzija Javomlka na Škoieljci očital gdu Ivanu Puclju, ministru n. r. Sn narodnemu poslancu, da Je lump, da je napravil kuluk in da je nas prodal Srbom. Te svoje trditv« ia obdolžitve pre-klicujem kot povsem neresnične ter se zahvaljujem gdu Ivanu Puclju, da je umaknil že vloženo tožbo radi teh žaljivk proti poravnavi pravdnih stroškov in plačilu globe 100 Din v dobrodelni namen, ki ga bo on sam določil. Ljubljana, dne 15. februarja 1924. Jože Sterle, 1. r. in sestanki. Kamnik. Seja okrajnega odbora SKS je izborno uspela. Na seji je poročal tov. dr. Marušič o strankinem delovanju. Napravili smo obširen program za nadaljno delo. Horjul. V nedeljo smo imeli občni /bor krajevne organizacije. Obisk je bil prav dober in odbor izvolien, ki jamči za napredek kmetske organizacije. (Pšata.) Dne 3. februarja se je vršil pri nas občni zbor krajevne organizacije SKS v Podgorici. Za predsednika lirajevne organizacije je bil soglasno izvoljen tov. Jernej Grad, posestnik iz Dragomlja. Predsednik kakor tudi novoizvoljeni odbor nam jamčita, da bo naša stanovsko-politična organizacija na novo oživela in se krepko razvila. Tudi pri nas je prodrlo prepričanje, da je za kmeta edino le prava stranka SKS, vse druge stranke poznajo pa kmeta samo ob volitvah. Želimo, da bi krajevna org. prirejala večkrat politične sestanke. — Pšačan. Raka. V nedeljo je bil shod SKS na Raki. Shodu je predsedoval tov. Drnovšek, poročal je tov. Pucelj. Shod je bil sijajno obiskan. Nad 200 pristašev navzočih. Raka bo pri prihodnjih volitvah pokazala svoje staro kmetsko lice. (Iz seje načelstva SKS.) Na dobro obiskani seji načelstva SKS, ki je bila v pondeljek, dne 18. t. m. sta bila izvoljena v glavni izvrševaini odbor Saveza Zemljoradnika. tov. Kušar in drž. svetnik Ivan Škarja. Kot namestnik je bil Izvoljen tov. dr. Ivan Kavčič. Radi pouka verouka v šoli se je naročilo po-slaniškemu klubu, da deluje na to, da poučuje v šoli verouk duhovnik, — Široko se je razpravljalo vprašanje o Kmetijski družbi. Stvor j eni so bili važni zaključki, o katerih bomo razpravljali v prihodnji številki »Kmet. lista«. — Nato se je razpravljalo o ustanovitvi državna kmetijske banke. Predlog vlade je bil zavržen in se je predložil vladi drug izboljšan načrt. Enako je bilo sklenjeno glede obrtne državne banke. — h obrtnih krogov je došlo načelstvu SKS veliko pritožb osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Sklenilo se je pozvati vsa obrtna društva in obrtne zadruge, da pošljejo ministru za socijal-no politiko spomenico, v kateri zahtevajo takojšnje volitve v načelstvo tega zavoda. Drugič pa se naprosi obrtna društva in obrtne zadruge, da začno takoj z izdelavo predloga o izpremembi zakona o zavarovanju delavcev. — Prt slučajnostih se je razpravljalo vprašanje izvoza živine v Italijo. Dovoli naj se prodaja živine v Italijo tudi vsakemu živinorejcu po carinski poti. Dovoli naj se tudi prevoz živine preko Boh. Bistrice. — T ako zvonim zelenim generalom se je izrekla splošna zaupnica z željo*, da dobimo v kratkem še mnogo zelenih generalov. (Občni zbor krajevne organizacije SKS) Št. Janž na Dr. p. se vrši na dan 24. februarja po rani sv. maši. Prostore določi tamkajšnji stari odbor. (Znak lepega napredovanja zemljoradnikov.) Kako v južnih krajih napreduje kmetska ideja, je razvidno iz dejstva, da so demokrati začeli izdajati tednik »Zemljoradnik«, radikali pa pod znano firmo Koinadiniča, tednik »Selo«. Ker pod svojimi firmami ne morejo več v boj, so začeli zlorabljati kmetsko geslo za se, da bi premotili nezavedne. Pa se jim bo tudi ta manever slabo obnesel. Mogoče dobimo tudi v Sloveniji še en »Kmetijski list«, ker tudi pri nas raste z vsakim dnem število pristašev kmetske misli. (Gruda) bo naslov mesečniku, namenjenemu našemu "kmetskemu ljudstvu. List bo vsestransko zanimiv in bo prvi list te vrste med Slovenci. Prinašal bo leposlovne iti strokovne spise najboljših naših mož. Izvrstni vsebini bo odgovarjala tudi umetniška, dostojna oprema. Naslovna stran in vinjete bodo izdelane po originalih priljubljenega akad. slikarja Af. Gasparija. Uredništvo je prevzel pisatelj Ivan Albert. — Prva številka izide v obsegu 32 strani žc sredi marca. Naročnina znaša letno Din 30, polletno Din 15.—, posamezna številka Din 3. Naročila sprejema uprava Grude, Ljubljanai, Kolodvorska ul. 7. Lastuik lista je Zveza društev kmetskih fantov in deklet. Vsak kmet, ki se zaveda svojega stanu, mora naročiti prvo in edino njemu namenjeno slovensko revijo, čim več bo naročnikov, tem lepša in boljša bo Gruda! (Vrhnika.) V svoji številki z dne 13. t. m. piše »Slovenec« sledeče: »Minulo nedeljo je imel v sokolski dvorani poslanec Pucelj shod. Udeležba natančno prešteta, je bila ta-le: 8 pristašev SKS, 15 liberalcev, 5 socijalistov in 10 naših itd.« Naprej se »Slovenec« ponaša, da je postal Pucelj vsled deževanja vedno več vprašanj nemiren in da je namignil sklicatelju, da naj shod nanado-ma zaključi Čudno je, da smo mi videli na shodu okoli 200 udeležencev in da smo videli tudi, kako sta dva mlečnozo-ba orlička zlezla pred poslancem Pucljem pod klop. Slišali smo tudi, kako jih je radi njunih vprašanj ugnal v kozji rog in čuli smo tudi naposled, da bi bila celo pripravljena osnažiti Puclju vsaki dan čevlje, če bi hotel pristopiti k njihovi stranki. Ta dva orlička. ki sta doma tam iz Verda, Sta šla takoj drugi dan vsa zbegana v farovž k našemu g. dekanu in ga naprosila, da naj takoj zaprosi pri škofijstvu za.,sy. misijon, češ da se mora to, kar je Pucelj skva-ril, takoj popraviti, ker drugače so v nevarnosti bližajoče se volitve. G. dekan je radevolje ustregel njihovi pobožni želji in v kratkem času se vrši pri nas sv. misijon. Srečni Pucelj, ko mu bodo očetje misijonarji enkrat brezplačno odpirali vrata nebeškega kraljestva. Radovedni smo, če bo zopet prišel na sv. misijon isti še nepozabljeni suhi in bradati frater, od čegar spoved-nice je pred leti odšla marsikatera nepokvarjena deklica radi njegovih ne-delikatnih vprašanj z rdečim licem in ogorčeuim vzklikom: »K temu bradaču pa že ne grem več k spovedi.« G. orlička, odkrito vama povemo, da sta v politiki še neizkušena, četudi si mogoče v svoji naivni mladosti domišljata, da sta že tako prebrisana, da bo eden izmed vaju vsled svOje velike bistroumnosti postal še vrhniški župan — pozneje poslanec in naposled še kak minister. Povemo vam le: čim bolj boste lagali, tem bolj bomo veseli, ker vaše laži, posebno p davkih, avtonomiji itc., bodo po našem mnenju spametovale vaše dosedanje najpohlev-nejše backe in pričeli bodo vas dosedaj še zaslepljeni kmetje zapuščati s prav neprijetno naglico. Vsem svojim somišljenikom, ki so bili na shodu, pa priporočamo, da preberejo s Slovenca« ocj 13. t. m., iz katerega bodo spoznali, da imajo klerikalci za laži židovski Vate nt. (Polhovgradec.) Od 26. januarja do 3. februarja smo imeli pri nas misijon. Misijon je prav lepo u*pe;k udeleževali smo se ga prav pridno vsi, brez izjeme. Zaključek ie bila »spravna pridiga«, ki je vsem segla prav v srce. Le enega se tudi ta pr«diga ni prijela, ker on ljubezni in sprave ne pozna. Takoj po pridigi je pred cerkvijo začel sramotiti nekega poštenega moža z besedami: »Tožili so me za vodo, sedaj zanjo prosijo, samo da mi te žepa denar kradejo.« O vsem tem molčita »Domoljub« In »Slovenec«, ker je ta mož seveda vnet klerikalec, ko bi Ml kak naš pristaš kaj tacega storil, bi ga gotovo javno razglasili za brezverca). (Berlčevo.) Umrl je dne 9. februarja t. 1. Jožef Uštinc, posestnik v starosti 51 let Bolehal je že dolgo časa na tuberkulozi, katero si je nakopal v vojni. Odločnemu in zavednemu somišljeniku bodi lahka žemljica! (Iz Polja pri Stični.) Velika nesreča je zadela družino g. nadučitelja Samca, zadušila sta se dva njegova otroka. V sobi, kjer sta bila, so se vnela drva in dim ju je zadušil. Težko prizadeti rodbini, naše najiskrenejše sožaije. (Selce pri Dobrniču.) Za našo cerkveno podružnico je bilo treba izvoliti ključarje. Mi smo na zborovanju predlagali več mož, ki so zmožni opravljati ta posel, ali nobeden teh ni bil všeč g. župniku. Na kratko nam je.dejal: »Take ključarje si urežite iz sukna. jaz bom pa sam izbral ključarje take, kot jih bom sam hotel.« Gospod župnik, obračajte se tudi radi računov samo na dotične, na katere boste vi hoteli. Ako nimamo pri cerkvi prav nič govoriti, nimamo tudi nič plačevati. (Novi semnjl v Veliki Loki.) Delegacija ministarstva za trgovino in obrt je dovolila Veliki Loki štiri nove letne semnje za živino, konje, drobnico in kramarsko blago. Novi semnji bodo dne 8. marca, 21. junija, 30. avgusta in 16. decembra. Poleg teh sejmov ostaneta še stara semnja dne 12. maja in 25. julija. (Sokolsko gledališče v Radovljici) uprizori v nedeljo, dne 24. t. m. ob pol štirih popoldne fantastični igrokaz »Morilec«. Bogati podjetnik Serban odreče denarno pomoč svojemu prijatelju Rei-nerju, s katerega ženo ima ljubavno razmerje. Reiner, misleč da je gospodarsko uničen se ustreli. Serban je videl svojega mrtvega prijatelja in se čuti krivega njegove smrti. Pod utisom pogovora, ki ga je imel prej z blaznim filozofom dr. Danielijem, se mu prikaže v sanjah mrtvi prijatelj kot obtožitelj, žena njegova kot priča, dr. Danieli pa kot sodnik, ki ga obsodi radi umora. Serban zblazni in pride v blaznici zopet v dotiko z dr. Danielijem, ki mu razodene resnico, da ni nobene pravičnosti na svetu ter da ga oprosti. Pod težo teh besed se »morilec« zgrudi in umre. Ta igrokaz se je igral že z velikim uspehom na svetovnih gledališčih in bo radi svoje posebnosti gotovo ugajal tudi našemu občinstvu. (Iz Pilštajna.) Nekako zatišje je zavladalo po zadnjih' marčnih volitvah. Vse klerikalne obljube so se premenile v veliko ničlo in njih preje tako zgovorni jeziki so utihnili. Celo nas, samostojne, so pričeli puščati pri miru in nič več ne govore, da smo brezvercu Narobe, vse se rado pogovarja z nami in vedino bolj se slišijo glasovi, da bi bile že skoraj volitve, da pokažemo klerikalnim obljubarjem. Klerikalni sestanki so klavrni, zanimanje za klerikalne organizacije pada in tudi orle drži samo to še skupaj, da dobivajo zastonj kroje. To pa po zaslugi par klerikalnih veljakov, ki so kot poroki priskrbeli za denar od tukajšnje posojilnice. Tudi gospod župnik je boljše volje. Politiko pušča sedaj v cerkvi popolnoma pri miru, ga je pač izkušnja izučila. Bilo je nekako pred letom dni, ko je govoril g. župnik: »Veste! Sedaj bodo samostojneži zopet ponujali plesnivo korur-o in druge stvari, samo da bi vas pridobili na svojo stran. To je ravno tako, ko če daje gospodinja piširi koruzo, da jo more ujeti in zaviti vrat.« Na, sedaj so pa klerikalni poslanci s svojim Markovim protokolom zavili vrat svojim volilcem, pa jim še koruze niso dali. Pri tej priliki še malo zgodbico o klerikalni agitaciji Neko ženico so misijonarji tako zbegali, da je takoj po prihodu domov zahtevala od moža, da voli samo SLS, kajti drugače da ima smrtni greh. Toda njen mož je bil možakar, kakršnih treba. Vpričo žene je zahteval od kaplana, da mu pove po resnici, če je v resnici greli, ako voli kako drugo stranico in ne SLS. In po pravici mu je odgovoril kaplan, da je stvar vsakega posamez-nikat, katero stranko da voli in da ni greha, če ne voli SLS. — Pred volitvami so nam govorili: Ne boste več plačevali tako visokih davkov, ker bo že dr. Korošec pomagal, da bodo davki zmanjšani. Danes pa ima nezaslišano povečane davke. Po volitvah so prihajali fantje na dopuste. Hitro so se izmislili klerikalci. Vidite, fantje prihajajo že iz Maeedonije. No, pa so se lc prekmalu morali vrniti v' Macedonijo. — Tu od nas hodi precej delavcev na delo v premogokop Reštani. Tudi ti delavci so volili dr. Korošca. Ker pa jim ta za časa stavke ni priskočil na pomoč, govore sedaj opeharjeni delavci: Pri prihodnjih volitvah si bomo merali pač sami pomagati, čc bomo hoteli, da nam bo dobro. Voliti bomo morali ljudi iz svoje srede, ne pa dohtorje in profesorje. — Na vseh koncih in krajih poka take v klerikalni stranki in ravno sami so temu največ krivi. Vse bodo dalL so govorili, samo, če jim ljudstvo izroči svojo politično moč. Ljudstvo je to storilo in sedaj zahteva od SLS, da tudi ona stori svoje, da izpolni obljube. Tega pa SLS ne stori in zato gre rakovo pot in zato se množe vrste kmetskih borcev, zato uvideva ljudstvo, da je zanj rešitev v močni, složni stanovski stranki. Klic podeželja je zato dames: Vsi v kmetijsko stranko, vsi v SKS, ki je ustanovljena od ljudstva samega in namenjena tudi edinole ljudstvu. govori somisijeni- 1Z LISTNICE POSLANČEVE A. L. C. — Glede vaše želje, ki }o omenjate na prvem mestu svojega pisma, sem govoril danes z našimi delegati, ki so vzeli predlog na znanje. Ker čakajo tudi ital. delegati že tukaj, se bodo ti pogovori začeli, čim bo nesrečni reški sporazum odobrila nar. skupščina. Tov. N. O. — Zadevo tvojega invalida izročil ministru soc. poiitike, ki bo seveda dal po svojem strokovnem referentu navodila, kako naj prizadeta stranka postopa. Navodila pošljem, čim prejmem tozadevni odgovor. M. C. Lj. — Vložil upit na ministra. A. B. St. — Vašo zadevo poslal s toplim priporočilom na pristojno mesto. /. L. B. — Pisal takoj po prejemu komandantu divizije. I. R. Z. — Poslal pismeno. /. J. Z. — Prošnja hčerke ustišana, M. D. G. — Stvar stoji nekoliko drugače, kot ste pripovedovali in so zato nastale težkoče. Tov. A. — Omenjena stvar še ni prispela v ministrstvo. L P. L. — Zahtevanih spisov še ni, bodo pa g. Sch. po možnosti sprejeli Županstvo B. — Odšlo že davno generalno rešenje, da se take slučaje nič ne plača. Če bi vas še nagovarjali, sklicujte se na ta M. P. Lj. — Zadevo g. T. načelniku toplo priporočil. Obljubil j«, da bo takoj zahteval poročila. Tov. H. v B. — Prošnje od 6. febr. do danes (15. febr.) še ni v Beograd. Priporočil pa sem ugodno rešitev. Zadnje še tudi niso našli Glede boljše poštne zveze bodo stvar proučili. Prošnjo za srečolov pa direktno in čimpreje. Opozori pa me z dopisnico. J. L. N. m. — Prvotna prošnja bo prišla — bog ve kdaj — v pretres. Zato sem opozoril na vaš slučaj g. predsednika;, ki vam je med tem nakazal 400 dinarjev. M. P. Z. — Vaše prošnje ni ne v ministrstvu za soc. politiko, ne v drž. računovodstvu, ne v drž. pravobraništ-vu. Obrazložite mi o priliki naslov in vzroke vaše zahteve, da bom slučaj eventualno o priliki interpelacije uporabil. F. L. P. — Seveda je treba zaprositi za orožni list. Tov. R. na B. — Vprašaj za podrobnosti na oddelku v Ljubljani. Tukaj ni o tem nič znanega. Stare »pravice« iz fevdalnih časov pa bo odpravil še le novi zakon, katerega načrt je že davno gotov, a gospoda iz vlade ga neče spraviti v Nar. Skupščino. M. V. v Č. — F. A. V. P. - /. /. C. in drugi, k), se zanimajo za Ameriko. — Kvote iz Združenih držav še vedno ni. Vobče re je ne pričakuje pred aprilom. Do takrat prošenj sploh ne spre-jemljejo. Prvoimenovani je vprašal, če se dobi dovoljenje za 6 mesecev. Dobi se, a le v slučaju, če se izkr.žete, da imate v resnici tam premožerje, ki ga morate Eiijno spraviti v red. A to se seveda p potni list vpiše, in tako vas nadzirajo tudi ameriške oblasti, ki se tudi pobrigajo, da vas točno vrnejo. Seveda bi sina ne mogli vzeti s seboj. Kanada potrebuje za marc okrog 1000 sezonskih poljskih delavcev in jim nudi velike ugodnosti. Useljevanje od tam pa istotako zahranjujejo Zdrttž. države, kakor iz Evrope. Bi bilo jako napačno, kdor bi poskušal priti na ta način tja. Torek, dne 12. !ebn:aria. Skupščina je nadaljevala s proračunsko razpravo. Kot prvi je govoril zemljoradnik Stanko Miletič, ki je med drugim govoril tudi proti previsokim cerkvenim pristojbinam. Njegov govor je izzval med radikali velikansko burjo, zlasti ko je očital radikalom korupcijo. Za njim je govoril atek. Govor je imel sicer lepo napisan, pa je bil preveč razburjen in zato sploh ni megei vse po vrsti Citati. Govoriti bi moral o proračunu, pa je govoril o vsem drugem samo o proračunu ne. Radikali so se kar oddahnili pri takem nasprotniku. — Markovlčeva afera. Z ozirom na obtožbo zemljoradnikov je izjavil bivši minister Markovič, da bo dal v skupščini ustmen odgovor. — Opozlcijonalen blok. Delegata Radiča dr. Maček ln dr. Krnjevič sta izjavila, da ne more biti govora o kakem sporazumu med demokrati in Radičem. Kljub temu pa se možakarja še v naprej pridno pogajata z Davidovičem. — Kako bo z Radičeviinl mandati? Ljuba Jovanovič, predsednik skupščine je izjavil, da morejo biti Ra-dičevi mandati verificirani (potrjeni) šele potem, ko jih overovi verifikacijski odbor in skupščina in ko po lože Radičevci prisego kralju in ustavi. To se pravi z drugimi besedami, da se to ne bo zgodilo še tako kmalu. — Ratiiika-cija reškega sporazuma je bila odgode-na vsled bolezni dr. Ninčiča, ki je zbolel na akutni politični bolezni. Nemci in Turki se namreč kujajo in dokler ne Pridobe radikali teh z novimi koncesijami, ni misliti, da bi Ninčič ozdravel. — Italijanski poslanik Manzoni, ki je bil preje v Beogradu je Imenovan za italijanskega veleposlanika v Rusiji in je na svoje novo službeno mesto že odpotoval. — Iz Biilgarske prihajajo alarmantne vesti, da se pripravlja nova vstaja. Po ulicah Sofije patruljirajo oja-čene straže. Vlada izgublja vedno bolj zaupanje naroda. Pa dosti ga itak nikoli imela ni. — Na Primorskem se je dosegel volilni sporazum med našimi Ju-gosloveni in tirolskimi Nemci. Nemci in Slovenci nastopijo s skupnim volivnim znakom: planinko ki je prekrižana z lipovo vejico. Če ne bi bil dosežen ta sporazum, potem Slovenci in Nemci pri sedanjih volitvah v rimski parlament sploh nastopiti ne bi mogli. — Klerikalci vedno enaki. Primorski klerikalci in-trigirajo proti skupnemu nastopu Slovencev pri volitvah v italijanski parlament. Zahtevajo odstop dr. Wilfana, čemur pa vse ugovarja. Samo partija klerikalcev je povsodi. Sreda, dne 13. februarja. Razprava o rimskem sporazumu je odložena, vsled še vedno trajajoče bolezni dr. Ninčiča, kakor pravijo radikali, v resnici pa, ker se boje radikali poraza v skupščini. Sedaj štejejo radikali glasove in ker jih še niso dosti našteli in se Nem« ter Turki §9 niso uda 11, moro biti dr. ftinčlč v postelji Upajmo, da se mu skoraj povrne zdravje. — Opo-zlcijona'en b!ok je dnevno vprašanje politikov, zlasti onih, ki nimajo dosti dela. Demokrat Davidovič, mohameda-nec dr. tirasnica in naš dr. Korošec se pridno razgovarjajo, kako bi našli tako formulo, po kateri bi mogel farbati g. Davidovič Srbijance s centralizmom, g. Korošec pa Slovence z avtonomizmora. Po dolgem posvetovanju so se že nekoliko zjedinili in sicer na ta način, da je g. Davidovič za odložitev vprašanja notranje ureditve države, g. Korošec pa za takojšnjo rešitev tega vprašanja. Tako bosta oba mogla reči: Saj sva hotela, pa ni šlo. Tudi volivci bodo obema rekli: Saj smo hoteli vas voliti, pa ni šlo! — Ustanovitev privilegirane obrtne banke je bila v odboru sklenjena. Od banke bodo imeli obrtniki le malo, dosti pa njeni ustanovitelji, ki so seveda neobrtniki. — Konkordat. Pogajanja za sklenitev konkordata med Vatikanom in Jugoslavijo so zaključena. — Državni uradniki so izdali spomenico vladi, v kateri zahtevajo takojšnjo ureditev uradniških plač. Bolje bi storili uradniki, če bi mesto spomenic izdelali dobro uradniško organizacijo. — Markovičeva afera. Radikalni poslanec Rankovič je izjavil, da bo glasoval za predlog zemljoradnikov za izročitev bivšega ministra Markoviča sodišču, če se izroče sodišču tudi nekateri bivši demokrati ministri, predvsem dr. Kumanudi in dr. Žerjav. Demokrati so vsled Rankovičevega pogoja zelo vznemirjeni. ker so za boj proti korupciji samo tedpj, kadar ne zadene ta boj njih. — Vesti o revolucionarnem gibanju na Bolgarskem se potrjujejo. — Angleški ministrski predsednik Mac Donald, voditelj delavske stranke je imel svoj prvi ekspoze. Povdarjal je miroljubne cilje delavske stranke in se izjavil za sklicanje svetovne konference, ki naj uredi najbolj pereča vprašanja evropske politike. Četrtek, dne 14. februarja. Dan interpelacij v skupščini. Najprej je bila na vrsti interpelacija demokratskega poslanca Grisogona zaradi ustavitve plačil delavcem pri gradbi železnice Knin-Pribudič. — Viharen je postal potek seje pri razpravi interpelacije zaradi podelitve zemlje dobrovoljcem. Zemljoradniški poslanec Vujič je zahteval, da se da zemlja samo dobrovolj-cem-kmetom, dočim naj se dobrovoljcem uradnikom prizna dvojna službena doba. — Dinar v Curihu je preskočil sedmico. — Pašič je ozdravel, znak, da se je političen položaj za radikale izboljšal. Tudi dr. Ninčič Je pričel vsled tega lezti z eno nogo iz postelje. — V Beogradu je bila konferenca naše in italijanske delegacije za sklep trgovinske pogedbe z Italijo. Italijanska delegacija je dobro pripravljena, dočim naša ne. Prva seja je končala po formalnih pozdravnih govorih. — Jugoslavija prizna Rusijo. Poroča se, da se pripravlja v našem zunanjem ministrstvu nota, s katero bo priznala naša država sovjetsko Rusijo. — Boji s komitL V Oso-kaskih planinah je uspelo kmetom, da so obkolili s pomočjo vojske komite. Pri tej priliki je bilo ujetih 10 komitov, eden pa je bil ubit. V vučitrnskem okraju je prišlo do prave bitke med ko-miti ter vojsko, orožniki in kmeti na drugi strani. Vojska je streljala tudi s topovi. 5 orožnikov je bilo ubitih. — Načrt konzularne konvencije je predložila naši vladi Italija. Po mnenju strokovnjakov, ki so imeli vpogled v italijanski načrt, je ta za nas nesprejemljiv. — Volilni boj v Italiji je v polnem teku. Fašisti so dosegli prve pomembne uspehe. Najodličnejši voditelji nacionalnih liberalcev, kakor Alando, De Nl-cola, Facta bodo kandidirali na faši-stovski listi. S tem je fašistom zasigu-rana večina tudi v Južni Italiji, kjer sicer nimajo fašisti dosti pristašev. Že sedaj je gotovo, da bodo fašisti pri volitvah dosegli 25 odstotkov glasov, s čemur jim je po novem volilnem redu zasigurana dvetretjinska večina. Klerikalci (popolari), ki so bili v prejšnjem parlamentu še najmočnejša stranka, bodo pri sedanjih volitvah silno nazadovali. — Razkol italijanskih socijalistov je popolen. Vsled tega ne bodo mogli socijaiisti postaviti v vseh okrajih svoje kandidate. Vsled razkola so izgubili socijaiisti ves političen upliv v Italiji. — Francoska je pripravljena izprazniti Porenje, če se jej dajo zadovoljive garancije glede nemške vojne odškodnine. — Izjemno stanje v Nemčiji bo s 1« marcem ukinjeno. — V Palatinatn se silno širi protiseperatistično gibanje. Na več krajih je prišlo do krvavih izgredov in je bilo več separatistov ubitih. Separatisti zahtevajo ločitev Pfalze od Nemčije. Med prebivalstvom nimajo prav nobene zaslombe, temveč se vzdržujejo le s pomočjo Francozov. — V Rima se je pričela konferenca pomorskih strokovnjakov. Na konferenci je zastopanih 16 držav. — Kuluk upelje na Bavarskem klerikalna vlada v. Kahra. Klerikalci so povsodi enaki — ŠtrajkL Na Dunaju je izbruhnil štrajk bančnih uradnikov, v Parizu štrajk Crkostavcev, na Angleškem pa se pripravlja štrajk ^skladiščnih delavcev. Petek, dno 15. februarja. Pokrajinska uprava v Zagrebu je bila ukinjena. Parcelacija Hrvatske je •y tem izvršena. Za velikega župana v Zagrebu je bil imenovan dosedanji namestnik na Hrvatskem dr. Cimič. Hr-ivatski listi so vsled tega silno ogorčeni. jŽalibože ne naslavljajo svoj protest na Ipravi naslov, zakaj če bi bil Radič v skupščini, mesto da čepi na Dunaju, ne bi prišlo do parcelacije Hrvaške. — Dinar je zopet narastel in dosegel v Curihu višino 7.30. Posledica tega je, da je ves izvoz iz Jugoslavije ustavljen. — Pogajanja zaradi ustanovitve opozicijo« nalnega bloka se nadaljujejo. Z demo-ikratske strani se naglaša, da potekajo pogajanja nad vse uspešno. Kljub tem demokratskim zatrdilom, pa se ne premakne ustanovitev opozicijonalnega bloka niti za ped dalje. In čisto naravno. Ves opozicijonalen blok je zgrajen na napačni špekulaciji, da bo Radič delal politiko za demokrate in klerikalce. To pa je popolnoma napačno zakaj veliko preveč prebrisan je Radič, da bi ga vlekel Korošec. Dr, Korošec je bil z Markovim protokolom potegnjen od radikalov, z opozicijonalnim blokom bo pa od Radiča. — Madžarska krona slabša od avstrijske. Na Dunaju in v Budimpešti je izgubila madžarska krona na-krat vso veljavo. Dočim je bila še začetkom leta vredna madžarska krona dve in pol avstrijski, je bila začetkom februarja vredna le še nekaj nad 1 krono, sedaj pa je vredna samo še bo avstrijskih vinarjev. Kljub temu pa je madžarska krona notirala v Curihu do zadnjega časa veliko bolje. Kurz je bil torej čisto fiktiven. Danes je vreden 1 dinar preko 1200 madžarskih kron. Verjetno je, da bo madžarska krona še nadalje padla. — Tudi ruski červo-nec je v zadnjem času zelo padel. Cer-vonec bi moral biti krit z zlatom in je bil zato vreden ob svojem nastanku 17 dinarjev. Počasi pa je pričel padati. Vseeno pa je bil ob Ljeninovi smrti še Vedno vreden okoli 12 dinarjev. Tedaj i pa je začel červonec silno padati in danes ni vreden 2 dinarja. — Tudi nemška rentna marka je pričela padati. Nemška rentna marka bi morala biti vsa pokrita z zlatom. Pričeli pa so Jo v prevelikem številu izdajati in je začela zato padati. — Vsled padca madžarske krone in silnega porastka cen so izbruhnile v Budimpešti velike demonstracije gladnih. Orožništvo je moralo rabiti orožje. Režim krvavega Horthyja se maje. — Na Grškem bo izveden plebiscit glede bodoče oblike države. Sobota, dne 16. februarja. Dinar je v Curihu zopet narastel in sicer na 7.55. Vse napoveduje, da bo dinar rastel še naprej. Madžarska krona je ponovno padla in na Dunaj« odtegujejo pri zamenjavi madžar. kron že 20 odstotkov njene vrednosti. — V skupščini je bila važna interpelacija I zemljoradniškega poslanca Dule Dimi-trijeviča zaradi bosenskih gozdov. V teh gozdovih se je namreč prav nesramno izkoriščala in sleparila država. Pod utisom odkritij zemljoradniškega poslanca je moral minister obljubiti, da bo dal vse pogodbe glede bosenskih gozdov pregledati —- Proti draginji. Ker rastejo po trgovinah cene, kljub temu, da je narasla vrednost dinarja, je izdal finanč. min. nalog, da se proti takim trgovcem postopa po zakonu. — Težave z opozicijonalnim blokom trajajo dalje. Vsak dan čujemo, da je bil dosežen zopet nov sporazum, opozici-jonalnega bloka pa vseeno še ni. Gospodu Korošcu se njegov posel, slabo obnaša. — Kongres latinskih držav je bil otvorjen v Lizaboni na Portugalskem. Na kongresu so zastopane skoraj vse južnoameriške republike. — V Vojvodini so bili silni snežni zameti, da je bil deloma ustavljen promet. Obstoji nevarnost poplav. — Norveška je priznala Rusijo. — V Beograd je prišla deputacija Albancev, ki je prosila našo vlado, da zasede Skader, ker ne more mesto drugače živeti — Češka krona je padla, kar je vzbudilo v parlamentu paniko. Tudi padec francoskega franka Se ni ustavljen. — Na Angleškem je izbruhnil velikanski štrajk pristaniških delavcev. Štrajka 150.000 delavcev. — Na Bolgarskem je izbruhnila ministrska kriza. Socijalno demokratski minister Kasazev je odstopil. Vse beži od teroristične in s krvjo omadeževane vlade morilcev Stambolijskega. Nedelja, dne 17. februarja. Po vsej Sloveniji so se vršili uspešni shodi naše SKS. Povsodi glasno izraža ljudstvo svoje nezadovoljstvo s klerikalno politiko. — Na Jesenicah so pri občinskih volitvah zmagali klerikalci To pa samo zato, ker sta bili dve listi razveljavljeni in se zato polovico volilcev volitev sploh ni udeležilo. Klerikalci so silno nazadovali. Volitve bodo najbrže razveljavljene. — V Švici se vrši referendum za ali proti osem- urnemu delavniku, — Rusija razpisuje notranje posojilo v znesku 100 milijonov zlatih rabljev. — Volilni boj v Italiji se naclaljuje z vso strastnostjo. Fašisti zmagujejo na vsej črti. Med primorskimi Slovenci vsled klerikalcev še vedno ni prišlo do enotnosti. —• Pondeljek, dne 18. februarja. V skupščini se je vršila velika debata o sporazumu z Italijo in o rešitvi reškega vprašanja. Minister dr. Nin-čič je podal obširno poročilo, kateremu so radikali navdušeno ploskali, dočim je opozicija viharno ugovarjala. Debata je trajala ves pondeljek in je bila preložena na torek. — Dinar je dosegel v Curihu 7.60. Pričakuje se, da je to višek. 4 Edino najboljši Mm stroji so Josip Peteline a IjoMjtfa, $9. Pita rasi; 7 (bliiu POTgornovega spomenika tr. vodo) znami-e Griizner in /"cHer za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo v vseh opremah, najnižja cener 10 letna garancija. Istotam igle, olje, posamezne dele za stroje in kolesa. Sprejemamo popravila. ppr Dvig dinarja« V preteklem tednu je vpijava našega dinarja zelo narasla. V Curihu je narastel dinar od 6.50 na 7.50, v New-Yor-ku pa cd 114 na 133.7. Z drugimi besedami se pravi to: dočim je bilo treba plačati koncem prejšnjega tedna za ameriški dolar še 86 D, je bilo treba plačati začetkom tega tedna samo 74 dinarjev. Kaj je vzrok narastlca dinarja, je vprašanja, ki zanima sedaj vso javnost. Kakor vedno, tako jc tudi sedaj več vzrokov za dvig dinarja. Ti vzroki so dvojni: naravni in umetni. Med naravne je šteti sledeča dejstva. Naša trgovinska bilanca se stalno popravlja. Dočim smo še leta 1922 uvozili neprimerno več blaga ko izvozili, se je to stanje leta 1923 korenito popravilo in naš izvoz je dosegel naš uvoz. 7c na gospodarski konferenci privrednikov v Beogradu se je to dejstvo napovedovalo. Številke pa so sedaj to prerokovanje potrdile in danes vemo, da je narasel naš irvoz na 8 milijard dinarjev. Je to posledica produktivne gospodarske politike sedanjega finančnega ministra? Dočim je prejšnji demokratski minister prepovedoval izvoz kmeti jskih pridelkov, ga ie sedanji dovolil. Samo s kmetijskimi pridelki pa smo dosegli tako visoko številko v našem izvozu. Tako je življenje potrdilo to, kar trdimo mi vedno, da more samo [ kmetijska politika rešiti državo. I Drug važen vzrok je v tem, da ni pustil finančni minister tiskati novih bankovcev. Tudi to je čisto v duhu zahtev kmetijskega ljudstva, kar smo ml stalno povdarjali. Kmetsko ljudstvo vrši pošteno delo rti zato hoče tudi, da je pošteno plačano. Denar, ki je vsak dan manj vreden* je za kmetsko ljudstvo samo nesreča. Zahtevamo dober denar, 15 naj velja, kakor so kmetski pridelki polnovredni. Tretji vzrok za dvig dinarja je v tem, da se je naš proračun popravil. Dočim smo imeli preje samo proračun na papirju, je novi proračun tak, da skoraj popolnoma odgovarja dejanskim razmeram. Lansko leto je bilo n, pr. treba dovoliti skupščini 1200 milijonov dinarjev naknadnih kreditov edino zbog tega, ker je bil prejšnji proračun samo na papirju. Poleg teh glavnih gospodarskih vzrokov, pa so bili merodajni še politični in sicer na> prvem mestu: sporazum z Italijo. S tem sporazumom je dobila naša država končnoveljavno uvoje meje in odstranjena je bila vojna nevarnost z Italijo, ki je stalno ogrožala naš miren razvoj. Tuji svet je po sklenitvi sporazuma z Italijo spoznal, da ni za Jugoslavijo nobene vojne nevarnosti in zato je pričel zaupati tudi jugoslovanskemu denarju. Razven teh naravnih razlogov pa so delali pri dvigu dinarja še umetni vzroki. Tudi tujim špekulantom je bilo znano, da je naš dinar več vreden, kakor pa njegova cena na borzi. In ko se je vsled tega pričel naš dinar na borzah nalahno dvigati so pričeli dinar dvigati, so pričeli dinar kupovati, da bi zaslužili na ta način denar. Vsako veliko povpraševanje po blagu pa mora roditi njegovo.-podražitev. In zato Je pričel dinar nakrat in silno napredovati Ali bo ostala sedanja veljava dinarja, je nadaljno vprašanje, na katero zahteva vse odgovor. Popolnoma jasnega odgovora seveda ni mogoče dati. Pač pa se lahko reče sledeče: V kolikor je dinar narastel vsled naravnih vzrokov, v toliko bo ostala tudi njegova veljava neizpre- j menjena. V koliko pa je pognala mednarodna špekulacija dinar previsoko, v toliko bo tudi padla njegova sedanja veljava. Posledica bo torej ta^ da bo dinar v celoti narastel, vendar ne v tej meri, kakor so želeli mednarodni špekulanti Eno pa je gotovo že sedaj. Tako nizko, kakor je stal dinar po Plavšičevi Akciji, ne bo stal nikoli več. Naša država napreduje in viden dokaz tega je narastek dinarja._______ Važna sodnika odločba $fede kvota. Žene ln ©trod inozemskih letnikov v $tarl Zakon o kvoti določa, da nekatere vrste inozemcev w«ejo biti pripufčene v Združene Države tudi potem, k vse po dnevnih cenah, vedno ceneje kakor pri drugih trgovcih. Vse ^tale predmete preskrbimo na želje vsakemu članu. Proda sa d (skedenj v najboljšem stanju ia hrastovega les«, 20 m dolg1 in 6 m širok. Cena se izve pri g Jarcu, Novo mesto it. 109. Ppbb s^rt? MiMrJca USN3ATIH OB!EK LJubljana. Dvorni trg 3. Zahtevajte vzorce. Na prodaj je 2000 lepo ukoreninjenih najboljših sočnih vrst, kakor krvavo - rdeče, bele, rumene itd. Cena za nad meter visoke je 5 Din, pod meter visoke pa 3 Din. Naročilo naj bo vsaj za 25 komadov. Pri naročilih naj se navede natančen naslov in zadnia železniška postaja. Z razpošiljatvijo s« prične prve dni meseca marca po povzetju. Za obilna naročila se priporoča Anton Žagar, Besnita št 23. p. So. Hruilc* pri Ljubljani. PnOMETN! Z99DD Zil D. D. V L3UBL3 AN I prodaja premog Iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industr. podjetja in razpečava na debelo. Inozemski premog In koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koki za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in briknte. Našlo«: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani. Miklošičeva cesta št. 15/0. Mk m lf B m M% a H novodošlega pomladanskega in letnega blaga za ril i B O 1% M M ženske in moške obleke, perilo. Sifon, kotonina, oksford, cefir. cvilih, odeje, koci, posteljne garniture i. dr. samo čehoslovaški izdelek, se pnoo™*« doma?* travma pri »Časniku"*. Llubliana, Litigarieva, Stritarieva ulica. Oprana* !wiw ii uri takim eprsme (tališa)! ■ Ceirc znafac »i k« in rmcnss I Največja tovarna umetnih gnojil nam Je pr©* pustila svoje izdelke v razprodajo po celi Sloveniji in smo s tem dosegli največji napredek za naše poljedelstvo ter Vam priporočamo nakup po ste* dečih izjemnih cenah: rudninski superfosfat 10% 100 kg 160 Din kalijeva sol ¥0-9Z% . . , M „ 1SS n kostni superfosfat 18—Z0% „ „ Z5Q „ apoeni dušik 18—20%. . . „ „ 315 „ Mnit »—15%......n n 70 „ rožena moka.........., 900 H Navedene cene se razumeio bruto Za neto v vrečah po 100 kg franko postaja Ljubljana, od-nosno franko skladišče. Kolodvorska ulica 7 in brezobvezno. Za pristnost Jamčimo ln Vam prilagamo obenem navodila za gnojenje ln pričakujemo, da Vam naša ponudba najbolje ugaja. Pri odjemu celega vagona znaten popust Priporočamo se cen j. naročilom in beležimo z zadružnim pozdravom: osrčja pM lična i MM. res- zadr. z omej. zav. liis iilii$ i e G 6 t 6 1 O ® k: Ivan unceii. Stisnil* »Zvezna U&^arna« v UubliauL.