IZD A/ A CP iGOREN JSKT TISK« • UBEJUJr UKKDNlSKI ODBOR . OtAVNl UREDNIK SLAVKO DEŽNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN • TEL UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90. OtAVNl UREDNIK 24-75 . TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-13.^
LETO XV
KRANJ, SOBOTA, 12. MAJA 1962
ST. 53
IZHAJA OD OKTOBRA IMT KOV
TEDNIK OD I. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK • OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN
GLASILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
Po
kurirskih stopinjah
Življenje je reka, ki teče in odnaša spomine. Toda ne vseh! Nekateri so le preveč pomembni, da bi jih mogel zasenčiti tok ča-ea. Vedno znova se nam po vraća jo v življenje in prinašajo s #eboj podobo takratnih dni. Taki K> tudj spomini nekdanjih partizanskih kurirjev. Ti kurirji 6e bodo danes opoldne - 12. maja -Ifcrali v Ljubljani. Prihiteli bodo od vsepovsod: s Štajerske, Gorenjske, Dolenjske, Primorske in Notranjske. Iz Ljubljane bodo z avtobusom krenili v Skofjo Loko In od tam dalje v Poljansko dolino.
Nekako ob 14.30 uri bodo nekdanji partizanski kurirji, ki so v najtežjih vojnih dneh kdo ve kolikokrat tvegali življenje, z avtobusom prispeli pred občinsko poslopje v Skofjo Loko, kjer 6e jim bodo pridružili še udeleženci patrole iz Škofje Loke. Ob 16. uri bo patrola že v Poljanah, kjer bo položila venec pred spomenik padlih borcev. Svečanosti pred spomenikom, kjer se bodo kurirji oddolžili spominu padlih, bodo prisostvovali tudi poljanski pionir):.
Pot bo vodila iz Poljan v Delnice, kjer je bila v času okupacije kurirska stanica G-5. V Delnicah bodo kurirje spet pričakali pio-inrji osnovne šole Javorje, ki jih bodo spremljali v6e do vasi Javorje, od koder bodo kurirji spet gami nadaljevali pot na Stari vrh. Prijazne jase na Starem vrhu bodo patrolo sprejele ob osmi uri Zvečer, čez eno uro pa bodo kurirji zakurili taborni ogenj. Potem se bodo zbrali v Loški koči na Starem vrhu, kjer bodo obujali spomine. Beseda bo dala besedo... Tam bodo kurirji tudi prenočili.
Jutri zjutraj - 13. maja - bodo zapustili Stari vrh in se preko Javorjev vrnili v Skofjo Loko. kjer bodo korakali 6kozi mesto do doma Zveze borcev. Tam bodo kurirjem priredili sprejem. Ko bo patrola položila venec pred spomenik padlih borcev, bo nadaljevala pot proti Ljubljani.
V spomin na pohod te patrole bo Filatelistična zveza Slovenije izdala spominsko pisemsko kuverto s spomenikom stanice G-5 v Delnicah. Kuverte bodo žigosane s patrizanskimi žigi iz časov NOB, in sicer stanice G-5, G-3 in G-13.
Smotrno
izkoriščanje mehanizacije
POSPEŠITI UKREPE ZA TIPIZACIJO KONSTRUKCIJSKIH ELEMENTOV IN OBRTNIŠKIH IZDELKOV
Gradbeništvo, ki je po letošnjem družbenem planu glede višine narodnega dohodka med gospodarskimi dejavnostmi takoj za Industrijo, se je na Gorenjskem v zadnjih letih dokaj hitro razvijalo. K temu so pripomogle zlasti povečane zmogljivosti gradbenih podjetij. Tako obstajajo določena predvidevanja, da v bližnji prihodnosti ne bo večjih težav, kar zadeva same gradbene storitve. Pa8 pa bodo še vedno problemi v zvezi z obrtniškimi in instalacijskimi deli.
Gradnja kranjskega nebotičnika naglo napreduje D osle 1 « t* »«. j     j a i     • *
rej manjka še deset nadstropij, da bo nebot L* h™ , ' P°v*Pela že do sedmega nadstror.i. To-govorice češ da bodo zgradbiT zaradi S*«^^^^ pa 8° ^ P.° J^",
£ Jo bodo »osmukali« kar za sedem Ll^iZ^t^^?- ™™ nadstropij. Nekateri trdijo,
Nadaljnja gradnja objektov družbenega standarda in rekonstrukcije posameznih gospodarskih organizacij bodo še vedno zahtevale večji obseg gradbene dejavnosti. Uvodoma smo že omenili, da se je v preteklih letih obseg gradbene dejavnosti nenehno povečeval. Vendar je šlo to precej na račun povečanega števila zaposlenih. Odslej pa naj bi obseg gradbene dejavnosti povečevali z mehanizacijo. Pri tem morajo gradbena podjetja upoštevati načelo, da se bodo oskrbela le s tisto mehanizacijo, ki bo pri njihovem delu stoodstotno izkoriščena. Nesmiselno in ekonomsko neopravičeno bi namreč bilo, če bi vsa gradbena podjetja nabavljala težko mehanizacijo (buldožerji, bagri, valjarji in podobno). Te naprave so namreč zelo drage, po -rugi strani pa spadajo med mehanizacijo, ki ne more biti stalno izkoriščena. Zato bi bilo verjetno smotrno, da bi sc v pooolnejSi meri mehaniziralo eno izmed žc
■ izvalili ^d^n°,uVIe take ln P°dobne govorice pa so po-8premtaJ.n,u prvo,„.g. „a£rJsp,oh L'l^tt •S-S^&TjSSSj * ° ka"rS°em t0"
IZKUŠNJE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI
Skupnostim več besede in samostojnosti
Kje smo uspeli orcanlzacijsko zajeti vse možnosti ln n i «ia«. nost stanovalcev za reševanje lastnih potreb? Kako za* t ^v jevnim skupnostim stalne vire dohodka na osnovi fa.tn. Z . i?," Kdo bo posnemal primer Golnika in BPT vTjSftS d«J*vnoitl?
Taka in podobna vprašanja so prišla na dan, ko so pred kratkim na IO Okrajnega odbora SZDL v Kranju razpravljali o dosedanjem razvoju stanovanjskih skupnosti. V našem okraju je skupno 22 sta-
Tržlču?
novanjskih skupnosti. Stanj«. *-javnost! in izkušnje teh     ^ •
?L?V r° raZHČne- Ponekod «0 /rasle bolj pod geslom dneva, dm-
?°TJ- J-C narek°vala stvarna potreba in Jim tudi vsilila konkretne
„Vzemi, kjer je in daj..."
O RAZLIKAH V POKOJNINAH, KI LJUDI MOTIJO — SEDANJA MERILA NA NOVEM VRHUNCU NESKLADNOSTI!
-Razen tega moramo revidirati tudi zakon o pokojninah, zakaj te sedaj smo prišli do tega, da znašajo naše socialne dajatve okrog 400 milijard dinarjev letno. Te dajatve so v zadnjem času rasle kar v geometrični progresiji. Tudi tu moramo videti, kaj je treba spremeniti, ne tako, da bo prizadet nekdo, ki je upravičen, marveč tako, da se ne bi več dogajalo, da bi neusmiljeno razsipava! 1 sredstva, kar se je često-fcrat delalo. Zato bomo morali glede tega opraviti revizijo.«
Tako je dejal predsednik Tito v Splitu, ko je govoril o nekaterih potrebnih ukrepih in ob tem konkretno o pokojninah. Te besede veljajo tudi za naš okraj. Zaradi kompliciranih določil jn tudi zaradi posameznih neobjektivnih dokazil in podobno so nastale med pokojninami velike neskladnosti. Med zidarji iste sposobnosti, Iste delovne dobe itd. so nastale velike razlike glede na to, kdaj je nekdo izposloval pokojnino oziroma kakšni predpisi in merila so bila takrat v veljavi. To velja za vse kategorije delavcev. Tako so bili na primer prizadeti vsi, ki so se upokojili v letih 1958 ali 1959. Ob posebnih navodilih namreč niso gospodarske organizacije delile nobenih dobičkov na plače od 1. januarja do 30. septembra 1958 in so bila sredstva usmerjena na rekonstrukcijo itd. S tem so bili v tistem času razumljivo manjši osebni dohodki, manjše je bilo letno povprečje prejemkov in ob tem tudi manjše pokojnine tistih, ki so to izposlovali v tistem času.
Razlike zaradi te neskladnosti in tudi druge nepravilnosti v primerjavi med pokojninami so d<*l-
no izravnali lani, ko so izšla posebna navodila.
Preko 10.000 pokojnin so znova prerešetali v smislu novih navodil in nekatere neskladnosti so se dokaj ublažile.
Zdaj pa smo znova pred podobnim problemom. Revizija osebnih dohodkov oziroma njihovo vskla-jevanje z dejansko produktivnostjo bo v marsikaterem podjetju (Nadaljevanje na 2. str.)
oblike ctela. Za vse pa velja ugo- (ricvalci res pogrešajo itd. Seve-
tovftev, da imajo velike težave za- da bi morale stanovanjske skup- na podjetja smotrneje razporejala
obstoječih gradbenih podjetij, ki bi imelo vso težko in morda tudi srednje težko mehanizacijo. Te stroje oziroma naprave bi lahko to podjetje po potrebi posojalo manjšim podjetjem. Tako bi bila tudi ta mehanizacija dokaj dobro izkoriščena.
K hitrejši in cenejši izgradnji predvsem stanovanjskih objektov in objektov družbenega standarda pa naj bi razen smotrnejšega izkoriščanja mehanizacije pripomoglo tudi uvajanje modernejšega in hitrejšega načina gradnje. Gorenjska gradbena podjetja razen na nekaterih področjih doslej še niso dosegla pri tem zadovoljivih uspehov. Zato bi bilo potrebno pospešiti ukrepe za tipizacijo konstrukcijskih elementov in obrtniških izdelkov. Za realizacijo teh nalog bi bila potrebna skupna akcija ne samo obstoječih zavodov za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, temveč tudi vseh pristojnih okrajnih in občinskih organov.
Če bi imeli pravočasno urejeno urbanistično dokumentacijo za vse večje zazidalne načrte, bi to omogočilo, organizacijo velikih gradbišč. Jfob pravočasni izdelavi urbanističnih načrtov bi lahko gradbena podjetja sklepala pogodbe za stanovanjsko izgradnjo za daljše obdobje. Tako bi lahko gradbe-
radi pomanjkanja kadra, sredstev, prodorov itd. Predvsem pa primanjkuje dobrih izkušenj in smelosti pri iskanju oblik in novih prijemov pri delu. V nemalo primerih te skupnosti niso zasadile prvih lopat tjakaj, kjer njihovi prebivalci čutijo največje potrebe in kjer bi jih ti stanovalci tudi vsestransko podprli. Da bi take težave prebredli, si vodstva teh skupnosti še zmeraj preveč obetajo od raznih servisov in dohodkov mimo sodelovanja s stanovalci. Premalo je Še dobrih izkušenj v zvezi z organizacijo otroških varstvenih ustanov, premalo aktivnega sodelovanja pri urejevanju komunalnih naprav, pri reševanju socialnih problemov posameznikov, premalo smelih prijemov za koordinacijo dela hišnih svetov, pri organizaciji in vzdrževanju tistih servisov, ki jih sta-
Avtomobili, pavšali...
2e januarja letos je izšla uredba o ukinitvi pavšalov za avtomobile. Toda doslej skoraj nikjer še niso uredili teh stvari.
Tako so prod kratkim ugotovili na nekem okrajnem posvetovanju, ko so govorili o lastnikih osebnih vozil in o današnjih smernicah v gospodarstvu sploh. Mnogi zaposleni — v glavnem vodilni uslužbenci — so si v 6vojih ustanovah in podjetjih uredili take pavšale, se pravi stalne mesečne prispevke iz skupnih virov, da avtomobile odplačujejo zgolj iz sredstev skupnosti.
Te stvari je' treba urediti s posebnimi pravilniki v okviru samih gospodarskih organizacij, tako da se določi prispevek na osnovi ekonomsko utemeljene kilometrine oziroma da se točneje določi, kateri prevozi gredo lahko na račun določene organizacije. Te pravilnike bi morale vse prizadete organizacijo sprejeti najkasneje do 30. junija z veljavnostjo od 1. januarja letos.
To je za nas zelo aktualna zadeva. Okra i Kranj je imel že ob koncu lanskega leta 6.364 motornih vozil, tako da je prišlo na vsakih 20 prebivalcev eno vozilo, kar nas je uvrstilo med najbolj motorizirane predele v deželi, saj je bilo v slovenskem povprečju 28 prebivalcev na vozilo, v mur-
fikosoboškem okraju pa celo 72
prebivalcev na motorno vozilo. In
zadnje štiri mesece se je to se nadaljevalo.
Precej gre na račun osebnih avtomobilov »Fiat 600". Nemalo ten je posredno ali neposredno vezano na sredstva skupnosti -določenih organizacij itd. Zato bo urejevanje teh stvari s pravilniki nujno potrebno. Prav tako gre tudi za nepravilne pojave v mno-glh Primerih, kjer ta vozila ne slonijo na mesečnih pavšalih. Tudi kilometrine marsikje padajo ljudem v oči. V samem Kranju so kilometrine na primer od 25 pa celo do 45 dinarjev za kilometer za iste vrste vozil, kar je povsem neutemeljeno. Zato niso redki pojavi ,da so si posamezniki iz začetnega »Fiat 600*. lepo »opomogli -in si kupili »Fiat 1100«, potem še... Skratka gre za to, da velike razlike med organizacijami dajejo možnost posameznikom, da na račun skupnosti hitro in lahko odplačujejo avtomo-Mlti jih prodajajo in kupujejo boljše itd.
Povsem napačno bi bilo posamezne govorice usmerjati v hajko proti »avtomobilistom«. Velika večina teh si je morala pritr-gati od ust in še danes zbirajo stotako za stotakom, da odplaču-
jejo mesečne obroke. Toda posamezni primeri lahkotnosti motijo razpoloženje ljudi in bi jih ob splošnem urejevanju pravilnikov .
o koriščenju osebnih avtomobilov 150.000 dinarjev. Na Plavžu na Je-kazalo imeti pred očmi in jih od- senicah so prebivalci s 6 milijoni pravi jati. — K. M. (Nadaljevanje na 2. strani)
nosti imeti v določenih zadevah večjo besedo pri ustreznih službah ObLO. To velja na primer za socialno varstvo, komunalno dejavnost in podobno.
KJER SO PRIJELI ZA DELO
V dosedanji praksi se je pokazalo, da znajo sami st; >valci dokaj kritično presojati razmere in smotrneje usmerjati-določena sredstva za vzdrževan je komunalnih naprav in podobno, kot pa sam aparat ObLO preko komunalnih podjetij. Tako so prebivalci Pod-mežaklje na Jesenicah preko svoje skupnosti lani opravili 2.137 brezplačnih delovnih ur za urejevanje otroških igrišč in drugih prostorov ter tako z 1,160.000 dinarji ustvarili vrednost za 4,300.000 dinarjev. Krajevna skupnost v Železnikih je sama prevzela ureditev klanca pri plavžu, kar je bilo predvideno v občinskem proračunu. Toda namesto 2,500.000 dinarjev, kolikor je bilo predvideno za ta dela, so prebivalci to opravili za 1,000.000 dinarjev. V Stražišču v Kranju so ljudje preko svoje skupnosti sami uredili igrišča in tudi za nabavo materiala poskrbeli s prostovoljnimi prispevki v višini
svoje zmogljivosti.
Nedvomno je, da bi realizacija omenjenih nalog ugodno vplivala na nadaljnji razvoj gradbene dejavnosti. Vseh nalog 'sicer ne bo mogoče realizirati kar čez noč, "narveč postopoma. — P.
Možnost nakupa lesa zagotovljena
Kranj, 10. maja — Se pred časom, ki je bil določen za zaustavitev obratovanja žag veneciank, so 6e sestali predstavniki gorenjskih lesno-industrijski h podjetij in se zadolžili, da bodo ta podjetja itredila prodajo lesa na drobno. Na današnjem sestanku, ki ga je sklicala Trgovinska zbornica za okraj Kranj, so predstavniki lesnoindustrijskih podjetij ugotovili, da so za to prodajo poskrbeli in kupci, ki sami nimajo gozdov, lahko dobijo potreben les pri   lesnoindustrijskih podjetjih.
Lesnoindustrijska podjetja so v večini primerov poskrbela tudi za žaganje lesa zasebnikom; nekatera bodo to storila v bližnji prihodnosti. Nekje urejujejo usluge zasebnikom tako, da hlodovino kar takoj zamenjajo za rezan les, drugje pa pripeljan les raz-žagajo. - M. S.
Pionirji so se zbrali na sestanku. Pogovorili so se, kaj bodo pri sedanjem pomladanskem urejevanju delali: pazili, da ne bo nihče lomil cvetočih češnjevih vej, da ne bo nihče skakal po zelenih pasovih in gredah, da.. ., da... Veliko sklepov so sprejeli. Ne samo sprejeli, tudi izvajati so jih že začeli.
dvorišča, zelenih pasov in poti sko- stranke, je Jožko zelo lepo in zi njihovo naselje, še več! Z veli- vestno izpolnjeval svojo dolžnost, kim veseljem so sprejeli sklep, da Povedal je, da gre za urejevanje bodo raznosili obvestila o prostovoljnem delu po stanovanjih, da bodo pomagali starejšim pri stanovanjski skupnosti za organizacijo celotne akcije. Da bi se to izvedlo, so stanovalci že izglasovali na množičnem sestanku. Svojo besedo so pionirji vestno
okolice, da bodo tudi vsi pionirji sli na to akcijo in hkrati spraševal, če se bodo določeni dan lahko udeležili, kdaj bi morda laže itd. Vse si je skrbno zapisoval.
Iz gornjega stanovanja pa je Jožko zbežal jokaje. Kako je bilo, je težko ugotoviti. Sostanovalci
držali. Ondan so raznašali prva vedo povedati le to, da je možak vabila za prostovoljno delo. Hkrati iz gornjega stanovanja kričal nad
Kaj pa te briga
F.dcn  izmed  sklepov, ki ga
ob tem pa so povsod spraševali, če Jožkom: »Poberi se smrkavec! Ka)
<o ljudje pripravljeni za  to delo, te briga, kaj bom delal!*
če bi morda raje delali kak dru% Jožko je ves bled bežal na dvo-
_  dan itd. Zapisovali so si to, da bi riŠče in sc tam razjokal, vsi sosta-
Matjažek vpisal kot najvažnejšega sestavili skupno poročilo za stano- novalci pa se močno zgražajo nad
v svoj zvezek, pa je bil, da bodo vanjsko skupnost. takim početjem in ne morejo ra-
ob   sodelovanju    s   stanovanjsko     Tretjo hišo s "štirimi stanovanji zumeti takega odnosa do skupnih
skupnostjo organizirali proslovolj- je prevzel Jožko. V dveh pritlič- akcij in otrok — pionirjev, ki so
no delo za čiščenje in urejevanje nih stanovanjih, kot vedo povedati imeli najboljši namen. _     k' M.
'mimiM".....
•i'1'liiii'imini
Id pozivajo delavce, stavkati.  Policija v
$ STAVKE V ŠPANIJI SE NADALJUJEJO
Po Vesteh, ki prihajajo i/. Španije stavka zdaj v tej državi zi« 80.000 delavcev. Razen v treh severnih pokrajinah, v katerih so razglasili »izredno stanje«, je začeto stavkati delavstvu tudi v drugih pokrajinah. Stavki so se pridružili delavci nekaterih podjetij v Andaluziji, rudarji v pokrajini Leon in delavci v nekaterih barcelonskih tovarnah.
V Madridu ln Barceloni so razdelili leti-ke, da začnejo
Madridu straži vse važnejše državne ustanove. Madridski študentje prirejajo protestna zborovanja v poslopju univerze.
% ZORIN ZA NADALJEVANJE POGAJANJ
Po poročilih iz 2eneve je sovjetski predstavnik Zorin umaknil evoj predlog, naj bi konferenca 17 držav za razorožitev pretrgala delo in ga v juniju ali juliju nadaljevala na sedežu OZN. Na zaprti seji je Zorin izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena nadaljevati razgovore brez prekinitve in odlaganja.
lll!llllllllllllllllllllllllllllilllillilllilllllUIIW
'Manu
Posvetovanja v Kranju
Občinski sindikalni svet v Kranju je organiziral posebna posvetovanja o pravilnikih delitve dohodka v kolektivih. Tako posve-jovanjc je bilo posebej za indu-itrijska podjetja, za obrtna in komunalna podjetja in trgovino. Posvetovanja so se udeleževali predstavniki samoupravnih organov in družbenih organizacij v kolektivih.
Glavna ugotovitev dosedanjih posvetovanj je, da so taki pogovori zelo koristni in zaželeni in da so potrebni za prenašanje izkušenj. To so izjavljali na posvetovanjih zlasti udeleženci manjših kolektivov. Predvidena so posvetovanja tudi iz drugih dejavnosti. Glavni namen posvetovanj je pomagati kolektivom, da bi bili sposobni .samostojno usklajevati svoje pravilnike o delitvi dohodka v skladu z določili in predpisi.
Ameriški predstavnik v Ženevi je dejal, da je sporazum mogoče [doseči   samo,   če   bi odstranili \ osnovne razlike med obema glavnima  načrtoma  o  razorožitvi — ameriškim in sovjetskim.
# ADENAUEBJEV VIHAR Vihar v odnosih med ZDA in /ahodno Nemčija, ki ga je dvignil kancler Adenauer a javno izjavo nezaupanja v ameriško vodstvo, se še ni polegel. Čeprav skušajo v Bonnu vso stvar pomiriti tako. da Američane prepričujejo, d;« so Jih napačno razumeli, je Kennody ie nekajkrat izrazil nezadovoljstvo zaradi Adenauer-jevih sumničenj in kritik ameriških ciljev in politike. •
% TERORISTI NAPADAJO - ALZIRKE
Teroristične skupine OAS se v zadnjih dneh poshtiujejo nove zločinske taktike. Svoje napade ln atentate so usmerili na alžirske ženske. Samo v četrtek do opoldneva so ubili 8 Alžlrk, dve pa sta bili hudo ranjeni.
• GAGARIN NA DUNAJU
Gagarin si je s svojimi vesoljskimi uspehi pridobil simoatije po vsem svetu in vabil za obiske mu nikakor no zmanjka. To dni se mudi v Avstriji, kamor je prispel na šestdnevni uradni obisk.
Ljudje in dogodki.
Zakladnica nemških političnih norčij je neiscrpna. Zgodovinski zapisi počasi ne zadostujejo, da bi dokazali to misel, ker si bonski državniki na vae krlpljc prizadevajo, da bi svetu dali nove in sveže doka/e. Bonnski sršeni so že nekaj tednov pred svojim sršenjakom in pikaj :> na vse strani. Njihove razdraženosti tokrat ni sagTešila samo Moskva (mimogrede povedano, sovjetska diplomacija v Bonnu si precej prizadeva, da bi »starca z Rene« nagovorila za drugo srečanje s sovjetskim premierom že v letošnji jeseni), ampak gibčni Američani, ki so v razgovorih s sovjetskimi predstavniki prišli do stvarne osnove za rešitev berlinske krize. Adenauer je prekinil svoj odmor v italijanskem letoviščarskem kraju Ca-denabdji. ki je ie dolga leta njegov drugi dom in poletel naravnost v Berlin. Letalo se je spustilo na berlinskem letališču Tempelhof. s katerega so šele pred kratkim pospravili ostanke šUrimetrskega nemškega orla iz hitlerjevih časov in Adenauer je začel streljati s težkim topništvom po zahodni, predvsem ameriški in angleški diplomaciji. Granate njegovih političnih do-
mislic so padale po Američanih. Rusih in Vzhodnih Nemcih hkrati.
Prvič so v Berlinu v izjava!) Adenauerja priile na dan razlike, ki so se vrinile v do sedaj vzorne in dobre odnose med Washinglonom In Bonnom. Adenauer svoje jeae rri znal požreti in je s precej razburjenimi gestami začel metati Američanom polena pod noge. Ze prej sc je
kakršen napredek v berlinski krizi. Adcnauerjeva politična šola W najraje videla, če bi zaustavili politična kolesa in bi v Nemčiji ostalo vse po starem. Zahodnonetnški politični velmož-jc pa imajo tudi druge skrbi. Zahodnonc mško vlado bolj malo zanima, kako se bo uredila zadeva okoli Berlina. Zanjo je bolj važno, kaj lahko doseže Vzhodna Nemčija ■ berlinskim spora-
zvalijo na šliri veUsJ* ki *» Nemčijo zasedle. Bonnski v Udi bi padla krona t glave, če bi storila kakšen popustljiv rib 4« Nemcev onstran Labc.
Ameriškim berlinskim predli gom ne gre pripisovati tudi »*-koga mešetarskega značaj* Američani so z razgovori o berlinskem vprašanju že v tmmi napovedali, da se spričo Berlin* ne nameravajo spraviti v strel-
Bonnski sršeni
namreč vedelo, da zahodnonem-ški veleposlanik v VVashingtonu razširja opazke, ki so Američane zaskrbele. Poklicali so ga med štiri stene, da bi oceniti njegovo obrekovanje. Zagovor Gre-vveja je bil podoben obtožnici in Adenauer je v Berlinu žc napovedal umik svojega služabnika iz vvashingtonske »nemške hiše«. Bistri »starec z Rena- je iz razpoloženja izvlekel hiter zaključek: Kennedy ne mara trobiti z »bonskimi sršeni« v isti rog. Pokazalo se je. da je os ameriško-nemškega zavezništva nekoliko upognjena.
Ponnski izvidniki so žc večkrat izrazili, da jih ne veseli ni-
zumom. Vzhodna Nemčija po renskih predstavah ne bi smela skozi Brandemburška vrata izsiliti svojega mednarodnega priznanja. Ce bi namreč sprejeli ameriške . predloge za mednarodno nadzorstvo dohodnih poti v Zahodni Berlin, kjer bi bila zastopana tudi vzhodnonemka vlada, bi to dejansko pomenilo priznanje vzhodnonemške državnosti de facto. Renski ogovori skušajo najti zavore, s katerimi bi Pankovvu preprečili mednarodno priznanje. Enačba Bmina ostane popolnoma preprosta. Rajši kot bi dovolili priznanje vzhodno nemške države, ostanejo v Bonnu majhni in celotno odgovornost za nemške razmere
llltl'i'l" I
ske jarke in hladne vojne zaostrili z atomskimi naboji. Washingtonu je do tega, da bi našli osnovo, na kateri bi uredili berlinski problem vsaj n-easno, če že ne trajno. Bonn ostaja do te rešitve ravnodušen. Rajši ostane sam v ozadju io majhen, kot bi dovolil priznanje Vzhodne Nemčije. Ruskovi ljudje so po Gre\vejev| pred nevarnostjo, da bi s popuščanjem šli čez mejo. nauerjcv politični zbor zna te-je prizadevanje samo zanikati. § ne zine pa niti ene same besede. § kako .i Nemci zamišljajo uredi- | tev krize v Berlinu. — Zdravko § Tomažcj
W
''i|iillllllli|lllliiiniiiiii|||||iiiii|iiiiii!|iii,ii|luinN«HMi
Obetajoča perspektiva
KRANJSKE GODBE NA PIHALA
Kranj. 11. maja - O kranjfcki godbi na pihala »Svobode*- že dlje ni nobenega gla.su. Godbeniki niti no vadijo niti ne nastopajo. Nimam namena, da bi »pogreval« vzroke razsula, ker bi moral pisati o zadevah, ki so stare že približno eno leto. Za Kranjčane je prav gotovo bolj zanimivo vprašanje: ali bodo še imeli kdaj svojo godbo na pihala ali ne. Glede tega pa se prav te dni obetajo spet boljši časi.
Včeraj je sklical razgovor o problemih kranjske godbe na pihala predsednik ObO SZDL Vili Tomat; sestanka se je udeležilo 28 godbenikov (vabljenih je bilo 39, vendar so bili odsotni zaradi dela opravičeni), predsednik ObO ZB Ivan Kepic in predsednik ko-
misije za glasbeno in pevsko dejavnost pri občinskem svetu Svobod   Janko Prlbosič.
Med razgovorom so analizirali vzroke, zakaj je pri&lo do ruzpada
Skupnostim več besede in samostojnosti
(Nadaljevanje s L strani)
din opravili dela pri urejevanju naselja v skupni vrednosti 15 milijonov dinarjev. V Ravnah (Trtic) so prebivalci izkopali 600 m jarka za vodovod in z 2.300 delovnimi urami prihranili najmanj 600.000 dinarjev. Take izkušnje sp dosegli prebivalci, organizirani v stanovanjskih skupnostih tudi na Gorenji Savi v Kranju, na Golniku in drugod.
NE VSEM ENAKO
Občinski ljudski odbori so zelo različno reševali zadevo stanovanjskih skupnosti. ObLO v Kranju je osmim stanovanjskim skupnostim lani dodelil 15 milijonov dinarjev iz svojega proračuna. Hkrati pa je šest skupnosti v jeseniški občini prejelo le 5,5 milijonov din. Tudi trem skupnostim v škofjeloški občini so dali lani nekaj nad 4 milijone, v tržiški občini pa trem skupnostim le 1,429.000 dinarjev Po razpoložljivih podatkih je naj več sredstev dobila stanovanjska skupnost Golnik (3,477.660 din), sledi ji Kranj-ccntcr s 3,446.526 din Itd. Najmanj pa je dobila skupnost Pristava-Križe pri Tržiču, in ticer 90.000. Razveseljivo je, da so nekatera podjetja spoznala, da se mnoge probleme njihovih naselij ceneje in bolje urejuje preko sta-
novanjskih skupnost! in so tako tem organom tudi zaupala potrebna sredstva. Tako pot sta pokazala BPT v Tržiču in bolnišnica na Golniku ter v manjših oblikah posamezne druge gospodarske organizacije.
Podobne razliko, ki so torej pri stanovanjskih skupnostih, jo opaziti tudi pri krajevnih odborih. To dokazujejo podatki iz lanskega leta za vse te organe, za katere se uveljavlja skupni naziv: krajevne skupnosti, škofjeloška in kranj: ska občina, ki imata obo po 31 krajevnih odborov, sta dali tem organom 20 oziroma 25 milijonov dinarjev. Približno po milijon dinarjev na vsak KO sta dali tudi občini Jesenice in Tržič.
Seveda bi bilo napačno zahtevati, da bi morale hiti krajevne skupnosti i/.enačcne. Treba je upoštevati njihove stvarne potrebe in še zlasti njihovo lastno priprav-ljenost. V nekaterih občinah je uveljavljeno pravilno načelo, da tistemu, ki tudi sam ni pripravljen sodelovati
PRVIČ
JAVNA TRIBUNA
Jeseniška Delavska univerta je že vseskozi z vso prizadevnostjo redno ob ponedeljkih organizirala različna poljudno znanstvena predavanja z vseh področij. Obisk, to smo že večkrat tudi mi »zapisali, je bil vedno 6lab. Le maloštevilni poslušalci so se zbirali v dvorani »Pri Jelenu«. To pa je gotovo za tako močan industrijski center - kot so Jesenice — porazno.
Da bi Jeseničane za.nteresi-raila, je Delavska univerza začela iskati nove oblike tovnst-ne dejavnosti. Odločila se je za javno tribuno, ker se je pokazalo, da je ta oblika zelo uspešna in se je obnesla tudi že v drugih krajih Slovenijo (vzemimo n. pr. Ljubljano). -Za prvo javno tribuno, ki bo na sporedu že v ponedeljek. 14. maja. ob 19.30 uri v dvo rani »Pri Jelenu«, je Dejavsk;' univerza izbrala temo pod naslovom »JESENICE IN TURI ZEM«. K sodelovanju je povabila znane jeseniške.' strokovnjake in turistične delavce. Tako bodo sodelovali na nrvi javni Irlbuni prof. Vlado Rotar. dr. Milan Ceh. Boža Lenardič. Sonia K'irner, M'r-ko Rnmuš. Tone Krivec, Miha Ceno in drugi. — M. Z.
Filmi, kijih gledamo
in ugotavljali, kuk.^ne možnoati obstajajo, da bi ponovno prišlo do organiziramo dela godbe. Glede tega je razgovor pokazal, da se obetajo dobre perspektive in da bo godba na pihala v kratkem lahko pričela z delom. Za to so dani pogoji, saj je za vaje na razpolago prostor in tudi instrumenti in je trenutno le še aktualno vprašanje kape'nika. Na nedavni razpis se je sicer javilo sedem knndidatov, vendar pa je vseh se-cm izven Kranja. Obljubljeno a je že stanovanje za novega kapnika, ki pa bo vseljivo menda šele konec leta. Da ne bi odlašali do takrat, bodo skušali zadevo resiti že prej.
Na včerajšnjem razgovoru so med drugim sprejeli še dva predloga in 6icer. da je za glasbeno sekcijo pri Svobodi potrebno izdelati pravilnik, ki bi uravnaval odnose vseh članov sekcije v vseh zadevah in da bi bilo potrebno zagotoviti tesnejše sodelovanje z Glasbeno šolo, ki naj bi načrtno vzgajala tudi kadre, ki bi se vključevali v dejavnost godbe na pihala. - B. F.
M KI SNEMA, PAZI SE - Na
kratko o filmu: dialogi so c< :ieni, glasba na »jugoslovanski zabavni ravni«, montaža kovencionalna, Sekularac v situaciji pred golom, ko izgublja žo^o; sicer pa vse okupaj ne odtehta vstopnine. Film »Seki snema, pazi se« je film, ki je posledica nekaterih nepravilno pojmovantih hotenj komercializa-cije jujfoslovanskega filma. Zdi se da je res, da naši filmski ustvarjalci podcenjujejo obče veljavno iloveško razsodnost jugoslovanske filmske publike. N.kak: viioga opravičila ni, ki bi opravičilo takšne in podobne anomalije; edino morda, da nekateri naši filmarji še niso ujeli časa, v katerem živimo, niso uspeli najti v njem posebnih in hkrati obče človeških problemov, ki bi jih lahko oblikovali na platnu.
NESREČNIKI II - Po prvem delu filmske zgodbe po Hugoje-i vem romanu »Nesrečniki« so tokrat na sporedu Nersečniki II, ki *o še bolj »nesrečni« kot prvi del. Za drugi del filma, ki je posnet po največji umetnini znamenitega predstavnika romantike Victor-ja Hugoja. Drugi del se loteva cbdobja    julijske    revolucije v
Niso upoštevali opozorila
Izid prvomajske nagradne križanke
Vodoravno: delavski svet, veren, nm, ro, eha, samoupravi janje,"" delo, ahat, Lear, jem, rez, štafeta, lastna, ir, aloa. Vodnik,
Pristojni gospodarski organi so v teh dneh podvze'.i nekatere ukrepe, ki naj bi prepre-Jili še večjo materialno škodo, ki jo je
nomska osnova odvisna od np hove lastne iniciative, prizadevnosti in sodelovanja. V tem okviru bodo verjetno tudi iskali rešitve pri nadaljnjem razvoju. — K. M.
,Vzemi kjer je in daj..."
(Nadaljevanje s L strani) pokazala ncksladnosti. Toda to se ndraža tudi na pokojninah tistih, ki so slučajno upokojeni v tem času.
Kakor kažejo podatki za okraj Kranj, so se osebne pokojnino ob lanski reviziji povečale v povprečju od prejšnjih 14.640 na 17.995 dinarjev mesečno, družinske pokojnine pa od 7.845 na 10.913 dinarjev povprečno mesečno. Podatki kažejo .da so ti prejemki upokojencev še razmeroma skromni, zlasti za tiste, ki so izpod omenjenega povprečja. Toda razlike v osebnih dohodkih v gospodarstvu, ki so so zlasti lani pokazale v velikih razponih, imajo že sedaj tudi svoj odmev pri pokojninah. Nekatere pokojnine so že šle čez 40 in v enem primeru celo preko 50 tisočakov na mesec. Seveda so tudi pri teh »špicah« posamezne razlike, ki jih je težko opravičevati iz splošnega družbenega merila. Tako na primer vsestranski družbeni delavec, dolgovi direktor večjega, in.U-stPjekega podjetja, ki ga
je vodil skozi največje rekonstrukcijo itd., danes prejema 41 tisoč dinarjev pokojnine. To je bila do pred kratkim tudi najvišja pokojnina v okraju. Toda zdaj ima že za dobrih 13.000 dinarjev višjo pokojnino vodja oddelka manjšega podjetja. Take neskladnosti, ki so sicer zakonite ,so posledica raznih razmer in pogojev, morda pa kje tudi pretirano »iznajdljivosti« in ne zgolj uspeh posameznikov, njihovih osebnih zaslug in prizadevanj. Se bolj pa moti primer, ki rcicer ni iz našega okraja. Trije arhitekti so zbrali dokumentacijo za upokojitev in dokazali povprečje lanskih prejemkov nad 300.000 dinarjev mesečno! Pred kratkim so izšla navodila, ki za pokojnine upoštevajo dohodek največ 140.000 dinarjev oziroma 95.000 dinnrjov pokojnino mesečno. Do takih ^krajnosti sicer v našem okraju šo ni prišlo. Vendar pa omenjeni podatki kažejo, da so besede predsednika Tita odraz stvarnega stanja in tudi zahtev velike večine znvarovancev samih. — K. M.
gondola, tri, Coa, izlet, Atene, dninar. FIAT. A(ndre) C(henior), Ida, avtobus, igra. sen.
Navpično: delavec, Sora, alegorija, si. sonoren. kg, F(ijan) A (ndrija), aorta. Rog, siV AVNOJ, at, oaza, brada' evnuh, vol. Iempa, LJ. ijbel ar, rt, te, ogrea. Vera. footbaU, snov. Dan mladosti, letovanje, tiger, dar ,deja. Ontario. bilanca, harfa, kes. Joe, etil, Vranje, namizni tem«, jeti, oj, nade, telemark, Jansz Teran.
IZ VSEBINE VESTNIKA ObLO KRANJ
Te dni je izšla 4. številka vest-nika ObLO Kranj. - Številka prinaša podatke o dolu občinskega ljudskega odbora in njegovih svetov v aprilu letos. V posebnem poglavju priobčuje zanimive podatke s področja dela, gibanja osebnih dohodkov in zaposlenosti v letu 1961 in v prvem četrtletju letos. Dalje govori še o pravilnikih o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, o obrti in veterinarski službi. Zanimivi so 'tudi podatki o realizaciji količinske proizvodnje za letošnje prvo tro-mesečje. — C.
povzročlj vihar v noči od 15. na 16. marec v naoih gozdovih. Ugotovili 60, da se vsi posestniki niso lotili spravila lesa in čiščenja gozdov. Ta dela naj bi bila oprav-lejna do 15. aprila. Tistim, ki niso upoštevali opozorila, bodo gozdove očistili in pospravili polomljen les delavci Gozdnega gospodarstva in kmetijskih zadrug - seveda na njihovo stroške.
Določene ukrepe so naredili tudi proti tistim lastnikom gozdov, ki so pričeli žagati drva za kurjavo iz iglavcev, ki jih je polomil vihar. Gre predvsem za les. ki je še uporaben za razrez. Proti kršilcem bodo strogo postopali. - C. "
Franciji in pa dogoikev, ki prišli po njej. Sama zgradba ;3 romantična'zgodba sta v turne*, interpretaciji dobili nekoliko plehek pi .zvok. Osebo niso dkaiak.** rizirane, njihovih dejanj fte n#* remo primerjati z njihovo akev* nestjo, marveč so ta enkratna dajanja bolj ali manj deklarat'.vr-Zapleti in razpleti so nefllmik. preveč so zapleteni, da bi lakte globljo pretresli. Film je torej * prvi vrsti to^ in preveč 4ekL*t-tlven. Dokaj dobre stvari v !Unx: so: muzika in kostumi ta vavcdi
- interpretatorji (vnovič Irier -Gabtn).
J. K.
LJUDSKA TEHNIK I IN POTROŠNIK
V četrtek. 10. maja, je bil v Rr. nju razširjeni plenum okrajn«*: odbora Ljudske tehnike Krtt Udeleženci so razpravljali o letanjem zletu Ljudske tehnike, k: *>
- kakor po sklenili - 17. jur.i;* Skofji Loki.
Govorili so tudi o vzgoji po:, nika na  področju tehnike. S. državljani se čedalje bolj pc* žujejo   v   vsakdanjem iivljo najrazličnejših tehničnih močkov. Pogosto pa jih zaradi * poučenosti ne znajo pravilno«), rabiti,   še  manj   pa priorari« man j Se okvare. Da bi 6e drtavt:t-ni   bolje seznanili  s  to xvr* > tehnike, so * sklenili, da bi u*tttw-vili pri okmjnem odboru LT Komisijo za  vzgojo potroimka. v jo  bodo  sestavljali atrokoro;»\ Ljudske tehnike. obrtno-komuM ne zbornice in Društva in te« * in tehnikov.
^ Ob tej   priložncsf:  50 nt:?"*-ljali še o minulem enotedenska modelarsko-brodarskem sem.-J-ki je bil v Skofji Loki, in nekaterih dn^^h stvareh: - R.
?7i      N \ LUBNIK
Mladinski odsek pri iko: \• škem Planinskem društvu ba j* tri organiziral kolektivni izlet m Lubnik za mlade planine« I w» Gorenjske. Zborno mesto je * pol sedmih zjutraj pred avtobusno postajo. — 2.
en. sto.
objave
REŠITEV PRVOMAJSKF KRIŽANKE
NOVA ELEKTRO-RADIO DELAVNICA V SK. LOKI
1. Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli v Skofji Loki na Mestnem trgu (bivša mlekarna — poleg Alpine) elektro-radio delavnico. Sprejemamo v popravilo vse vrste električnih motorjev, električnih gospodinjskih aparatov m radio aparatov. Izvršujemo ani" ciT^TT"'-!- I vsakovrstna elektro-inštalacijska
,rla -%e F. !<M».  Nar<*il0 »*vrHm» hitro in r   a" i poceni. — Stanovanjska skupnost
na" i Skotja Loka. po- 1
Forlio. nagradil —
L   naerada   - Anica Kranj, Jenkova 10; 2 Vinko Bronk. Kr cesta 19; 3. nagra letič. Kranj, Tomšičeva 13; i grada - Anton Sedcj. Zlato Ije 19; 5. nagrada - Alojz Belak. i Zg.  Jezersko 139; 6. nagrada - I Rihard Pire. Kranj, Zupančičeva 10;   7. nagrada   -   Franc Zura, i Struževo 9: 8. nagrada - Hica ! Tičar, Kranj. Jenkova 10; 9. nagrada - Cvetka Jekovec, Hafnerjeva 21; 10. nagrada - Katarina Košir. Kranj, Jenkova 10; H. nagrada - Ana Masten, Britof 73; 12.   nagrada   -   Zinka 2nidar, Kranj, Jezerska 64; 13. nagrada -Ivica  Jenčič.  Krani, Prešernova 4; 14. nagrada — Angelca Smid, Kaanj, Tavčarjeva 19.
Okrajni odbor RK opozarja prebivalce, da ne odkupujejo od otrok bone po 50 dinarjev za zdravilišče Debeli rtič. ker so te bone že otroci sami plačali in je to njihov prispevek za zdravilišče.
GOSTOVANJE V ZALOGU
Jutri ob 19.30 uri bo kulturno-umetniško društvo Davorina Jen ka iz Cerkelj gostovalo v Zalogu z delom -Mišolovka-.
NE UNIČUJTE PTIC PEVK IN MLADIČEV DI\W
OPOZORILO
Vsako leto povzročajo nevedneži in brezvestneži veliko JkoJc V naravi s tem, da razdirajo fazanja in jerebičja gnezda ter pobir»v»
njihova jajca.
Zelo pogosti so celo primeri odnašanja mlade srnjadi.
Najobčutnejšo škodo na divjadi in na njenih mladičih pa dtUv nenavezani psi in klateče se mačke. Brezsrčno in skrajno nekulfur-v je tudi pobijanje naših koristnih ptic z zračnimi puškami, flober.
in fračami.
Šolska mladina!
Naj nc bo med vami brezsrčneža, ki bi vas vse sramotil s s*\j.i« nekulturnim dejanjem! Naša mladina naj bo zaščitnik pnrodt k njenih lepot, predvsem pa mladega zaroda ptic in divjadi!
Vzgojitelji in starši!
Pozivamo vas, da vzgojno vplivate na svoje otroke in mh^-v
sploh!
Ljubitelji narave!
Vas pa prosimo, da takšna dejanja javno obsodite in sKir-J^ prijavljate v kaznovanje. Za taka brezsrčna dejanja Zakon o k*v člen 50 predvideva zaporno kazendo enega meseca aH do 10.(XOi-denarne kazni. Utegne pa storilca preganjati tudi javni tožilec Ur* kaznivega dejanja po členu 247 Kazenskega zakona. V tej nt« opozarjamo tudi na odškodninsko odgovornost, ki iz takšnih i/vira.
Prijave sprejemajo vse postaje Ljudske milice in sodniki ; prekrške Občinskih ljudskih odborov.
Lovci! Naročamo vam, da najstrože postopate v skladu t toke nom o lovu (Ur. 1. 26 54 člen 33.) in uničujete v loviščih kV.-v pse in mačke, da zaščitite divjad in njene mladiče pred uničcftv" Prav tako pa uničujte ostale roparice in ujede (lisice, kr*j-^< sokole itd.)!
Lovska zveza, KraAJ
SOBOTA. T?, mafa f#W "
STALIŠČE OBČINSKEGA ZBORA PROIZVAJALCEV KRANJ O DELITVI OD
Ne č
ti na
MARVEČ Z LASTNO TREZNOSTJO PREGLEDATI IN UREJEVATI STVARI
Na četrtkovi seji zbora proizvajalcev ObLO v Kranju so bili zelo energični proti posameznim slabostim v gospodarstvu te občine. V osnovi so ugotovili, da se posamezne neskladnosti med produktivnostjo in osebnimi dohodki Se zmeraj večajo m da kolektivi
Na iniciativo organizacije Rdečega križa »o po vsej Sloveniji začeli zbirati prispevke za gradnjo mladinskega klimatskega okrevališča na Debelem rtiču pri Kopru. Akciji »o se seveda pridružili tudi kolektivi z našega območja. Po dosedanjih podatkih skoraj nI primera, d i bi nekdo dal manj kot 300 dinarjev ln se višina prlsnev-kov su(t nad 1 % mesečnega prejemka. Na sliki: zbiranje prispevkov v Zdravstvenem domu v Kranju
zmotno čakajo, da bo k njim prišla določena komisija in uredila stvar. Prev tako pa je zmotno, da v posameznih kolektivih vodilni uslužbenci kažejo izračunane formule, češ da so pri njih OD povsem v redu itd.
Kolektivom so priporočili, naj z lastno treznostjo in širšimi družbenimi merili pregledajo stanje in pri tem ločijo dohodke, ki so r.asta-li zaradi zunanjih vplivov, in dohodke, ki eo resnična posledica n|ihovega lastnega prizadevanja in vloženega dela. Seveda je treba najprej v podjetjih zbrati podatke o teh stvareh in šele potem organizirati razprave samoupravnih organov in kolektivov v celoti.
Tudi zbor proizvajalcev, kot so menili, bi moral biti v tem času izredno delaven. Toda na seji so bili komaj sklepčni. Skoraj polovica odbornikov jo bila odsotna
Navzoči so zahtevali pregled vseh tistih, ki često izostajajo, ki ne opravljajo svojih dolžnosti, ki nimajo stikov z volivci itd. Kolektivi bi jih morali poklicati na odgovornost in po petrebi odstraniti in izvoliti druge.
Podatki o gospodarjenju v letošnjem prvem četrtletju pa niso povsem zadovoljivi. Vnovčena realizacija je ostala za 1.6 odst. pod planom. Po dejavnostih je na prvem me.^tu komunalna dejavnost, zatem gozdarstvo, kemična in grafitna indusrt;ja, trgovina in promet. Tekstilna industrija, ki je najmočnejše, je ostala ped planom za 1 odst., gumarska industrij« (Sava) za 1.5 ccV>t., elektroindustrija za 10 odst. pod predvidenim planom itd.
Ob tem pa so odborniki zaskrbljeno razpravljala o podatkih, ki dokazujejo, da so se pa osebni dohodki v istem času povečali v celoti za novih 15,0 cdst. V januarju je povečanje osebnih dohodkov v občini d:seglo 27.161 di narjev, v februarju te 30.077, a v marcu 31.470 dinarjev. Po dejavnostih je bilo povprečje prejemkov v letošnjem četrtletju najvišje pri projektivni .službi, in sicer 73.C23 dinarjev, .sledijo gozdarstvo v, 42.726, industrija z 30.098, komunalna dejavnost z 1-T531, trgovina z 2C.349 itd. Prav tako so ccebnl đohOf^d naraščali v družbenih službaii in doisegli povprečje v marcu pri veterinavr-ki sklužbi 52.667 dinarjev, pri lekarniSkerji osebju 48.800, pri okrajni uprav'
148.206, zdravstvu 42.704, pri zbor-Indcah in gospodarckih »druženjih 139.475 dinarjev itd. j   Ob tem pa so celo ugotavljal . i da osebne dohodke marsikje iz j plačujejo mimo pravilnikov, da j mnoga podjetja še do sedaj niso i dostavila lanskih pravilnikov, di j marsikje nezakonito ravnajo z dr ' litvijo čistega in osebnega dohod ka itd. in da proti tem kršilee.v doslej nihče ni ukrepal in — niti opozarjal.
Zaključki  in stališča zlasti pr grad'vo o gibanju gospodarslv;; n   delitvi   dohodka v MMnjem prvem četrtletju bodo v pome občinski   komisiji   za izvale: tfeev o delitvi dohodka.
ti, jv
Podmladkarji v Tednu RK
Kranj, 11. maja - Danes dopoldne so imeli podmladkarji Rdečega križa na osnovni šoli »Stane Žagar- slovesno akademijo, s katero eo doprinesli svoj delež k počastitvi Tedna RK. Ob tej prilož-uccii je predstavnik občinskega odbora RK podmladkarje, ki dokončuje.1 o osnovno šolanje, sprejel v vrste mladincev RK.
Za akademijo so pripravili pester pr^fram. Na njej sta sodelovala pionir.-.ki in mladinski pev-iki zbor i&ole, v krajših prizorčkih pa ffo pokazali de4o podmladka v letošnjem soškem letu: tečaj pr-ve pomoči, tečaj za domačo nego bbbV.ka. medrazredno tekmovanje v čstooj (v tem tekmovanju je je bil v dopoldanski izmeni najbolj* 2. a razred, v popoldanski pa 1. č razred). Skupina podmlad-karjev je uprizorila igrico, ki na zanimiv način prikazuje, kako se je treba boriti p*"°ti nečistoći. V uvodnem nagovoru   je govornik seznanil   podmladkarje z razvojem m delom organizacije RK in le posebej s pomenom akcije za . dograditev   zdravilišča na Debe-1 lem rtiču. Tako kot po-dmladkar-i Ji po vseh gorenjskih šolah co se i tudi na tej šoli lepo odzvali »bi- j ran)u d-narja za mladinsko zdra- j vil!V« Vsi skupaj bodo prispeva-I okoli 50 tisoč dinarjev. — M. S. M
Pričetek praznovanja v torek
ZA PRAZNOVANJE DNEVA MLADOSTI JE TR-ŽISKA MLADINA PRIPRAVILA PESTER SPORED
Na letošnje praznovanje Dneva pravila bogat spored prireditev mladosti se je tržaška mladina že ki jih bodo v torek, 15 maja dlje skrbno pripravljala, zato je otvorili pionirji tretjih in četrtih tudi razumljivo, da je lahko pri-  razredov osnovnih šol na igrišču
TVD Partizan v igri med dvema ognjema. Športne prireditve - od
ALI 2E VESTE, DA ...
... Je bil za včeraj zvečer sklican sestanek članov tržd-skega fotokiuba, na katerem eo se pogovorili o udeležbi na razstavi fotografije v Skofji Loki in izletu članstva.
... bo danes ob 18. uri letna skupščina Občinskiega odbora LT Tržič. Skupščina bo v sejni dvorani ObLO.
... so bili Iz stanovanjskega sklada ObLO Trič za dokončno izgradnjo dveh stanovanj, skih blokov ob Cankarjevi cesti najeti krediti v višini 22 milijonov 500.000 In 8 milijonov dinarjev, za štiri stano-von ja v upravnem pceJopJu Zaveda za socialno zavarova« nje pa 10 milijonov dinarjev,
... da podjetje PTT še ni izplačalo *kode tistim posestni-kom, ki so biJi oškodovani že lani, ko je omen'eno podjetje poigralo zemeljVki telefonski kabel.
S seje zbora proizvajalcev ObLO Kranj
streljanje,
do atletike
nogometa, rokometa, namiznega tenisa pa -se bodo nato vrstile druga *ujfo vse do konca maja. Razen športnih prireditev bodo tudi kul-i"™e Plitve, ki jih ^ mla.
™SJnumLadinke Popravili v prosvetnih  društvih  in »svobo-
&£ St?viden p* * ******
B. F.
Kolektivi usklajaj o osebne dohodke
TEGA DELA V TRŽIČU SO SE DOSLEJ NAJBOLJ LOTILI V TOVARNI KOS IN SRPOV, ZLIT, BPT IN »RUNO«
Novi pravilniki o delitvi osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah imajo kljub velikemu prizadevanju pri sestavljanju še vedno dokajšnje pomanjkljivosti
v različnih gospodarski h organizacijah. Glede omenjenih problemov so se dela doslej lotili z največjo prizadevnostjo v Tržiški tovarni kos in sjfpovf'ZLIT, BPT in
vreden je
TrdHev sicefc ne . velja samo za 1 Runo. v- : tržllko;občino, saj'so se pomanj-     Zanimiv in razprave kljivost!   pokazale 'tudi   drugod. I naslednji podatek: i vendar pa so so prav Tržičani lo- j   Lani so na območju tržaške ©b-tili tega problema morda z večjo i čine  prejemale mesečno kot     marsikje cszbe nad 80.000 dinarjev
prizadevnosti© drugje. Medtem ko v vseh delovnih kolektivih razpravljajo o tistih delavcih, ki imajo prenizke alj pa previsoke osebne dohodke, želijo uskladiti tudi osebne dohodke za tista delovna mesta, ki »o enakovredna in zahtevajo enakovredno strokovnost, četudi eo
le tri osebnega dohodka, medtem ko se je januarja letos to število podvojilo, februarja pa je bilo že kar 41(1) oseb z višjim mesečnim osebnim dohodkom, kot Je 80.000 dinarjev. Da ne gre za upravičeno zviševanje osebnih dohodkov, dokazuje mimo dejstev,  da se
Pred občnim zborom upokojencev
V nedeljo, 13. maja .popoldne I primo>sko kraje bo v Prosvetnem domu v  Pre-1 Ajdovščino in Gor doaljah redni  letni  občni zbor Društva upokojencev Predoalle.
Društvo ima 250 članov in vključuje vse upokojence iz vasi nekdanje predosljanske občine. S svojim z«lednim delo.n hočejo upokojenci dokazati, da so enakovredni članom drugih političnih in družbenih organizacij. Vodstvo društva nenehno skrbi, da bi bilo mod članstvom čimveč enotnosti ln humanosti in da bi činuepše preživel! zasluženo upokojitev. V prvomajskih praznikih 60 priredili prijetno  ekskurzijo   v nekatere
Obiokali so tud razen teg.>
pa še Doberdob, Benetke in nekatere druge kraje v Italiji. Ekskurzije se je ud?ležilo 45 upokojencev. V kratkem si bodo ogledali še bo'nišnico Franjo na Pri-morsketn. Za Dan berca in Dan vstaje nameravajo organizirati izlet preko Trente v južni del Primorske. P-ipravljatl so sc tud: začeli na praznovanje krajevnegt praznika v Predosljah. V načrtu pa imajo tudi nekatere druge prireditve. — O teh in nekaterih drugih zadevah se bodo pogovorili na nedeljskem občnem zboru. — C.
Z gradnjo novega športnega stadiona v Krizah pri Tržiču odlašajo iz meseca v mesec. Upajmo, da bo odlašanja kmalu konec ln da se mladim Križanom ne bo potrebno vefi kratkočasiti na prostoru, ki ga prikazuje slika
prod aktivnost ni enakovredno zvečala, tudi ugotovitev, da je te vedno 120 delavcev, ki mesečno ne dosegajo niti 15.000 dinarjev osebnega dohodka.
O pomanjkljivostih, ki Jih Se imajo pravilniki o delitvi OD, jo pretekli torek razpravljalo tudi predsedstvo ObSS Tržič. Razprava Je bila pravzaprav nadaljevanje zasedanja, ki je bilo že konec aprila. Zaključke in predloge o stanju glede omenjene zadeve in gospodarjenja v tržiški občini bo ObSS posredoval občinskemu zboru proizvajalcev, ki bo zasedal v ponedeljek in bo predvsem razpravljal o gospodarski problematiki.
Glede osebnih dohodkov je bilo predsedstvo mnenja, da je potrebno predvsem proučiti OD nekaterih zaposlenih v bankah in zdravstvu zaradi visokih dohodkov in doseči meko medsebojno razmerje v industriji. Za drugo bi bilo potrebno izdelati točne izračune, za j katere pa ne bi smeli več biti i povprečki osebnih dohodkov v I posameznih gospodarskih organizacijah, temveč povprečki OD enakovrednih deJ!ovnih mest. Se , posebej pa bo potrebno analizirati OD vseh tistih delavcev, ki mesečno prejemajo nad 80.000 ali manj kot 15.000 dinarjev. Bržkone bodo potrebne glede tega določene korekture, ki pa vsekakor ne bodo smele biti v škodo tistih i z nizkimi osebnimi dohodki. Kako bi odpravili te pomanjkljivosti, pa že razpravljajo delovni kolektivi, ki hkrati razpravljajo tudi o tistih, ki so v »zlati sredini" in o katerih je največkrat premalo govora, čeprav Je prav morda tudi tam dosti anomalij.
B. Fajon
9. junija bo nagradno žrebanje »GLASA«
Vrednost nagrad nad MILIJON DINARJEV
Kdo bo srečni nagrajenec, bo odločil žreb 9. junija 1962. Ostalo je torej še nekaj dni, da se lahko udeležite našega tradicionalnega nagradnega žrebanja Vrednost nagrad je nad milijon dinarjev, nagrade pa so prispevali:
I
2 MOPEDA, TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK, 2 RADIJSKA SPREJEMNIKA
- vse je darilo Gorenjskega tiska, FRANCOSKO KOMODO — Krasopre-ma, Dutovjje, OBLEKO — Kokra, Kranj, RADIJSKI SPREJEMNIK — Iskra, Kranj, DAMSKI PLASC - Novost, Križe, JEDILNI KOT — (gar-cir«il ~Z GorcnJka Lesce, DARILO PO IZBIRI — Delikatesa. Kran', ENOTEDENSKI PENZION — hotel Jelovica, Bled, VEČERNO OBLEKO ~y,ovaril* čipk- Bled. PULOVER IN KAPO — Almira, Radovljica, 4 m' DRV — Jelka, Radovljica, 2 m> DRV - GG Krani, 4 LEŽALNE BLAZINI". rJS>Va' ~nj' VRTN° GARNITURO - Roleta, Kranj, TRODELNO ZIMNICO — Tapetništvo, Kranj, 2 USNJENA SUKNJIČA — Gorenjska obla-cilnica, Kranj, 5 TON VELENJSKEGA PREMOGA — Kurivo, Kranj, BLAGO ZA ŽENSKO OBLEKO - Zapuie, Begunje, ZABOJ STEKLENIC VINA
- Vino Kranj, SODČEK VINA — hotel Pošta, Jesenice, MIZO — Sora, Medvode, 25 kg ZEBUEV IN 2 GARNITURI VZMETI - Železarna, Jese-"'f0; °DEJ0 - Odeja. Skofja Loka. HLEB SIRA - Mlekarna, Kranj in DEKLIŠKI PLAftC — Zavod za zaposlovanie invalidov, Kranj.
Ob vsem tem le pojasnilo naročnikom, zakaj Je leto« žrebanje šele Junija (prejšnja leta Je bilo žrebanje običajno v marcu). Letos Je namreč 15-lttnica Glasa, zato bo žrebanje združeno z Jubilejno proslavo, na katari bodo sodelovali naši priznani umetniki, popularni humoristi ln izvajalci zabavne glasbe. Da bi si prireditev lahko ogledalo čimveč ljudi, bosta slavnostna prireditev ln žrebanje v novi kino dvorani Center v Kranju, ta sicer v soboto, f. Junija.
SOBOTA. 15 w»J» T
IZVAJANJE NAVODIL O DELITVI ČISTEGA DOHODKA
Določiti pravo razmeri e
Jesenice, 10. maja - Včeraj popoldne je bila na Občinskem ljudskem odboru Jesenice seja komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov. V omenjeni komisiji je pet članov, vodi pa jo podpredsednik občine
J ES
tovariš Boškin. Komisija ima še Štiri podkomisije, in sicer za industrijo, za trgovino in gostinstvo in za ostale gospodarske dejavnosti in zavode.
Na včerajšnji 6cji komisijo, ki eo ji prisostvovali tudi vsi člani podkomisij so se vsi prisotni seznanili z enotnim kriterijem pregledovanja pravilnikov o delitvi
čistega dohodka. V času priprav je komisija že imela razgovore s
predstavniki gospodarskih organizacij in zavodov, podkomisije pa so imele že več sej.
Znano je, da mora komisija zaključiti z delom do 30. julija. Iz razgovora s tajnikom komisije pa smo zvedeli, da delo komisije ne bo trajalo samo do predpisanega roka, marvei bo naloga kontrolirati pravilnike o delitvi čistega sohodka do konca lota, ko bodo podjetja izdelala tudi zaključne račune.
Da bi gospodarsko organizacijo seznanili in se hkrati pogovorili za enotno kriterije pri izvajanju ZIS o delitvi čistega dohodka, bo Delavska univerza na priporočilo komisije v kratkem organizirala za predstavnike gospodarskih organizacij in zavodov poseben seminar.  V  juniju  bo komisija z
KRANJSKOGORSKI TURIZEM IN NJEGOVE PERSPEKTIVE
Za še boljši do gostov
odnos
midill
Približno v tem času v Kranjski gori turistični delavci zaključujejo 6Voje poslovno leto oziroma zimsko turistično sezono. Trenutno v Kranjski gori ni skoraj nobenega turista. Hoteli in drugi gostinski objekti so prazni, z vso vnemo pa se že pripravljajo na novo turistično sezono. Gostinci so organizirali tečaj, da bi izboljšali 6V0je usluge itd.
Osnovna ugotovitev je. da so v pretekli sezoni turistični delavci v Kranjski gori pritegnili k sodelovanju še številna druga kranjskogorska društva. Zlasti gre tu za športno dejavnost, ki mora biti tesno povezana z delom turističnega društva. Dokaz za to sodelovanje so številne kvalitetno i^rtne prireditve v smučanju, hokeju na ledu in drugem. Turistično društvo v Kranjski gori je želo uspehe v minuli delovni dobi tudi pri urejanju komunalnih naprav in olepšavi naselij. Seveda ob uspehih, so tudi neuspehi. Ti so bili predvsem zaradi tega, ker gostom n'so vedno vsesa, kar h: m—V.
KAKŠNO JE BIL.i KONKRETNO DELO? Kranjskogorskim turističnim delavcem ni uspelo, kot smo že omenili, opraviti vseh postavljenih nalog. Tu p,re za ureditev zunanje podobe Kranjske gore, zakaj skromna sredstva niso dovoljevala večje dejavnosti na tem področju. Z ustanovitvijo krajevne skupnosti se bo gotovo marsikaj izboljšalo, seveda v najtesnejšem sodelovanju s Turisti"nim društvom.
V letni sezoni je Turistično društvo v Kranjski gori organiziralo s pomočjo avtobusnega podjetja i SAP iz Ljubljane vsak dan izleta J v najrazličnejše kraje. Gostje so bili zadovoljni. V sodelovanju z organizacijo Socialistične zveze so uspešno rešili tudi problem kina (prevzelo ga je Kinopodjetje na Jesenicah). Program filmov se je bistveno izboljšal in tako lahko v Kranjski gori gledajo najnovejše filme. "Nabavili so vse rekvizite, ki jih rabijo za organizacijo najkvalitetnejših smučarskih prireditev. Lo na področju propagando so storili malo. Organizacija državnega prvenstva v alpskih disciplinah, številne kvalitetne hokejske tekme, drsalna revija in drugo so dokaz, da znajo Kranj-■kogorčanl marsikaj narediti.
DOSLEJ NAJVEČJI PROMET
Lani 6o v Kranjski gori zabeležili najmočnejši turistični promet po vojni. Domačih gostov je bilo okoli 10.000 in so imeli nad 53.000 nočitev, medtem ko je bilo tujih gostov okrog 2500 z okoli 8000 nočitvami. Omenjene številke bi bile lahko šo mnogo večje, če bi gostom nudili še več. Seveda so bile tudi objektivne težave, kot slaba zima in podobno. Nekateri se zelo trudijo in nudijo gostom vse, kar je potrebno; toda z vsemi ne morejo biti zadovoljni, zakaj mnogi ljudje so do gostov včasih nemogoči in s tem jih seveda odbijajo.
GRADNJA TURISTIČNIH
OBJEKTOV
V Kranjski gori so bile lani na pobočjih VLtranca zgrajene nove vlečnice   popravljena sedeznica,
vsemi podkomisijami pričela z delom v samih gospodarskih organizacijah.
Kakšne so torej naloge komisije? V prvi vrsti morajo dobiti pravilna sorazmerja delitve čistega dohodka na sklade in osebne dohodke. Poglejmo, kako je to v industriji jeseniške občine. Industrija je lani v jeseniški občini presegla plan proizvodnje za 2,1 odstotka. Čistega dohodka je industrija lani ustvarila 6,436 milijonov dinarjev, letos pa je planiranega 5,862 milijonov dinarjev. Bruto osebni dohodki so lani znašali v industriji 5,118 milijonov dinarjev, letos pa je predvidenih 5,356 milijonv dinarjev. Iz podatkov ;> razvidno, da je planirani čisti dohodek precej manjši, na drugi strani pa so predvideni povečani osebni dohodki. Torej skoraj ves porast osobnih dohodkov gre v breme 6kladov. Kar poglejmo: lani so imeli skladi 1,318 milijonov dinarjev, letos pa je planiranih samo 506 milijonov din. Torej je res nujno potrebno določiti pravo razmerje med skladi in osebnimi dohodki. —
M. Zivkovič
JESENICE 11 MAJA - Včeraj so na Jesenicah v prostorih železarskega muzeja zaprli razstavo ** in kako si pridobim strokovno izobrazbo«. Razstava Je bila odprta od 3 maja in Jo Je PriP™** niški Zavod za zaposlovanje delavcev. Največ zanimanja za razstavo Je bilo vsekakor med mladtea,!
se prav v tem času odloča za svoj poklic
pred kratkim pa so začeli še z gradnjo novega sodobnega hotela. Prav z ustanovitvijo Zavoda za izgradnjo turističnih objektov v Zgornjesavski dolini s sedežem v Kranjski gori 6e je 6tvar precej izboljšala. To delo se bo gotovo nadaljevalo in pričakovati je, da bo letos zgrajenega še mnogo no-1 vega. Sodelovanje med Turističnim društvom in Zavodom je izredno dobro. Na Turističnem društvu so tudi mnenja, da bo moral zavod začeti urejevati tudi naselja. Res je, da novi objekti ne pomagajo dovolj, če ni urejeno še vse ostalo. Razni leseni objekti, podrte ograje in neurejenost v okolici hiš dajejo kaj žalostno podobo naseljem v tem predelu. Zato bo treba tudi v tej 6meri nekaj ukreniti. V preteklem letu so v Kranjski gori začeli pobirati tudi parkirnino. To delo bo v prihodnje opravljala krajevna skupnost. - M. Zivkovič
GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV V I. TROMESECJU
V nekaterih podjetjih prevelika nesorazmerja
DELITEV OSEBNIH DOHODKOV NE GRE V SKLADU S PROIZVODNI-MI USPEHI —RAZPONI MED OSEBNIMI DOHODKI CELO OKROG 1:12 IN 1:25!
Občinski forumi škofjeloških družbeno-političnih organizacij so te dni veliko govorili o trenutno najaktualnejših gospodarskih problemih v občini. Analitično so pregledali delitev čistega ln osebnih dohodkov v posameznih gospodarskih organizacijah ter pri tem ugotovili, da notranja delitev v podjetjih često ni v skladu z doseženo proizvodnjo niti z realizacijo na tržišču.
Osebni dohodki v gospodarstvu so bili marca letos za 19 odstotkov višji kot v istem obdobju lani (pa tudi januarja ln februarja je bilo približno tako povečanje osebnih dohodkov), čeprav to ni bilo v skladu s povečanjem produktivnosti.
Zlasti so pri tem člani občinskega odbora SZDL, komiteja ZK in sindikalnega sveta kritično ocenili nesorazmerno velike razpone med najnižjimi in najvišjimi oseb-
nimi dohodki, ki kažejo nepravilne oblike nagrajevanja v gospodarskih organizacijah. V podjetju NIKO je na primer za I. tromesečje 159 delavcev pre-
jemalo povprečno najnižje osebne dohodke v kolektivu, katerih srednja vrednost znaša 13.910 dinarjev, medtem ko so trije (verjetno vodilni uslužbenci) prejemali povprečno 193.000 dinarjev na mesec,
LOŠKI
C
kar je srednja vrednost najvišjih osebnih dohodkov v tem podjetju.
Podobno je v Loških tovarnah hladilnikov s 729 delavci, kjer so bili v I. letošnjem tromesečju povprečno najnižji osebni dohodki v višini 13.840 dinarjev. Vendar tudi ne za vse: za 4 člane kolektiva jo mesečno povprečje znašalo 153.000 dinarjev (skupno pa 29.420 dinarjev). V Zdravstvenem domu je biio mesečno povprečje 38.767 din, v trgovskem podjetju 2elez-nina 36.958 din v Veletrgovini Djka 30.840 din, Transturlstu 30.745 din, Mesnini 29.925 din in Tehniku 29.645 din.
IZelo visoke — mesečne osebne dohodke so imeli v Veletrgovini Loki (za dva člana kolektiva po
i
ftRANJSKA GORA - Ta.Ce J^^I^ESiM za pridobitev polkvalifikaclje oziroma kvalifikacije v gosunsai z jeseniške občine
Alpski letalski center ob dnevu JVL
Lesce, 11. maja - Na letališču Alpskega letalskega centra bo v nedeljo, 20. maja, letna skupščina ALC. Na njej bodo člani te naše močne letalske organizacije pregledali delo in na podlagi dosedanjih izkušenj, uspehov, napak in pomanjkljivosti nakazali smernice za delo v prihodnosti. Ena
izmed teh je nedvomno težnja, da se navduši in vključi v letalski šport čimveč mladine. Razen tega pa bo moral ALC v prihodnje posvečati več skrbi gospodarskemu in turističnemu letalstvu.
Izredno aktivnost Alpskega letalskega centra dovolj zgovorno potrjuje dejstvo, da je že v letošnjem letu izšolal 15 motornih pilotov, ki so dosegli lepe uspehe; v teh dneh pa se bo začela načrtna teoretična in praktična vzgoja
Za popolnejšo kvalifikacijo
Poročali smo že, da bo še pred Začetkom turistične sezone Go-. st i ruska zbornica za kranjski okraj organizirala več tečajev za pridobitev polkvalifikacije in kvalifikacijo med gostinskimi delavci.
Eden izmed takih tečajev je te dni v Kranjski gori, in sicer v hotelu »Razor«, vodi ga znani gostinski delavec  Boris Oitzl. Na
tečaju je trenutno 12 gostinskih
delavcev, in sicer so vsi z jeseniško občine. Tečaj v tej obliki predvideva 96 ur teoretičnega pouka; tega bodo tečajniki v Kranjski gori opravili sedaj. Praktični del tečaja z vsemi ostalimi predmeti pa bodo imeli v jeseni, ko bodo delali tudi strokovne izpite pred izpitno komisijo Gostinske zbornice. Pri tečaju pomaga tudi Gostinski šolski center z Bleda.
M. 2.
jadralcev in padalcev, zakaj zanimanje za ta -šport med oblaki« med gorenjsko mladino je veliko.
Omenimo naj, da ljubitelji letalskega športa delujejo in se vzgajajo na Gorenjskem v štirih klubih: v Kranju, Radovljici, na Bledu in na Jesenicah. Kljub temu, da se morajo letalci, padalci in modelarji boriti s čestokrat nepremostljivimi težavami, je kader mladih letalcev iz leta v leto, iz sezone v sezono številnejši, hkrati pa tudi kvalitetnejši.
Med najbolj prizadevne lahko prištevamo najmlajše ljubitelje letalstva — letalske modelarje. Leti z uspehom nastopajo in tekmujejo na okrajnih, republiških in celo zveznih modelarskih tekmovanjih. Pred vsemi pa prednjači-jo modelarji iz Martuljka, ki so pod vodstvom prizadevnega JANEZA ODARJA zasedli v ostri konkurenci II. mesto v državi, takoj za modelarji iz Sarajeva, medtem ko so modelarji iz Blejske Dobrave pokazali pod vodstvom MILANA GASPERINA dobro znnajc in tehnične sposobnosti.
Te dni pa potekajo zadnje načrtne priprave za počastitev Dne-i va jugoslovanskega vojnega letalstva. Modelarji, jadralci, padalci in motorni piloti se že mrzlično pripravljajo, zakaj na isti dan, ko bo zasedala skupščina ALC, bo uradno odprta letošnja letalska sezona. Ob tej priliki bo eks-hibicijsko tekmovanje letalskih modelarjev, člani sindikalnih podružnic, delovnih kolektivov, šolska mladina in številni občani pa. si bodo lahko na letališču ogledali posamezna jadralna in motorna
letala. Med temi bo razstavljeno tudi letalo -Cessna«, s katerim sta JURE STIRN in J02E KRUM-PAK osvojila naslov najboljših pilotov v Evropi. — St. S. — U. 2.
0 V zimski sezoni, od 30. XI. 1961 do 1. V. letošnjega leta, je MUZEI TALCEV v Begunjah obiskalo povprečno 60 ljudi dnevno. V prvomajskih praznikih pa si ga je ogledalo nad 1000 ljudi.
£ Na zvezno delovno akcijo je odšlo iz radovljiške komune 9 mladincev oziroma mladink. Ti mladinci so odšli minuli torek z MDB »J02ETA STRU-PIJA«.
O TVD Partizan v Radovljici je včeraj priredilo za člane smučarske sekcije predavanje o sodobni šoli smučanja.
0 Na otroškem dispanzerju v Radovljici so včeraj cepili otroke, ki so bili rojeni v času od 1. L 1942 do 31. XII. 1948, in to proti otroški paralizi.
£ Za proslavo Dneva mladosti 6e v radovljiški občini nadvse prizadevno pripravljajo. Občinski komite LMS ka kor tudi posamezni aktivi LMS pripravljajo obsežen program Večina prireditev bo, kot smo zvedeli, na Bledu.
183.000 dinarjev, medtem ko : ' e pet prejemalo do 15.000 dir.i-jev na mesec).
Nadalje je tu gradbeno poč;«:: Tehnik, za katerega politični organi menijo, da ima s 145R 170.000 dinarji (to sta najnižji • najvišji mesečni osebni dohodci najbolj neupravičeno razpocM.-razmerje med vsemi gospodarsfc mi organizacijami v občini
Nič boljše ni stanje v loSte Zdravstvenem domu, kjer je t l tromesečju letos 20 delavcev prt? malo povprečno najnižje oseb« dohodke v zavodu v višini i' 15.000 dinarjev. Na drugi stra^. > je 6 uslužbencev prejemalo ?o vprečno 157.000 dinarjev na me* kar je srednja številka najr.> mesečnih plač. Razpon med r: nižjim   in   najvišjim meseeac prejemkom v Zdravstvenem o» znaša 7.000 : 180.000 dinarje* ii — pomislite 1:25!
Dalje sp zbrani podatki poli zali še eno žalostno dejstvo, i senči zrelost gospodarjenja t a> ških gospodarskih organizacij^. 45 delavcev je namreč ▼ jaanrjc februarju in marcu prejemate p vprečno še vedno manj kot MJR dinarjev na mesec, kar 201 defa«, pa manj kot 15.000 dinarjev w-sečno! Tistih z visokimi plačam:« seveda manj — podatki pc\^c. da jih je 6 dobilo povprečno j* 108.000 dinarjev vsak mesec -pa celo po 153.000 dinarjer, sjec pa sem tiste >najvišje« že os* nil in je to le povprečni izračtf.
Kaže, da bo imela komisija, k bo pregledovala delitev čistega a> hodka v gospodarskih organu^ jah občine, polne roke dela. Si povem, da je omenjena komka pri občinstcem ljudskem odboru1 Skofji Loki že formirana.
Jože 2ontr
PO OBČNEM ZBORI V NOVO SMER
Edino Turistično društva t Skofji Loki med vsemi orgiaj* cijami in društvi letos še r. ■> vedlo občnega zbora, za kar * je dosti objektivnih vzrokov. trt-štvo namreč namerava po rV. ubrati novo smer svoje dejavna* Tako se ne bodo več ukvarK $ komunalnimi problemi, kot a* *) čest okra t doslej, ampak Zfoij t turizmom, medtem ko bodo c sevalne in komunalne stvar, urejevali v sodelovanju s ostaba organi, ki so zato pristojni. tel ta »-prekvalifikacija-* pa terja *> sti časa in zato še ni bilo Mam zbora. — J.
NESREČE
Sleherni lastnik motornega vozila rade volje plača čuvajem parkirnih prostorov na Bledu sto dinarjev, kolikor velja pristojbina za varnost od 7. do 23. ure
TOVORNJAK
MED ŽELEZNIŠKIMI
ZAPORNICAMI
V četrtek, 10. maja, okrog pol sedme ure zjutraj, je prišlo na železniškem prelazu v Podnartu do prometne nesreče, ki pa se je razmeroma srečno iztekla.
Ko je avto prevoznik Ciril Flor-jančič s tovornjakom zapeljal med železniški zapornici, sta se ti spustili. Ker je grozilo, da bo prihajajoči vlak Trčil v tovornjak, je voznik s polnim plinom zapeljal v zapornico in jo prelomil. Tako se je v zadnjem trenutku umaknil vlaku. Materialna škoda na zapornici znaša okrog 100 tisoč dinarjev, na tovornjaku pa 10 tisoč.
NEPREVIDNA KOLESARKA
V četrtek, 10. maja, ob 10.30 uri je prišlo do hujše prometne nesreče tudi na Primskovem v Kranju.
Ko je Ivana Eržen iz Bntott zapeljala pri hiši št. 25 a s ske na Jezersko cesto, se r.. po pričala, če je cesta prosta X*v doma se je znašla pred <M avtomobilom, ki ga je upravi inž. Mihael Koncilja iz Knsa Trčenje je bilo neizbežno, (trnovo so s hudimi telesnim: s* škodbami prepeljali v ljuhljuta bolnišnico.
ZARADI SPOLZKE CESTI
V petek, 11. maja, ob 3. ur: i\-traj je prišlo do hujše pronvcv nesreče tudi na cesti L rtoa t Podvinu pri Radovljici. - ANI Mahkota, novinar »Dela,« H ]t z osebnim avtomobilom Lj ISi vračal proti Ljubljani. Zt*t spolzkega cestišča pa je avwv bil zaneslo na levo stran c«* od tam pa v potok. Na avtamMi je škode za okrog 250.000 &r*> jev, medtem ko je voznik c*ft na srečo nepoškodovan. Alte* bil so gasilci izvlekli iz potobt ga prepeljali v Ljubljano.
OB TEDNU MUZEJEV
ZGODOVINA NOB V MUZEJSKIH ZBIRKAH
Jeseniđcj    telezarji, kranjski :ert*::Ic:. kropa n»k. kovači, jelov-•ki in pokljuški drvarji ter o*La* 1| prebivalci Gorenjske, ki so ze pred vojno razumeli pomen boja proti kapitalizmu in fašizmu, t>o •e it prvo leto odločno uprli okupatorju. To ee Je odrazilo v junaških bojih Cankarjevega bataljona. Kokrfkega, Gorenjskega, Skotjeioeketa   in   Jes< ni.-k o-bohinjskega odreda. Prešernove brigade  VDV bataljona in v sodelovanju    gorenjskega prebivalstva v narodnoosvobodilni borbi.
Deloma j« to že opisano v raznih zapiskih, arhivih, knjigah in bro*urah, tako da imamo skromen prikaz dogajanj v času NOB • vseh Štirih letih. Toda s tem ne moremo biti zadovoljni.
Gorenjska, za katero lahko trdimo, da ima izredno bogato revolucionarno preteklost in še posebej med zadnjo vojno ni znala teh dogodkov in ljudi prikazati na tak način, ki bi bil mladini in drugim preprostim ljudem najlaže dojemljiv.
Gre za muzeje in muzejske tznrke narodnoosvobodilne borbe. Mogoče se bo kdo izgovarjal na pomanjkanje strokovnih moči, druga na pomanjkanje prostorov, tretji na premajhno razumevanje naših oblastnih organov, kar zadeva finančna sredstva itd. Toda kakor dr* vse troje, tako lahko trdimo, da je v tem tudi pomanjkanje ponosa. Vsi skupaj — članj borčevskih organizacij in člani, M delujejo v tistih institucijah. M soodločajo o raznih pomembnih političnih, oblastvenih ln kultur-nih organizacijah, lahko potrdi-mov da smo temu področju posvr tili •nemalo skrbi ali pa smo to d včasih celo zavirali.
"»reradd smo primerjali to • ' :r9piem starih arhivalij,
ga   je   tu običajno
i:,.etov in po* I Oddelek narodnoosvobodilno dobno Pri reševanju tepa vpraaa- 'borbe v sklopu škofjeloškega munja se je veCkrat začelo s »ted- žeja je e cer lepo Ufejen, vendar no Ceje že bil denar za drugo uma človeku, ki bi fttudrko obravnaval zbrano gradivo in Ukal novo gradivo in arhivalije. Ob oblaku tega muzeja pa se pred oddelkom običajno tudi preneha vsako pojasnjevanje in tolmačenje razstavljenih eksponatov in dokumentov.
Tržič je v posebno težavnem položaju. Obstaja
dejavnost, zmanjkalo
17 let je za nami. Nafti muzealci zbirajo več stoletij ftaro arhivalije, prekopujejo stara grob.iča, mi imamo pa shranjenega veliko dragocenega gradiva V raznih zbirkah, So več pa pri' na&ih par-tlz.n.h, ak'iv.-':h pa tudi pri drugih ljudeh, ki ga čuvajo na vseh mogočih krajih; tudi na podstrešju in v kleteh. To gradivo se izgublja, uničuje in tako propada dragocen kapital, ki bi nam noral biti drag spomin na najtežje in slavne dni. In nihče ne bo vprašal, kdo je odgovoren za to škodo.
Tudi tu moramo reči odločnejšo beoedo. Na Gorenjskem smo s to dejavnostjo daleč za Ljublja-,v>. Štajersko in Dolenjsko, da ne govorimo o sosednjih republikah.
Ob V. kongresu muzealcev Jugoslavije, ki je bil aprila lotos v Banja Luki, smo lahko ugotovili, da so drugod muzeji: dejavnosti posvetili več pozornosti in razumevanja. Posnmczna mesta 60 ponosna na svoie muzeje NOB. Prvo, kar pokažejo gostom in obiskovalcem niihovega kraja, je muzej NOB. Vic'eti Je, da so v to
vlofcli mnofo truda in znatna fi- In kot znamo na lepo izdajanjih nančna sredstva. maketah m pomanjšarh rekon-
Goreniska.  ki   je poznana  po ftrukcijah rrzr.ih p!nvxev svojih naravnih lepotah in turi- ! gradov in
le
varnost, da se bo že zbrano gradivo razgu-bilo in uničilo.
In Jev*onlee. ki so dolgo vrsto let predstavljale jedro boja gorenjskega proletariata in tudi dale svoj najboljši kader za organiziranje narodnoosvobodilno borbe na Gorenjcem, so s svojim oddelkom NOB v sklopu tehničnega muzeja Železarne, preskromne.
Res nam je lahko neredno spričo gospod irskega napredka na Gorenjskem, medtem ko smo na tem podro*ju tako malo naredili.
Ni se nam treba čuditi, da naša mladina vse premrlo ve o narodnoosvobodilni borbi. Kje naj vidi in spozna, kaj se je dogajalo na Gorenjskem? Prav v muzejih in ob muzejskih zbirkah bi tse naša mladina lahko ogromno naučila in pravilno dojela smisel nase borbe.
etičnih zanimivo.«':!! ,bi lahko naredila večji korrk tudi v tej dejavnosti. Kaj imamo danes? Muzej revolucije v Krm j u ima le (upravne prostore, v njih čuva zbrane dokumente in nekatere arhivalije. Za stalne razstavne prostore prosi že dolgo vrsto let.
starih
drugih podobnih ob-;ektov prkazrtti preteklost, tako bi lahko prikazali razne partizanske tehnike, bo4nšnice, kurirsko karavle in podobno.
Izgovori, češ da ninmmo strokovnjakov, piso um os/, ni. Tako kot Inmmo ljudi za druge dejavnosti .tako bi jih lahko našli tudi tu. Seveda bi morala biti ta de-
VSTOPNICE SO OSTALE REZERVIRANE
2e v začetku letošnje sezone je dramska družina DPD Svoboda v Skofji Loki občutila precejšnje omalovaževanje ,ko je B. Cebulj pisal v Glasu o gledališki dejavnosti v kranjskem okraju in je Skofjo Loko tako rekoč prezrl. 8e bolj pa je zabolelo naše požrtvovalne igralce dejstvo, da je njihovo delo povsem prezrla komisija za dramsko dejavnost pri okrajnem svetu Svobod. Ni se jI zdelo vredno obiskati in oceniti predstavo Samorastnikov, s katero je škofjeloška Svoboda gostovala v Železnikih v okviru okrajnega tekmovanja dramskih družio. Vstopnice so Ootale rezervirane in sedeži v prvi vrsti prazni. Ali je to odnos do požrtvovalnega dela, ki sloni na amaterski MOVi :n ne n;i polprofe-aaonalizmu - kot delo Kranjčanov in Jeseničanov?
Razen tega naj omenim še to, da sta bili že pred zaključkom tekmovanja izbrani družini, ki bosta zastopali naš okraj na re-pubkakem tekmovanju v Novem mestu. V soboto smo o tem že
brali v Delu, za nedeljo pa je okrajna komisija določila, da gostujejo Ločani v Železnikih! Ne gTe za to, da bi nastopili v Novem meslu, gre pa nam za pravilne odnose okrajnega sveta Sv--' Kranj tudi do naše gle-
dališke družine. Ti so JP i leto pristranski-^ 1<S
tos hTLT je' da delamo! Le-tos bo pet premier in če- rit deset predstav tv! ka ki ™.      ^ fo-Pa 6<-a atevlL-*^ *i govorna o resnem delu.
J. Krek
javnost upoštevama in ustreza nagrajevana.
Sicer pa bi imeli vso pravic, zahievati, da pesumezni strokovnjaki <udi tu dajo svoj prispevek Ce smo se is naučili ugotavljat-in zbirati zanimivosti iz prejšnjih stoletij in celo tisočletij, bo področje, ki je odmaknjeno šele nekaj deset let, še lažje obdelovati. Zakaj torej ne bi izkoristili dragocenih iekusenj dela strokovnjakov, k! že vrsto let delajo na tam področju.
Mogoče so tu krive tudi borčevske organizacije, ki so sc voajer ih morda le preveč zapirale same vase in z nezaupanjem gledale starejše tovariše ln tovrstne strokovnjake.  Mogoče so bilj tu krivi tudi sami, ker so menili, da je narodnoosvobodilna borba časovno premalo odmaknjena in da ne spada v muzejsko dejavnost. Vcekakcr moramo s takim odnosom do muzejske dejavnosti NOB prenehati  in  najti razumevanje naj.*ir&h politirnih, gospodarskih kulturnih   in   turističnih   krogov I Gorenjske.  Predlagam, da za to dejavna t najdejo nekaj <-a*a tu-I di ljudski odbori in obravnavajo | to problematiko na svoj.h sejah.
Nujno pa je, da bi vsaj Jesenice in Knnj naila čimprej ustrezne predore za stalne razstave, Ce že ni na razpolaga primernih zgradb, bi morda kazalo poiskati začasno prcv.;or3. Na Jesen/cah morda v stavbah poleg gr; t? re. kjer še vedrin nI uspelo najt; stanovanj za nekaj strank, ki zase-dajo sobe v grašfini. V Kranju pa bi mordj našli preutor v Delavskem domu, saj Je tu našlo prortor celo trgovin podjetje ČIPAD. ki nima i\iče»rr skupnega I kulturo in delavsk m gibanjem Kranja. 8 tem bi zaca-mo omogočili naii felekj nruad:ni, do-I mačemu prebivalstvu in vsem tujim gostom, da bi videli pot, ki so jo morali prehoditi Gorenjci med okupacijo in pred njo.
Za dokaz ,da je to najplemeni-tej'a investicija, nam lahko služi več kot 100.000 obiskovalcev v BPGUNJSkEM MUZEJU TALCEV v zadnjih dveh. letih. Z že-Ho, da glede te^a napravimo korak naprej, bi bilo zanimivo slišati tudi mnenja naših odgovornih političnih ljudi, predstavnikov obcžn*k»h ljudskh odborov ft naših bralcev. - EP«v^
Detajl iz muzeja NOB v Kranju
Prešernovo gledališče uprizarja
Srečo na upanje
V času, ko je veliko zakonov in I Ce k uvcini ugotovitvi: posrc-veliko sreče na upanje, uprizarja čeno izbrano delo - pridamo še Prešernovo gledališče - pravza- j to, da je bila uprizoritev — če PTav njegova amaterska skupina ' odmslimo ne najboljšo mlzansce-
- novo premiere letošnje sezone no v nekaterih prizorih — dokaj
- komedijo Marcela Francka dobro grajena, je to pravzaprav »Sreča na upanje«. i domala vse. Ostane samo nekaj
Delo je duhovita in vedra ko- malega za nameček, medija, ki s svojo celotno podo- Zgodba je preprosta. Nekje v bo, še posebej L do'; ij duhovitimi Parizu se jemljeta Jerome in Cat. dialogi, načenja tudi za nas zani- j DruS za drugega sta v mislih de-miv problem. (Pa ne samo JSrttJ, jdiča imetja svojih — sicer se živih ker so potrošniški krediti tudi pri ~ bogatih mater. V resnici pa ni nas v zadnjih letih zalu aktualni!) i ta^°- Materi, vsaka po 6voje, si
umušljata in tekmuje'a med seboj z bogatimi porotnimi darili;, na tihem seveda pa gre vse to na račun noveporoiencev, ki naj bi ob Aofot] visokih mesečnih prejemkih ta darila z obroki odplačevala. Tako se prične, v tem sicer tako vsakdanjem zakonu, kopica peripetij. Režiser   Jože   Kovuclč,   ki jo V soboto, 12. miija. bo v Skofji  hkrati ustvaril topel in prikupen Loki zadnja premiera - peta v lik   Adriena   Raima, načelnika letioSnji   giedaMški  sezoni.   »Pro- ( r>rodajne?a     oddelka Francija stl   dan«   danskega   dramatika ; Pr<*m — je % celotnim ansamblom Otta Fischcrja je zrežiral Peter ustvaril tekočo odrsko pripoved. .JnmiV.k. Novost za Ločivne bo  -  ki pritiče delu  in času, v katc-prva pn-dotava brez odmora na  rem >.vimo. Sodelovali so le: Ve-nućem odri. fostin^estdesBt pri- Ta Blanč - Kalanova (Gabrielle zorov tes?a modernega dela se bo 'Centi!), Anica Pretnarjeva (20 let-neprelrgpma   zvrstilo   pred   gle- i niča z vzdevkom Cat, njena hčer-daloi v dveh urah in pol. Glavno ka), Pavle Rakovec (Jerome, njen vlogo - vlogo matere Marije - j soprog), Biba Uršičeva (Denise bo odigrala igralka Po'.dka Stig- | Renard, Jeromova mati), Breda liteva, v ostalih vlogah pa bodo Skrvada (Valerija, postrežnlca). nastopili: Olga Peternelj, Slavka '   Scena je bila prikupna — na-!ri Jana Primožič, R!na Vari in  pravil jo je Saša Kump, za raz-Mojca Grošelj ter Tone Vari, Edi Isvetl'nvo pa je skrbel Lojze Pe-
neš,. Ob koncu samo dve pripombi — žal mi je soodrsljajev ob
Zadnja premiera v Skofji Loki
Sever, Ivan Eržen itd. S~eno je ^skrbel Viki Guzelj. Ob tej priliki je izšla tudi zadnia številka J tesktu in pa razglašenih šaBi^ VIII.  letnika skof jelo'kega pro- i nov, ki naj bi bili' francoski, svetn—t lisia, t J. K. 1 J. Kobal
Pred koncertom opernih arij
Kranjska kulturna  kronika bo orkester, ki ga bodo tvorili člani prihodnji   teden   zabeležila   lepo . orkestra ljubljanske Oepre in Slo-jjlasbeno doživetje. V okviru pri- i venske filharmonije. Dirigiral bo reditev za pospeševanje kulturn« Zoran Ažman. dejavnosti bodo priredili ljubljan-
ski glasbeni reproduktivni umetniki v ponedeljek, 14. maja. v Prešernovem gledališču v Kr;:nju koncert opernih arij. Popoldanski >oncert bo ob 17. url, večerni pa /o 20. uri.
Predstavili se bodo solisti ljub-janake Opere — sopranistka Vilma Bukovčeva. tenorist MiroBraj-nik in basist Ladko Korošec. Na koncertne modru bomo srečali |e violinista  Alija  Dermelja, čel ista
Oddelek muzeja NOB je do
bil
škofjeloškem gragu p;.!.;..
Knjižnico urejajo
Pred kratkim smo pisali, da je tržiška ljudska knjižnica po daljšem premo!ku le dobila svoje prostora in da bo v kratkem spet dostopna bralcem. Te dni pa že z veliko naglico urejajo knjižnico in klubski prostor, ki bosta v poslopju ObLO. Po zadnjih podat-Ivana Poljanska, flavtista Rudija kih lahko pričakujemo, da bo Poka in klarinetista Miho Gunzka. otvoritev obojega že 25. maja ob Koncert bo spremljal .simfonični 1 praznovanju Dneva mladosti.
4F
Siitji Jed
tf::::*::^ •:::;:::;:;:::;:::;:::;:;:::;:;::::
»Popolnoma točno.« sem dejal in pogledal Jillo. Takoj sem Opazil, da je razumela, kaj mislim, in sc zopet obrnil h Curtisu: »Trupio je zato tako izmaličeno, da bi ga, ko so našli pri njem potrebne dokumente, identificirali za Farnellovo.«
»Toda le zakaj?« je vprašal.
»Ali je ta zakaj sploh važen?« je dejala Jill. »On živi! To je vendar edino, kar je važno.«
Pogledal sem jo in potem občutil globoko sočutje. To da je edino važno? V tem trenutku morda. Toda kasneje ...
»Kaj menite, da sc jc zgodilo z njim?« je vprašala.
»To moram zvedeti od Sundeja.« sem odgovoril.
»Sunde?« Za hip je pogledala v obraz in potem strahoma strmela vame. »Menite, da je mož, ki je skočil s kitolovke ...?«
»Da« sem dejal. »To je bil Faroell.« Potem sem pokazal z glavo na truplo pri mojih nogah. »In to je Srhrcudcr.«
»Potemtakem je Farnell —« je razmišljal Curtis.
Prikimal sem. »Prav tako je videti« sem dejal. »Tako — in Zdaj bomo truplo lahko položili zopet tja, kamor sodi. In potem se bomo vrnili in se pogovorili s Sundejem.«
7. poglavje
PLANINSKA KOCA
Pretresljivo spoznanje, da je bilo truplo Schreuderjevo in da Je Farnell še živ, je Jillo očitno spravilo pooolnoma k zavesti. Molče In sila presenečena je stala poleg nas, medtem ko smo vrnili krsto na njen prostor in jeli zasipavati grob. Z votlim bobnenjem so padale zmrznjene grude na tanko smrekovo krsto. Potem smo zopet položili rušo na grob in zasadili vanj mali leseni križ z imenom Bemta Olsena ter se odpravili nazaj k čolnu.
Nihče ni spregovoril niti besede, ko smo veslali nazaj- Od Č»sa do časa sem pogledal Jil'o, ki mi je sedela v čolnu nasproti. Njen obraz le bil tog in brezizrazen. Poskušal sem si predstavljati, kaj se zdaj godi v njej. Da jo je moralo silno pretresti, jc bilo razum-nivo, toda v njenih očeh in togem izrazu obraza jc bilo nekaj, kar je bilo zame uganka. Pričakovati bi bil mogel razburjenje in celo srečo. Tega nisem videl. Videl sem pogled, poln brezčutnosti, ki mc ie tako globoko prizadel. Bolelo me je, ko sem jo videl takšno.
Ti moji občutki so pomenili zame prvi znak, da sem jo ljubil. V tistem trenutku si tesa ta nisem hotel zavestno priznati: to se )c zgodilo Šele kasneje. Vendar sem tudi jaz čutil, kako sem zmeden in nesrečen. Sicer jc bila vedno tako mirna in se jc znala °bv!adati. Toda sedaj bi bila morala biti vendarle srečna — srečna v mislih, da George še živi. Toda srečna ni bila. Pomislil sem na ni'-no silovito zahtevo, ki jo je tako prešinjala, ko sva se takrat Prvič srečala v restavraciji ob Temzi. Kako zelo si je takrat želela Priti na Norveško, da bi videla njegov grob! In zdaj...
Nisem vedel, kako naj to razumem. Schreudcr jc bil umorjen — JO verjetno je krivec Farnell. Ali jo je to tako bolelo? Ali pa je bilo temu vzrok spoznanje, da bi on storil vse — lagal, goljufal, f'?zcrtiral, celo moril zaradi stvari, ki ga je vse življenje tako prejemala? Nenadoma ml je postalo jasno, kako malo mu je moral.i oua pomeniti. Zani ni bila nič drugega kot postranska zabava — •velesten trenutek med trdo borbo moža za dosego tistega, kar jc Jiotcl in kar si jc edino želelo njegovo srce. In potem tisti razgovor, 'jo smo jadrali navzgor do Sognefiordn! Kako mc je bila že takrat vprašala: »Kaj lahko pripravi moža, da se odpove ljubezni zaradi nečesa, do česar nima nobena ženska razumevanja?«
Zonet sem jo zagledal. Zrla je čez rob čolna, tia, kjer se le vrvjo moje jahte belo odbijalo od črneea ozadja smrek ln gorskih senc.
V njenem obrazu sem videl okamencl, odbijajoč izraz. To ni bilo več obličje mladega dekleta. Bilo je
utrujeno in nekako samotno obličje zrele ženske. In. tedaj sem se ujel pri misli, da jc morda mrtvi Farnell pomenil zanjo močnejšo vez kot živi.
Jill je bila edini človek med nami, ki ga jc odkritje ,da Farn< 11 še živi, čudno ganilo. Dahler je sedel na čolnovi krmi in njegova ''druva roka se je tako čvrsto oklepala čolnovega roba, da sem celo nonoči videl, kako so kosti belo izstopale.
V njegovih očeh, ki pa so se v mesečini nenavrdr.o svetile, sem vidri, kako je bil razburjen. Njegov obraz Je bil <•     1, vsa postava
V napetosti. Sedel je v čolnu, kot bi jahal kon-1 l paradi. Crte okrog kotičkov njegovih ust eo  bile globlje kot r.avadno, ustnice
stisnjene, vendar tako, da je bilo mogočo videti zobe. Vea njegov obraz je bil videti okruten in razburjen.
Takoj ko smo bili na jahti, sem dal pognati stroje in odpluti. Ukazal sem VVilsonu in Carterju, naj prideta na palubo, in odšel, medtem ko sta onadva vodila ladjo iz fjorda v kajuto.
Vsi drugi so že bili tam. Dick je nalival whisky. Jill je mirno in molče sedela na enem izmed divanov in njen obraz je bil ob temni rdečici mahagonijaste obloge videti popolnoma bel. Dahler je bleščečih oči 6tal pri vhodu svoje kabine in njegova roka je nenehno vlekle za suknjič. *.Pripeljite Sundeja,- sem dejal Curtisu, »rad bi Kovoril z njim —<
»To ni potrebno,« je odgovoril Dahler.
Curtis je obstal in se obrnil, mi pa smo vsi pogledali Dahlcrja. Dahler je dejal: >-Jaz vam lahko povem vse, kar želite vedeti. Sedel je in se naslonil na svojo pohabljeno roko. Prosim, sedite.« je dejal. -Gospod Sunde vam tako in tako ne bo ničesar povedal. Toda jaz sem danes govoril z njim. Uporabj lsem neko svojo prepričevalno metodico — zgodbico o tihotapstvu z možem, ki ga poznam. V to zgodbo je bil tudi on zapleten.«
.»Ali je bil to razlog, zakaj ste telefonirali iz hotela v Fjacrlan-du?« sem vprašal.
»Maksu Bakkeju? • Ne.«
-Komu pa ste potem telefonirali?«
Smehljal se je. »To prepustite meni. Toda prosim, približajte se in prisedite« Naslonil se je naprej in v njegovih očeh sem videl zopet tisti nenavadni sij, ki sem ga opazoval že prej v čolnu. Bil je okruten, zmagovalen občutek, ki Je vel iz njega. Čutil sem, kako Ril jc po hrbtu hladno spreletelo. Pohabljeni« se je nenadoma spremenil v gospodarja položaja in nas je vse strpal v žep.
Sedel sem in vprašal: »Ali veste, kje jo Farnell?-
••Ravno tako je prav,« je dejal. »Da, vem kje je Farnell.«
•*Kje torej?«
»Zdaj bo tičal nekje Zgoraj v gorah,« je odgovoril. »Poskuse, so umakniti. Zasledujejo ga s tiralico.«
Pogledal srm Jillo. Negibno je sedela in strmela v DahleTJa. »»Od kod veste to?« sem vprašal.
»Kaj ste domnevali, da bo Jorrreniren storil?« je odvrnil. »F><-nelia mora vendar najti. Torej se bo poclužil policije.«
»Toda zaradi česa bi ga naj aretirali?« je vprašal Curtis. »Zaradi umora,« je odgovoril Dphlrr.
G L A »
SOBOTA'. H, r?C
T71"" 0  w A • W Priredil: Stanko SI ME
riSlOl    IlimaC     RISe: Jane* GRCDE*
25. Stric je dohitel Kriša na poti proti jezeru Deep. Spet sta ■kupaj vlačila. Zašli so v močvirje. Razmočena površina se je Vdala m padel je na obraz. Teža petdesetih funtov mi je potlačila glavo v blato. S stotimi funti na hrbtu se jc dvignil na roke in kolena, več ni mogel.
26. Desna roka se mu je udrla do rame. Ko jo je izdrl, se mu Je vdrla leva. Vse prizadevanje je bilo zaman. Krog njega se je pričela nabirati voda in mu počasi siliti v usta in nos. Pričel je klicati na pomoč. Odgovoril mu je ženski glas, ki ga je takoj »poznal.
27. »Krasna slika,« se je smejala Joy, ko je zagledala njege* blatni obraz. »Veste, to Je moja najljubša telovadba.« je dejal »«• selo. »Poskusite tudi vi!« »Oh!« je vzkliknila, ko ga je spojna*.
»To ste vi... vi... Kriš!« »Hvala za pomoč!« Ji Je rekel, ko m
je pomagala iz blata.
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Prodam 50 kom. »leghorn« kokoši - odličnih nesnic. - Rok Celar, Jeprca pri Medvodah.
1762
Ugodno prodam enostanovanj-sko hišo in zazidljivo parcelo. —
Matevž Bizjak, Grabče — Gorje pri Bledu. 1826
Prodam večji klavir. — Korin-iek, Zupančičeva 17, Kranj. 1840
Prodam japonski tranzistor in fotoaparat »Volkslender« s svet-lomerom in posnetki v coloru. — Knific, Prebačevo 15. Kranj. 1854
Ugodno prodam enostanovanj-•ko hišo z večjim sadnim vrtom,
primerno za počitniški dom, v mirnom kraju v Bohinju. »Tihi dom«. — Naslov v oglasnem oddelku. 1864
Kavč .potreben popravila, prodam. — Rugale, Kidričeva 3, Kranj. 1865
Prodam dobro ohranjen moped in kupim železna vrtna vrata. — Anton Dagarin, Meja 2, Kranj.
1866
Skoraj nov moped »Collbrl« in žensko kolo  ugodno  prodam. —
Košak, Zlato polje, Gradnikova 2, Kranj. 1867 Prodam 26 m- bukovega parketa 35 krat 3cm, 2,7 m« jesenovega parketa 30 krat 3 in vzidljiv štedilnik. — Jožica Krennar, Vodo-pivčeva 12, Kranj. 1868
Upravni odbor CP Gorenjski tisk
razpisuje delovno meato
računovodje podjetja
Pogoji: ekonomska fakulteta a petletno prakso <"»™""» ekonomska srednja ali njej enaka šola s petnajstletno
prakso.
Nastop del   po dogovoru, stanovanje ni zagotovljeno. Prošnje z obširnejšo obrazložitvijo o dosedanjern str?K(r nem delu, pošljite na UO CP Gorenjski tisk, Kranj, 15. junija.
»Avtopromet« Kranj odpira z dnem 15. 5. 1962 novo avtobusno progo KRANJ—JEZERSKO
VOZDI RED
D
1
20.05 20.10 20.13 20.20 20.25 20.27 20.30 20.40 21.00 21.05
km
0 3 7 8 10 12 15 22 26 31
Odh.
Prlh.
Legenda: D »obratuje ob delavnikih
KRANJ Britof Visoko Hotemaže Tupallčc Preddvor Sp. Kokra Zg. Kokra Sp. Jezersko Zg.Jezersko
Prih.
Odh
D
2
17.30 17.25 1720 17.15 17.12 17.10 17.05 16.55 16.35 16.30
»Avtopromet« Kranj odpira z dnem 15. 5. 1962 novo avtobusno progo KRANJ—CERKLJE—LJUBLJANA
VOZNI RED
D	
1	km
12.00	0
12.10	7
12.15	9
12.20	11
1225	14
12.28	16
12.31	20
12.36	21
12.40	22
12.45	24
12.48	25
12.52	27
12.55	30
12.58	32
13.00	34
13.10	37
13.20	40
13.25	44
13.30	45
legenda: D	=* obrat
Odh.
Prih.
obratuje ob delavnikih
LJUBLJANA Šentvid Tacen Šmartno Skaručna Repnje Vodice Moate Komenda Sp. potok Klanec Lahovče Sp. Brnlkl Zg. Brnikl Cerklje Trata Šenčur Primakovo KRANJ
Prih.
Odh.
D
2
7.37> 725 720 7.15 7.08 7.05 7.00 6.55 6.52 6.48 6.45 6.42 6.40 6.38 6.35 6.30 625 6.20 6.15
»Avtopromet« Kranj odpira z dnem 15. 5. 1962 novo avtobusno progo LJUBLJANA—JESENICE
VOZNI RED
v i
2120 21.55 22.30
23.00 Legenda: V
km 0
26 49 70
Odh
Prih.
LJUBLJANA
Kranj Radovljica JESENICE
Prlh.
Odh.
ooraluje vsak dan
V 2
7.4f» 7.05 6.30
Prodam 2 skoraj novi dvodelni omari. - Zaplotnik, Prešernova št. 15. 1869
Prodam leseno barako, krito z opeko, kuhinjsko kredenco, zložljivo železno posteljo in nov oken-s4ti okvir 1,20 krat 1,20. - Naslov v oglasnem oddelku. 1870
Prodam čevljarski šivalni stroj, uporaben tudi za krojače. - Bohinc, Križe 37. 1871
Prodam belo obleko za birtnan-ko in emajliran štedilnik. -Kranj, Prešernova 15. 1872
V centru Kranja prodam vse-ljivo komfortno stanovanj« ■ pritiklinamJ. - Naslov v oglasnem oddelku. 1873
Prodam nedograjeno dvosobno stanovanj« s kletjo ln garažo. -Ljubljanska 16, Radovljica. 1874
Prodam rabljeno spalnico. -Kranj, Gorenjesavska cesta 13/1.
1875
Prodam tetico, ki bo V kratkem teletila. - Struževo 7. I876
Prodam bikca po izbiri. — Naslov v oglasnem oddelku. 1877
Na Bledu prodam zazidljivo parcelo z te pričeto gradnjo. — Naslov v oglasnem oddelku ali telefon številka 20-83. 7878
Prodam kravo po telitvi. — Jože Svegelj, Kokrioa 1. 1879
Prodam motor »Ton*oa-P«ch«—
- 175 ccm. - Hrastje 59.        1880 ,
Prodam barako — 2 krat t. —
Poizve se Krožna ulica 13. 1881 Ugodno prodam Vespo -Orano
spori«. - Janez Pfajfar, Sr. dobrava 10, Kropa 1882
Prodam kravo in teUeo. breji
po 7 mesecev. — Poženk 3S, Cerklje. 1883
Prodam dva kuhalnika na dve
plošči. - Tavčarjeva ulica 8.
18t4
Prodam 3 pral i če, po 10 kg tetke. - Anton Cebttlj, Cerklje 31.
1885
Poceni prodam dobro ohranjen otroški globok voziček. - Gasper-
šič, Bokalova 9, Jesenice 1910
Dobro ohranjeno zakonsko spalnico poceni prodam. — Franc Slf-rer, Kranj, Kocjanova 12 (Kalvarija pri Sedeju) 1911
Prodam dobro ohranjen vzidljiv štedilnik — desni, na dve in pol plošči z bakrenim kotličkom in pečenjakom. - Kranj, Stirnova 4 (Prirnskavo) 1912
Zaradi selitve prodam spalnico, kuhinjo, predsobno steno, dvodelno omaro in ogrodje za kavč. — Dolenc, Stritarjeva 8 1913
Dele pohištva zaradi selitve ugodno prodam. - Ogled v ponedeljek in torek popoldne. - Naslov v oglasnem oddelku 1914
Prodamo okrog 5000 kg rabljene železne žice — 4 mm. - Prednost pri nakupu imajo gospodarske in družbene organizacije, po 20. maju 1982 pa privatnik i 1915
Prodam -DKW-Sonderklas.se« -
57. -  Ogled na  Skali  3, Kranj
1916
V Tržiču prodam hišo in lep kuhinjski kot. - Naslov v oglasnom oddelku 1917
Prodam 9-metrski platneni pogonski jermen — širok S rm in 2 trofazni utičnici TEP 25 amnerov.
- Cegnar,   Zbilje  22, Smlednik
1918
Prodam desni vzidljiv štedilnik in 7 mesecev brejo kravo. — Okroglo 5, Naklo 1919
Prodam večje stanovanje na Titovem trgu v Kranju za din 2.000.000. — Pismene ponudbe do 20. maja oddati v oglasni oddelek pod »Vseljivo« 1920
Prodam kravo z drugim teletom.
— Pivka 2, Naklo 1921 Prodam   moped   -Simson« za
50.000 din. - Jože Božnar, Zmi-nee 16, Skofja Loka 1922
Prodam 6 pujskov. — Babni vrt 2, Golnik 1923
Prodam žensko kolo znamke -Rog«. — Cerklje 30 1924
ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT
GORENJSKA ROKOMETNA LIGA
Zmage favoritov
V nedeljskem kolu v gorenjski rokometni ligi so favoriti prepričljivo pobrali vse točke. Se največ dela je imela druga vrsta Mlado-
sti, ki je šele po boljši igri v drugem polčasu zmagala z rezultatom 18:14. Edina kandidata za prvo mesto Triglav in Iskra sta
Lokalni derbi za Triglav
TRIGLAV : MLADOST 9:1
Kranj, 10. maja — Danes je bil v avli šole -Simon Jenko« v okviru slovenske namiznoteniške lige dvoboj med kranjskima moštvoma Triglavom in Mladostjo. Po nedeljskem presenečenju Mlado-•ti, ko si je v Ljubljani priborila neodločen rezultat z najboljšim ljubljanskim moštvom Odredom, smo pričakovali zagrizeno borbo za točke, vendar je Triglav z veliko boljšo igro, čeprav še vedno Z oslabljeno ekipo, z lahkoto zmagal.
Rezultati: Frelih II : Frelih I 1:0 (21 :17, 21 : 11), Tome : Brenk
2:0 (21 : 16, 21 : 9), Janškovec : Bevk 0:2 (19:21, 20:22), Tomc-Frelih II : Frelih I-Bevk 2 :0 (21 :16, 21 :16), Knap : Zun 2 : 0 (21 : 13, 21 : 12), Klevišar : Zaletel (21 : 16, 21 :13), Knap-Klevišar : Zun-Zaletel 2:0 (21 :13, 21 : 12), Tome : Frelih 12:1 (21 :19, 22 • 24. 21 :13), Frelih I : Bevk 2 :0 (22 : 20, 21 : 13), Janškovec : Brenk 2:0 (21 :18, 21 : 13). Prvoimeno-vani 60 igralci Triglava.
Odred : Mladost 8 : 8 i   Jesenice : Odred 2 : 9
M. Jeza
to pot dosegla popolnoma eaak
rezultat - 22:14. Po prič je Sava zmagala v Trtici Križam, ki igrajo v skem delu oslabljena, zaradi sar bodo ob zaključku nja pristali verjetno nekje v a> dini. V lestvici je edini preat naredila Mladost B, ki je prel-tela Križe in Storžič in se la na tretje mesto. LESTVICA:
Iskra
Triglav
Mladost B
Križe
Storžič
Sava
Radovljica Tržič B* Duplje
13 12 0 1 288UJ: f 12 12 0 0 2*36:1« |
12 10 13 13 12 11 12
6 1 5 203:1 5 2 3 167:U 5 2 6 175:1» ] 4 1 8 1 87:541 I
1 4 7 167:2« j
2 0 9 186:251 « 1 2 9 154:» t
Rer je jutri na sporedu pob* °b žici okupirane Ljubljane, j* 14. kolo okrajne lige preloženo a
konec prvenstva. — L. S.
Ugodno prodam harmoniko -Melodija« — 60-basno in s tremi registri. — Vegnar, Zabreznica 16, Žirovnica 1928
Prodam 2 nova gumi-pla£ča št. -8-1-75,5 za dvokolo. — Ogled pri Franceljnu na Jelenovem dvorišču 1929
Prodam kravo, 4 mesece brejo.
- Lahovče 67, Cerklje 1930 Prodam 3 skoraj nova dvodelna
okna in dvoje vrat. — Jože Kum-še, Cirče 36, Kranj 1931 Prodam B-klarinet za 13.000 din.
- Štefan Osojnik, Šenčur 150. -
1932
kupim
Kupim zabetonirano ploščo za stanovanjsko hišo v okolici Kranja ali Škofje Loke. - Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 1886
Kupim italijansko žensko športno kolo. — Naslov v oglasnem oddelku. --Gotovina«. 1887
8 m bukovih drv kupim. — I. 2umeT,  Partizanska 4, Kranj.
1888
Rabljeno sobno omaro, po možnosti trodelno, kupim. — Ivan 2umer, Zanova 7. Kranj. 1889
Kupim pol metra smrekovih ali borovih desk, debeline 20 mm. — Franc Podlionik, krojač. Šolska 1 (StražiŠčc). Kranj. 1890
Kupim dograjeno in nedograjeno stanovanjsko hišo ali zazidljivo parcelo v Kranju ali bližnii okolici. — Naslov v oglasnem oddelku. 1891
Kupimo srednje velik ročni vo-zhVk (dirco) z gumijastimi kolesi.
— Ponudbe pošljite na Stanovanjsko skuonost Skofja Loka 1925
Filatelisti — pozor! Kupim znamke Jugoslavije (komplet) in Italije. - Ponudbe pod »Znamke«
1926
Kupim kopalno kad — dolžine 140 do 150 cm (vzidi j ivo). - An-drei Fajfar. Žeje 9, Duplje 1927
— Kupim češnjeve in smrekove suhe des-ke. — Naslov v oglasnem oddelku 1934
Izdelujem vse vrste prevlek in naslonjačev za motorje In avtomobile. — Milojkovič, Reginčcva št. 2, Kranj. 1704
Na ipalogi imam več gostilniških vrtnih sklopnih miz po 4000 din za kos. — Mizarstvo Novak, Medvode 94 1819
Sprejmemo prodajalca za prodajo   pohištva.  —  Nastop službe
takoj. - -Lesnina« - prodajalna Kranj 1846
r no sobno stanovanje iščeta zakonca — upokojenca. Nudita brezobrestno posojilo. — Ponudbe pod -Zadovoljni« 1901
Iščemo negovalko za popolno oskrbo težke bolnice. — Ponudbe pod -Kranj« 1849
Avtomoto društvo Skofja Loka organizira tečaj za šoferje—amaterje in mopediste. Prijave sprejema do 20. maja tov. Jeseniovec v trgovini Peko, Skofja Loka 1892
Zavod za napredek gospodinjstva Kranj otvarja posvetovalnico za potrošnike. Pričetek je 16. maja, nadalje pa bo posvetovalnica odprta vsako sredo od 15. do 17. ure. — Informacije dobite na Zavodu za napredek gospodinjstva Kranj, Stritarjeva 6 ali po telefonu št. 39-01 - int. 88 .1893
Iščem posojilo. Vrnem po dogovoru in z 10 "o obrestmi. — Ponudbe pod »300.000« v oglasni oddelek 1894
Zahvaljujem se zavarovalnici Radovljica za izplačano vsoto. — Valentin Bernik, Pot na Jošta 26
1895
Iščem tovarniško delavko za pomoč na mali kmetiji pri Kranju.
Naslov v oglasnem oddelku 1896
Preklicujem besede o S. U.. prenesene po K. A., ki jih je govoril S. F., za neresnične. — K. A. 1897
Javno kopališče Tržič honorarno zaposli vodjo bifeja in blagaj-nika-čarko. — Prijave poslati na TVD Partizan - kopališče, do 17. maja 1898
Iščem žensko, ki dela na tri izmene, k enemu otroku. — Naslov v ogl. oddelku 1899
Lepo in zračno sobo v Kranju zamenjam za enako v Kranju ali Ljubljani. — Naslov v oglasnem Oddelku 1900
Izgubljeno zdravstveno izkur eo na ime Ciril Ahčin. D**« prosim proti nagradi vrnili.
Nudim visoke obresti u p** .iilo 150.000 din za dobo 1 let*. Poizve se: Gosposvetska uL stl*. stanovanje št. 1, Kranj
Izgubila sem štampiljko ga sveta Kranj — 178 in cu.jem veljavnost
Dne 9. 5. 1962 sem od Kranj* « Stražišča izgubil črno aktovk* Najditelja prosim, da jo pretiš«, gradi   vrne   v   oglasni cdde*
m
AMD   Podnart  obvešča, a* W pričelo z novim tečajem za ke — ar.ialerjc motornih veat *►»
20. maja 1962, ob 8. uri. - ? sprejema  Pol^ka  Potočnik, PeJ-nart 12 :*>
Preklicujem izgubljeno me* avtobusno   vozovnice Predoalj*-Kranj. - Pavla Kokalj, »Taks* na« Kranj lUt
Izgubil sem zračno tiaelka a kolo  od   Labor do Drutort*. Vrniti na »Agroservis- prot It gradi
Izgubljeno zdravstveno eo na ime Neža Prntar, proti nagradi vrniti
Zamenjam opremljeno sob«
prazno. - Ponudbe pod »Dor>w\s
1*
Sprejmem mizarskega pao* ka za stalno ali honoram* jo*
Želim spoznati dobrega ia n^ nega fanta z lastno hišs, do 35 let. - Ponudbe oddat oglasni   oddelek    pod -R«čv
m
8. maja sem izgubila jeafc* k
Cesti bratov Stražišarjev % -Poštenega najditelja prosita, | jo proti nagradi odda v podn& co »Glasa« na Jesenicah
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše ljube mame in stare mame FRANČIŠKE ANDERLE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in z nami sočustvovali ter nam pomagali v teh težkih dneh. Prav posebno zahvalo izrekamo predstojniku internega oddelka bolnice Jesenice gospodu primanju dr. Brandstetterju, ki je pokojnico dolgo let požrtvovalno zdravil in ji lajšal trpljenje. Zahvalo smo dolžni tudi duhovščini, upokojencem, pevskemu zboru in kolektivu podjetja Elektro-Zirovnica. Prav vsem iskrena hvala.
Žalujoča hčerka Majda, sinov« Zdravko in Janez, vnukinja Sonja ter ostalo sorodstvo Smokuč, dne 8. maja 1962