99
IVANKA HERGOLD,
PASJA RADOST ALI KARKOLI
Prozni prvenec pisateljice Ivanke Hergold — Pasja radost ali karkoli* obsega enaindvajset črtic, med katerimi se mi zdi najznačilnejša Pes Alojz (str. 71—79), s katere analizo bom prikazal, kako piše mlada pisateljica.
Črtica je razdeljena na pet delov, izsekov iz enotne fabule, izoblikovane ne na vzročnosti in posledičnosti, ampak naključnosti, a povezanih z nekaj fabu-lativnimi elementi, ki izsekom dajejo celotnost. Enotnost predstavlja opis zakonskega para v medsebojnih odnosih, zlasti erotičnih, a brez opisov spolnosti. Pes Alfonz stopa v zakonski erotični odnos kot tretji udeleženec zakonskega razmerja: kot motilec čistosti in neposrednosti le-tega. V prvem delu je trojno razmerje: mož Zvonko, žena Katarina, pes Alfonz, vzpostavljeno: mož zvečer bere časopis, žena gleda televizijski prenos baleta, pes liže gospodarju prste. Tu je v tekstu prva ce-zura. V drugem delu (zaključuje vzpostavljeno razmerje iz prvega, preden se odpravita zakonca v posteljo) se ubese-ditev direktno dotakne erotičnega zakonskega razmerja: moža razburi ženin vonj, žena zapeljuje s počasnim slačenjem, vznemirjajo jo moževa topla oblačila, pes se zmuzne v spalnico, moža navzočnost psa med ljubezenskim aktom moti, zakonca se ljubita, mož se na tihem odloči, da bo ženi drugi dan kupil rože. V tretjem delu prinese raz-našalka Katarini rože. Mož igra pikrost in neodobravanje, a je zadovoljen, da mu je potegavščina uspela. Toda v ozadju stoji pes, gleda, kot da bi ocenjeval in sodil. V četrtem delu se erotična napetost, ki se je stopnjevala v prvih treh delih, umakne v nekaj izsekov Zvonkove preteklosti: kompleks krivih nog in odtujitev cerkvi, samo-
* Ivanka Hergold — Pasja radost ali karkoli (Ljubljana 1971, Mladinska knjiga, urejuje Ivan Potrč, opremil Mihajlo Šol-tes, Pota mladih).
stoj no delo in nezadoščenost ob družbenem vzponu. Zadnji del: mož sedi v fotelju (ob njem je pes) in hoče vedeti, kdo je ženi poslal rože. Pes je pripravljen, napet. Hoče braniti napadeno gospodarico. Mož, poln namišljenega sumničenja in kompleksov, si ženo spolno vzame. Pes je navzoč, mora biti ob gospodarici, ji dati toploto, ki je ljubosumni mož ni zmogel.
Zgradba črtice s cezurami je deljena na kratke odseke, je funkcionalna: erotičnost se stopnjuje iz prvega v drugi del, kjer doseže prvi višek. Moževa izzivalna odločitev o nakupu rož končuje drugi del, obenem pa povezuje tretji in peti. Četrti del mora poseči v moževo preteklost, sicer ne bi vedeli, zakaj je ljubosumen, zakaj ne zmore nežnosti, zakaj se ne čuti enakovreden zakonski partner ... Razkrije se možev boj proti socialni predestinaciji, vnaprejšnji določenosti biti reven, kot je bila revna njegova mati, čevljarjeva žena, mati sedmih otrok, delavka, snažilka v šoli, da so otroci imeli kruh. Delati! je bilo geslo, ki se ga je moral Zvonko držati. Toda Zvonko se odloči: »Tako ne bom živel, ne kakor oče ne kakor mati in ne kot bratje in sestre. »Uveljavi se v šoli: je bister, priden, nadarjen. Hoče od doma: v gimnaziji se odpove bogu. Diplomira: »nosil je muke svoje poti in nezadoščenost ob vzponu; bil je kakor planinec, ki se na vrhu ne znajde.«
Toda v petem delu, ko se je že prej razkrila moževa pot k uspehu, se zakonsko razmerje pokaže kot boj socialno neenakih partnerjev z navzkrižno socialno dediščino. 2ena prinese v zakon pohištvo, dragocen lestenec, psa (dota), v dekliških letih je plesala balet — kontrastni elementi moževe odraščajoče poti. Zato se obe komponenti: moževa in ženina, križata. Če je možev odnos do žene lastninski, v ljubezenskem razmerju avtomatiziran, z izbruhi ljubosumja, sumničenja in gnavljenja, mora nastopiti tretji element (navadno gre za
100
Marijan Zlobec
ljubezenski trikot) — pes, ki ima funkcijo, da vzpostavlja etično ravnotežje med zakoncema. Čeprav ga z ene strani ruši (moževa ljubosumnost zaradi navzočnosti psa med ljubezenskim aktom), ga na drugi gradi: med grobim spolnim aktom med zakoncema se more žena predati možu le v tistem trenutku, ko začuti ob sebi topel pasji jezik —- nadomestek moževe iskrenosti in nežnosti. Pes liže v tekstu roko obema, je obema tudi enako vdan. Toda v trenutkih zakonskega neravno-vesja se instiktivno postavi v bran napadenega zakonca.
To je izviren prijem mlade pisateljice. V strnjeni obliki devetih strani se razkrije dvoje življenjskih poti, nezmožnih ravnovesja. Sinkretizem deskriptizma, kratkega dialoga in retrospekcije povezuje črtico v etično prefinjeno razmerje treh protagonistov. To pa je lahko že zasnova za obsežnejši tekst.
Marijan Zlobec