7 vpJ> 9 771 580 "3 72009 radio/brezice •a 88,7 in 95,9 MHi številka 163 Leto 7 * ^ S O N< Z O > on m o > 20. julij 2006 “Razveza" ni uspela Brežice - Civilna iniciativa Globoko je 25. maja v urad župana predala zahtevo o ustavitvi vseh postopkov v zvezi z Umeščanjem odlagališča radioaktivnih odpadkov, podkrepljeno s podpisi občanov. Ker njihovo zahtevo podpira Več kot 5 odstotkov volilnih upravičencev v občini, jo mora po statutu v roku treh mesecev obravnavati občinski svet. Točka je bila na dnevnem redu ponedeljkove seje, a kljub obsežni razpravi do odločanja ni prišlo, ker je bila seja na Zahtevo Mihe Škrleca (SD) prekinjena. Večje število članov CI, ki so prišli spremljat sejo sveta, je bilo razburjenih: “Naj se že enkrat ta zgodba zaključi. Z Vztrajanjem v postopku so sprli nekatere družine, skregali smo se pri gasilcih in v aktivu kmečkih žena. Zakaj na občini trmoglavijo, če mi nočemo ne raziskav, ne odlagališča,” seje hudoval gospod Vinko iz Globokega. Milan Cizi Pa je v imenu CI dejal: “Počakali bomo do poteka roka za odgovor, nato bomo Sli naprej s pravnimi sredstvi. Ljudi pa komo obvestili, kako se je obnašal župan saj si javnost to informacijo Zasluži.” \\ZA/ SEVNICA -■ ; ...na strani 3 Milan Cizi: “Državi ne zaupamo, ker prelahkotno spreminja svoje sklepe in zakone. ” iz vsebine.. Nekatere moti Inposovo skladišče —stran 4 Na vrečki s kokainom najdene sledi obdolženih ...stran 5 Bazeni in reke vabijo ...stran 10 Rovan dosegel normo za evropsko prvenstvo ...stran 13 Matura preživela, maturanti tudi Posavje - Okrog letošnje mature se je dvigovalo veliko prahu, saj se je Ukazalo, da so kljub strogo varovanim izpitnim polam nekatere informacije Prišle predčasno v javnost. Zaradi tega je obstajala možnost, da bo matura Pri določenih predmetih razveljavljena in bi jo maturanti morali ponavljati. Pa se to vendar ni zgodilo in minister Milan Zver je zagotovil, da °Uienjene nepravilnosti niso vplivale na rezultate. Prvič letos pa so bili rezultati objavljeni tudi na spletni strani in so sijih maturanti lahko ogledali da dan objave že ob 5. uri zjutraj. Ker presenečenj ne bi bilo, se večina šol di odločila za svečano podelitev spričeval, kot je to bila navada doslej. k*h maturanti brežiške gimnazije z ravnateljico Stanislavo Molan Foto: Boštjan Špiler Tudi posavski maturanti so si oddahnili, rezultati so več kot zadovoljivi, je v letošnji generaciji osem zlatih maturantov na splošni maturi in trije ati na poklicni maturi. ...na strani2 “Kuhinja” pri izbiri direktorja? Krško - Direktorici Regionalne razvojne agencije (RRA) Posavje diplomirani ekonomistki Mateji Jazbec 3. septembra letos poteče mandat. Za fiinkcijo so se na razpis prijavili štirje, med njimi tudi Mateja Jazbec, a ni prišla skozi sito kadrovske kuhinje. Upravni odbor RRA, ki ga vodi Franci Bogovič, je izbral Roberta Ostreliča (na fotografiji), diplomiranega politologa, direktoija Mladinskega centra Krško. V Sevnici so se v zvezi z Jazbečevo razširile lažne govorice, češ, da ne želi več biti direktorica agencije, rada pa bi še naprej v njej delala Če ne bi želela voditi agencije, se gotovo ne bi ponovno prijavila na razpis! Morda so se govorice razširile zato, ker mora po statutu Upravni odbor RRA za izbranega kandidata dobiti soglasje dveh občinskih svetov v regiji, da lahko zaključi postopek imenovanja Sevniški svetniki bodo o soglasju odločali na seji v ponedeljek, 24. julija. Morda pa bo kdo vendarle povprašal, kaj je spodneslo Jazbečevo. B.D. Hrvaški 30 dnevni rok Ljubljana - Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je v pismu hrvaškega kolega Branka Vukeliča pozval, naj mu v 30 dneh posreduje informacijo o konkretnih ukrepih, kijih bo Hrvaška sprejela za izpolnjevanje obveznosti iz meddržavne pogodbe o Nuklearni elektrarni Krško (NEK), zlasti določila o ustanovitvi sklada za financiranje razgradnje. Če Hrvaška v roku zahteve ne bo izpolnila, bo Vizjak vladi predlagal, da Slovenija proti Hrvaški začne arbitražni postopek brez predhodnega obvestila ali zadržkov. “Pismo je prvi formalni korak v smislu sprožitve arbitražnega postopka, ki ga predvideva meddržavna pogodba,” je povedal Vizjak. Kot je še dejal, gre pri pismu, ki ga je v ponedeljek poslal hrvaškemu kolegu, zgolj za prvo opozorilo in nikakor še ne za aktivnosti, povezane z določitvijo arbitražnega postopka ali celo arbitrov. Proceduro arbitražnega postopka sicer opredeljuje meddržavna pogodba. Hrvaška bi morala skladno zli. členom meddržavne pogodbe že pred približno dvema letoma ustanoviti sklad, v katerem bi namensko zbirala sredstva za razgradnjo nuklearke ter skladiščenje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, je še dejal Vizjak. Vendar pa sklada do danes še ni ustanovila in tako tudi ne zbira namenskih sredstev. Po programu razgradnje NEK sta Slovenija in Hrvaška dolžni zagotoviti redna vplačila sredstev v sklad v natančno določenih zneskih. Do izteka življenjske dobe nuklearke naj bi se tako zbrala sredstva v skupni višini 1,3 milijarde evrov. Žito je gorelo Gazice, Krško - Julij je čas žetve in ta je v polnem zamahu tudi v brežiški občini. In medtem, ko je na eni od njiv v Gazicah ravno brnel kombajn, je začela goreti velika njiva s pšenico. V požaru je zgorelo približno 1,5 ha pšenice v solastništvu več kmetov. Gasilci, ki jih je aktiviral Regijski center za obveščanje, so požar lokalizirali in pogasili. O dogodku sta bila obveščena preiskovalni sodnik in okrožni državni tožilec, dogodek pa še preiskujejo. Po besedah očividca, človeka, ki je upravljal kombajn, seje nekdo z motornim kolesom pripeljal do njive in hitro tudi odpeljal in takrat je izbruhnil požar. Istega dne so v Bolnišnico Brežice v večernih urah z reševalnim vozilom pripeljali nezavestnega 77-letnika iz okolice Krškega, ki je imel opekline po telesu. Po prvih zbranih obvestilih je bilo ugotovljeno, daje pri delu na vikendu kuril travo, pri čemer je ogenj pobegnil na sosednjo parcelo. Pri poskusu gašenja naj bi padel v pogorišče, od koder so ga žena in sosedje uspeli rešiti. Vse okoliščine dogodka še niso pojasnjene, obstaja pa tudi sum, da je 77-letnika pri delu zadela možganska kap in je zato padel v ogenj. O dogodku sta bila obveščena preiskovalni sodnik in okrožni državni tožilec. N.C.C. .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 Matura 2006 V Posavju enajst zlatih maturantov Brežice, Krško - Na letošnjem spomladanskem roku mature je od 8346 kandidatov, ki so uspešno zaključili četrti letnik gimnazije in so maturo opravljali prvič, izpite opravilo 7829 kandidatov ali 93,81 odstotka, kar je nekaj več kot lani. Na poklicni maturi pa je bilo od 10.054 kandidatov, ki so jo opravljali prvič v celoti, uspešnih 8781 kandidatov ali 87,34 odstotka. Zelo uspešni so bili tudi posavski maturanti, saj je med njimi kar enajst takih, ki so dosegli 30 točk in več in tako postali zlati maturanti. Na Ministrstvu za šolstvo in šport so kljub znanim zapletom pri splošni maturi -odtujitvi tretje izpitne pole pri psihologiji in druge izpitne pole pri nemščini ter predčasnim razkritjem naslovov tem oziroma nalog pri drugi izpitni poli iz biologije - z dosežki zadovoljni. Kot je poudaril resorni minister Milan Zver, omenjeni zapleti niso vplivali na verodostojnost dobljenih rezultatov. Tudi na posavskih srednjih šolah so z rezultati letošnje mature izredno zadovoljni. Na Gimnaziji Brežice so dijaki opravljali maturo v splošnem in ekonomskem programu; v splošnem jih je od 137 maturo opravilo 133 ali 97 odstotkov, v ekonomskem programu pa jih je od 23 maturo opravilo 21 ali 91 odstotkov. Na brežiški gimnaziji je 12 dijakov opravljalo le maturitetni izpit iz enega predmeta in ga uspešno opravilo 5. Vseh maturantov je torej bilo 170, maturo jih je v spomladanskem roku opravilo 162 ah 95 odstotkov, kar je več od slovenskega povprečja. Zelo navdušujoče pa je tudi dejstvo, daje med njimi kar osem takih, ki so dosegli od 30 do 34 in so zlati maturanti. To so Ajda Senica, Tinkara Troha, Darja Gramec, Maja Marušič, Tilen Buršič, Maruša Strac, Mateja Kovačič in Jan Kurinčič. Na Ekonomski in trgovski šoli v Brežicah je poklicno maturo v spomladanskem roku opravljalo 156 kandidatov. Od rednih dijakov jo je opravilo 136 ali 87,3 odstotka. Vsako leto pa na šoli uspešno zaključijo šolanje tudi odrasli, ki se izobražujejo v okviru organizirane oblike ali kot samoizobraževalci. Med prvimi je bilo uspešnih sedem, med samoizobraževalci pa pet kandidatov. Izjemno pa so ponosni na kar 18 odličnjakov, med katerimi so tudi tri zlate maturantke Renata Zupanc, Marjanca Jeler in Anja Zajc, ki so pri vseh predmetih dosegle odlično oceno. Na Srednji šoli Krško je v programu tehnične gimnazije maturo opravljalo 35 dijakov, uspešno jo je opravilo 32 ali 91 odstotkov. Iz prejšnjih generacij pa je maturo opravljalo devet dijakov, opravili so jo štirje. Med njimi sicer ni zlatih maturantov, največ točk - 28 - pa sta dosegla Jasna Zorko in Rok Češnovar. Kandidati, ki mature niso opravili, imajo do 24. julija čas, da se prijavijo na jesenski rok mature, ki se bo začel 23. avgusta. Jelica Koršič Župan Molan, Anja Zajc, Marjanca Jeler, Renata Župane in ravnatelj Soško Foto: Metka Galič mnenja, odgovori, popravki ... “Zaradi radia 600.000 tolarjev kazni” SavaGlas, št. 160, str. 1 in 3 V zvezi s časopisnim člankom, objavljenim pod zgoraj navedenim naslovom, prosimo, da objavite tudi naslednji odgovor inšpektorata. Res je delo inšpektorja, ki mora po določilih Zakona o inšpekcijskem nadzoru odkrivati kršitve zakona in zavezance, v primeru, da kršitev zakona ugotovi, tudi kaznovati, v javnosti nepriljubljeno, to pa je tudi edina resnica, ki ste jo v vašem prispevku navedli. Pojasnjujemo, da državni gradbeni inšpektor gospod Golob, ki ste ga v prispevku izpostavili z omalovažujočo navedbo, da ga na občini ne poznajo, vrši nadzor po zakonu o graditvi objektov, pri čemer ni dolžan o svojih ukrepih obveščati , lokalne skupnosti, niti se o njih z njo posvetovati. Pri nadzoru in ukrepih je vezan na zakonska določila in v njih navedene sankcije, ki jih mora izreči, če pri zavezancu ugotovi kršitev zakona. Za boljšo obveščenost vaših bralcev pa hkrati pojasnjujemo, da si mora vsak graditelj pred začetkom gradnje pridobiti predpisano gradbeno dovoljenje in objekt graditi j tako, kot je to predvideno v gradbeno tehnični dokumentaciji, ki je bila podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, sicer ga zadenejo sankcije, kot so za tako kršitev predvidene v zakonu. In prav take sankcije je v konkretnih primerih, ki jih opisujete, odredil inšpektor g. Golob, ki mimogrede nobenega zavezanca ne obravnava kot “kriminalca ”, kar ste navedli v vašem članku, pač pa z njimi postopa korektno in v okviru pooblastil, ki jih ima. Seveda pa inšpektor nima pooblastil, da bi neko nelegalno ali neskladno gradnjo “legaliziral ”. To mora storiti zavezanec sam in sicer v roku, ki mu ga je naložil inšpektor v svoji odločbi, bodisi tako, da si za gradnjo pridobi manjkajoče gradbeno dovoljenje oz. da gradnjo uskladi z določili gradbenega dovoljenja. Razumemo, da so zavezanci, ki jih doleti inšpekcijski ukrep, prizadeti, saj so predvsem kršitve zaradi nelegalne in neskladne gradnje v zakonu razmeroma strogo sankcionirane, \ vendar bi se morali tega zavedati pred pričetkom take gradnje. Nima pa nikakršnega smisla za tovrstne težave (ki so jih povzročili sami) kriviti inšpektorja, ki zgolj opravlja svoje del o, pri čemer posebej poudarjamo, da ga g. Golob opravlja vestno in strokovno. Bojana Pohar, glavna inšpektorica RS za okolje in prostor POSAVSKE flVSICE Življenje z mejo, nuklearko in odpadki prekinil ponedeljkovo zase- Gračner skrbi za gradnjo vz-danje občinskega sveta, ko je porednih objektov, tretji člo-v ozadju bilo slutiti višje ka- vek iz sevniške občine, Mar-pitalske interese in nezauplji- tin Novšak, pa je direktor Vroče poletje je na vrhuncu. V poletni vročici iščemo hlad ob rekah, v toplicah in gramoznicah. Obiskovalci kulturnih prireditev se potijo v grajskih dvoranah in cerkvah, kmetje pa pri spravilu poljščin. Zdaj, ko je žetev na vrhuncu, jim je vroče tudi zato, ker vnovič ne vedo, kakšna bo cena letošnjega pridelka. V ponedeljek pa so se potili tudi brežiški občinski svetniki. Dodobra so jim jo zakuhali člani vztrajne in dobro organizirane civilne pobude iz Globokega. Ne- Peter Markovič in Alojz Štih davno soočenje s strokovnjaki, ki so sodelovali pri zapiranju raziskovalnih rudniških rovov v Dečnem selu, je spet potrdilo, da ne mislijo odnehati tudi za ceno dodatnih stroškov. Zdaj je samo še vprašanje, kako se bodo odzvali na vročo odločitev župana Ivana Molana, ki je Dragoljub Kupirovič in Lojze Kunej vost med občinama Brežice in Krško. Če je vztrajnost nalezljiva, in bi globoške pobude preskočile še v Krško, bi se slabo pisalo tamkajšnji nuklearki, skladišču radioaktivnih odpadkov in visoko radioaktivnih gorivnih elementov ter še posebej dolgoročnim načrtom o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne. Še dobro, da s sedanjo nuklearko upravljajo domači ljudje s Stanetom Rožmanom na čelu, ki jim kaže zaupati. Sicer pa je z ministrom Vizjakom vred v posavskih rokah k sreči večji del slovenske energetike. Zanjo je postal strokovnjak gradbinec Branko Kelemina, Ana Eles Gen-a. V njegovem nadzornem svetu se mu je pravkar pridružil brežiški župan Ivan Molan, Bogdan Barbič iz Brežic pa je sploh najodločil-nejši človek za gradnjo elektrarn od Boštanja do sloven-sko-hrvaške meje. Še en Bre-žičan, podjetnik Janko Strašek, za sošolce “tortica”, pa bi se po govoricah sodeč lahko zavihtel na čelo sklada za razgradnjo nuklearke s sedežem v Krškem (začasno ga vodi Marjana Kostanjšek), ki v Posavju obrača največje denarce. Tako lahko ugotavljamo, da Krčani ob nuklearki in brestaniški elektrarni ter skladišču radioaktivnih odpadkov seveda, ki so najpomembnejši elektroenergetski objekti, v vrhu nimajo nobenega svojega človeka. Res ima njihov župan Bogovič mednarodno funkcijo, zato pa je bil Drago Fabjan iz TE Bres- tanica odžagan in Niko Ga-leša, ki poganja savsko verigo, živi v Novem mestu. Celotno Posavje pa si seveda še največ obeta od bodoče schengenske meje. Ob njej že zdaj služijo kruh policisti in policistke, cariniki in carinice - teh celo primanjkuje - špe-diteiji in poleg njih projektanti in gradbinci. Še sreča, saj bi bila brez teh delovnih mest in ob zapiranju celuloze brezposelnost na jugu države predlagale še gradnjo 670 kilometrov dolge obmejne razvojne osi. Če seveda Hrvati ne bodo imeli kaj proti! Poletne tračarije To seveda sodi že v fantazijski svet. Vanj pa ni mogoče uvrstiti nekaj dejstev, da denimo s prenovo Brežic letos menda ne bo nič, da pa je Ivan Urbanč ob svojem napovedanem odhodu zastavil prenovo Občudovalki festivalske hostese mnogo višja od dosedanje! K razvoju posavskega območja, ki bi mu veljalo priključiti vsaj še občino Radeče in KS Zidani most (le čemu si nihče ne prizadeva za to navezo?), naj bi prispevala še gospodarska platforma (kdaj se bo država vendarle lotila tudi gradnje skladišč, parkirišč ob novi meji?) s cerkljanskim letališčem in med drugim še tretja prometna os. Ker so razvojne osi zelo v modi, bi občine od Lendave do Kopra lahko Podbočja, medtem ko je v Krškem postala rešiteljica kulture Katja Ceglar. Ljudje se že sprašujejo, če bosta Lojze Štih in Peter Markovič z novo direktorico Kulturnega doma vzpostavila tako dobre odnose, kot sta jih s pravkar upokojenim Adolfom Moš-konom. In sprašujejo se, kakšna bo usoda bizeljsko-sre-miških vinarjev, odkar sta odnehala najaktivnejša člana Lojze Kunej in Dragoljub Kupirovič! Zato pa Krčane manj skrbi, kakšna bo usoda otroškega naselja v Nerezi-nah, kot je brežiškim komu-nalcem malo mar, da so se skoraj hkrati upokojili njihovi vodilni ljudje Vladka Kežman, Jožica Stajič in Mirko Zlatič. Pa kaj, saj se v Brežicah ob odprtju pošte (ta je še vedno brez telefona?) noben govornik ni spomnil niti na Natašo Gligič, projektantko sodobnega objekta. Tudi krajane Kapel ne pritegujejo večeri stare glasbe. Celo članov pihalnega orkestra ni bilo v cerkvi Svete Trojice, čeprav je na flauvto igral svetovno znani glasbenik Han Tol! Še sreča, daje bilo med občinstvom nekaj mladih, ki sojih zanimale vsaj hostese v razkošnih oblekah Alana Hranitelja. Kar razkošno pa je s prijatelji in sorodniki srečanje z abrahamom proslavil TV snemalec Jože Jože Grajžl Grajžl. Razočarah so ga R kolegi iz Ljubljane; napovedali so prihod z avtobusom, a so se z njim pripeljali samo štirje! Sic! Vlado Podgoršek Civilna iniciativa brez odgovora Namesto glasovanja prekinitev seje Brežice - Na ponedeljkovi seji Občinskega sveta Brežice so svetniki obravnavali zahtevo Civilne iniciative (CI) Globoko o odstopu občine iz lokalnega partnerstva z Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO) glede umeščanja odlagališča radioaktivnih odpadkov. Po vroči razpravi je namesto do glasovanja prišlo do prekinitve seje, ki jo je na podlagi 35. člena statuta v imenu svetniške skupine Socialnih demokratov zahteval Miha Skrlec. Ko se je brežiška občina prijavila na ARAO v postopek umeščanja odlagališča, je Občinski svet Brežice sprejel sklep, da so dovoljene raziskave za iskanje potencialne lokacije odlagališča na območju celotne občine. O konkretni lokaciji takrat ni bilo govora. Svetniki so bili v večini prepričani, da bo končna lokacija odlagališča v Krškem, a občina Brežice mora sodelovati v postopku, da bo kot soseda lahko postavila tudi kakšne pogoje. Za zavarovanje interesov občanov je svetnik Milko Veršec še predlagal, da morajo h končni lokaciji dati prebivalci lokalne skupnosti soglasje na referendumu. Februarja letos je občinski svet sprejel sporazum o lokalnem partnerstvu, ki je podlaga za nadaljevanje postopka umeščanja odlagališča in za denarno nadomestilo, ki ga : občina prejema v času raziskav. Gre za 52 milijonov SIT letno, vodstveni odbor ima za izvrševanje nalog informiranja javnosti na voljo 20 milijonov SIT, posebej pa še 10 milijonov SIT za dodatna ekspertna mnenja in raziskave. Iz / 'okalnega partnerstva občina 4hko izstopi kadarkoli do tre- lokacijski načrt za odlagališče. Kmalu po podpisanem lokalnem partnerstvu je bil imenovan vodstveni odbor, ki mu predseduje Stane Preskar, podpredsednik pa je Tone Kmetič. Župan Ivan Molan je bil mnenja, da bosta dva Globočana v vodstvu sokraja-nom vlivala zaupanje v transparentnost delovanja odbora, zgodilo pa se je obratno. Oblikovala se je civilna iniciativa, kije očitala odboru nelegitimnost in odločitvam sveta krajevne skupnosti nezakonitost. Sprožila je akcijo zbiranja podpisov pod peticijo, s katero zahteva, da s prekinitvijo lokalnega partnerstva občina takoj izstopi iz postopka umeščanja odlagališča. 12 odstotkov volilnih upravičencev v občini je peticijo podprlo, kar občinski svet zavezuje, da to zahtevo obravnava in se o njej odloči. CI je peticijo predala v urad župana 25. maja in po zakonu se morajo svetniki do nje opredeliti v roku treh mesecev. Na ponedeljkovo sejo, ko je bila točka na dnevnem redu, je prišlo večje število članov CI. Milan Cizlje svetnike opozoril, da so njihovi sklepi o lokalnem partnerstvu pravno nični, ker pred tem v zvezi z odla- gališčem ni bila preverjena volja Globočanov. “513 krajanov Globokega je podpisalo peticijo, kar je 58 odstotkov volilnih upravičencev krajevne skupnosti. Če CI sedaj popusti in bo postopek tekel naprej, bo na referendumu glasoval denar, ki je v igri. Denar hoče uničiti najsvetejše - našo očetnjavo in zdravje,” je dejal Cizi. Svetniki tokrat še zdaleč niso pokazali tiste enotnosti, kakor ob prijavi občine v postopek in v lokalno partnerstvo. Z vprašanjem, kdo je določil lokacijo Globoko, na katerega sicer niso dobili odgovora, so najbrž želeli omiliti svoj del odgovornosti in jo prenesti na župana ter vodstvo KS Globoko. Stane Radano-vič je protestiral proti morebitno predlaganem tajnem glasovanju o zahtevi CI, češ, da naj o tako pomembnem vprašanju vsak svetnik javno izkaže svoje stališče. V razpravi je bilo očitno, da bi večina podprla izstop iz lokalnega partnerstva. K premisleku sta pozivala Jože Avšič in Jože Baškovič. “Raziskave smo podprli, ker smo vedeli, da lahko v vsakem momentu izstopimo. Preložimo odločanje na naslednjo nutka, ko je sprejet državni Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je na zahtevo CI Globoko preverila zakonitost sklepov KS Globoko v zvezi s postopkom umeščanja odlagališča. Ugotavlja, da odločanje o morebitnih lokacijah odpadkov sodi v skupino pristojnosti področja prostorske politike, torej je za odločanje o kandidaturi za lokacijo pristojen občinski svet. Slednji lahko za mnenje zaprosi svet KS, vendar to pri njegovem odločanju ni zavezujoče. Vladna služba je mnenja, da v zvezi z odločanjem o raziskavi glede potencialne lokacije odlagališča prezgodnje sklicevanje oblik neposrednega odločanja, kot je referendum ali zbor občanov, brez predhodnega izčrpnega informiranja prebivalcev ni utemeljeno. Gre šele za raziskave in ne že za odločanje o sami lokaciji. Pred začetkom gradnje bo morala občina sprejeti ustrezne prostorske akte. V skladu s 46. členom ZLS-UPB1 bo mogoče dati pobudo za razpis občinskega referenduma. Referendum lahko razveljavi prostorski akt, saj je odločitev ljudi za občinski svet zavezujoča. Strokovnjaki Globočanov niso prepričali Globoko - Na zahtevo krajanov Globokega je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) naročila raziskavo, ki bi potrdila ali ovrgla sum, da se v zapuščenih rudniških rovih v Dečnem selu nahajajo nevarni odpadki, ki lahko ogrožajo njihovo zdravje in vplivajo na podtalnico. Rezultate omenjene raziskave so že predstavili, Vendar Globočani še vedno dvomijo, da v rudniku ni ničesar in zahtevajo, da se opravijo dodatne raziskave z analizo vode in nenazadnje, da se rudnik ponovno odpre, četudi bo to stalo veliko denarja. Potem ko je Globoko postalo eno od možnih lokacij za odlagališče radioaktivnih °dpadkov, čemur del krajanov, ki so povezani v civilno iniciativo, nasprotuje, so se Pojavile vse glasnejše govo-tice, da so v opuščenih rudniških rovih v Dečnem selu že tako shranjeni nevarni odpadih- O tem, da so konec osemdesetih let vojaški kamioni Ponoči v rudnik nekaj vozili, s° krajani doslej govorili le Pptiho, saj so menda nekateri “tli celo deležni groženj: “Nič ne sprašuj, če boš spraševal, le bo vzela noč”. Zdaj so dru-Sačni časi in v demokraciji Vprašati ni več greh. Zato so dajani na enem od svojih zborov zahtevah, da ARAO naro-Cl raziskave, ki bi njihov sum Potrdile ali dokončno ovrgle. Rezultate so predstavili trije strokovnjaki; dr. Franc Žer-jtn, rudarski inženir z dolgo-etnimi izkušnjami v rudarst-Jože Kržan, tehnični 'rektor Rudnika Senovo v za-P'ranju, in rudarski inšpektor ^ Pokoju Matjaž Cerovec. . v°jo pisno izjavo je podal Franc Kranjc, sicer Glo-°čan, ki je bil v rudniku Se-°vo imenovan za nadzor Globokem. y Glavno besedo je imel dr. c.pfdin, kije vso dokumenta-'J° od začetka raziskav do zaprtja rudnika pregledal in je prisotnim tudi zelo nazorno prikazal, kako je zapiranje potekalo, ter z vso odgovornostjo zatrdil, da po njegovih ugotovitvah v opuščenem rudniku ni nevarnih odpadkov. Namreč vsi akterji - od Geološkega zavoda, ki je opravljal raziskave, rudnika Senovo, ki je nasledil vse, kar je v Globokem ostalo po zaprtju, Ministrstva za gospodarstvo do rudarskih dnevnikov, ki so bili vodeni za vsako izmeno posebej - so s svojimi podpisi Branko Mežič z Malega Vrha, ki se je tudi udeležil predstavitve, pa dvomi, da so v rudniku radioaktivni odpadki. Ker se govori, da so v rudniške rove ponoči vozili vojaški kamioni, ga bolj skrbi, ali niso v rudniku morda kakšni bojni strupi. zagotovili, da so bili v času raziskav in v času zapiranja vsi postopki izvedeni v skladu z rudarsko zakonodajo. Slednjemu sta pritrdila tudi Kržan in Cerovec. Vendar pa Globočani s to ugotovitvijo niso bili zadovoljni; povedali so, da sicer ne oporekajo njihovi strokovnosti, vendar po mnenju krajanov niso pravi ljudje. Ker naj bi bili po govoricah odpadki pripeljani v Globoko ponoči in očitno na nedovoljen način, to gotovo ni nikjer zapisano, zato jih ugotovitve strokovnjakov na podlagi dokumentacije niso prepričale in jim ne verjamejo. Dr. Žerdin se je z njimi deloma strinjal in predlagal, naj se tisti, ki so omenjene kamione videli in ki so jim grozili, oglasijo na krajevni skupnosti in o tem podajo pisne izjave s svojim podpisom. Vse nadaljnje preiskave - dr. Žer-din je nakazal tri možnosti -so namreč povezane z večjimi finančnimi sredstvi, zato bi bilo prav, da se odločijo za tisto obliko in tisto institucijo, strokovno in neodvisno, ki ji bodo zaupali in verjeli. Najcenejša in najhitrejša je odvzem vzorcev rudniške vode; to bi trajalo dva meseca in bi stalo okrog 2 milijona SIT; če rezultati analize suma ne bi ovrgli, je naslednja mož- nost vrtanje ene ali več vrtin, to bi trajalo od 2 do 8 mesecev in ena vrtina bi stala približno 15 milijonov SIT, in če krajani še potem ne bi bili prepričani, da v rudniku ni ničesar škodljivega, bi se lahko odločili za ponovno odpi-raje rudnika, kar bi trajalo dve leti in bi stalo okrog milijarde SIT. Vzporedno s tem pa je bilo izpostavljeno tudi nezadovoljstvo štirih družin iz Dečnega sela, ki živijo v bližini vhoda v rudnik; trdijo, da dela ob zapiranju niso bila strokovno izvedena, da se ves čas soočajo s škodo na svojih zemljiščih, opozarjajo občino, pišejo pritožbe, zgodi pa se nič. Predsednik vodstvenega odbora Stane Preskar jim je obljubil, da se bo preko lokalnega partnerstva zavzel in pritisnil na občino in državo, da se stvar čimprej uredi in škoda odpravi. Enako je zagotovil, da se bodo prej omenjene dodatne raziskave, kijih ne glede na to, koliko stanejo, zahtevajo krajani, lahko izvedle preko lokalnega partnerstva, če seveda svetniki na ponedeljkovi seji ne bodo izglasovali, da se vodstveni odbor in s tem lokalno partnerstvo z ARAO ukine, kar pa so krajani sprejeli kot izsiljevanje. Jelica Koršič sejo in povabimo ministra Andreja Vizjaka, da slišimo njegovo stališče”, je predlagal Avšič. Baškovič gaje podprl: “Ne pridemo nikamor, če zmaga argument moči. Pomembna je moč argumentov, zato ne zapirajmo pogovora.” Milan Cizi: “CI se ne bo pogajala o nadaljevanju raziskav in referendumu. ARAO lahko referendum “kupi”, če ljudem ponudi neko obliko odškodnine. Ne verjamemo državi in njenim obljubam, saj s preveliko lahkotnostjo spreminja kriterije in zakone. Torej ni v njenih sklepih nič zavezujočega za kasnejše obdobje.” Ko naj bi po kratkem premoru prišlo do glasovanja, je presenetil Miha Skrlec z zahtevo svetniške skupine Socialnih demokratov o prekinitvi seje. Del svetnikov in civilna iniciativa so sprva onemeli, nato se je na župana, ki je že zapustil sejno sobo, vsul plaz kritik. “Zablokirajte jutri za pet minut vhod v občinsko stavbo. Povejte, kdaj, jaz bom z vami”, je člane civilne iniciative nagovarjal Milko Veršec. Milan Cizi je pobudo preslišal: “Počakali bomo do 25. avgusta, ko poteče rok za odgovor na našo zahtevo, nato pa ukrepali s pravnimi sredstvi.” Župan namerava sejo občinskega sveta sklicati pred zavezujočim datumom, tako da bo CI dobila odgovor v zakonitem roku. Branka Demovšek AMKETA Poletne razprodaje Pred desetimi dnevi so se začele poletne sezonske razprodaje tekstilnega blaga in obutve. Letos so se začele nekoliko prej kot lani. Stara pravila so namreč določala, da se razprodaje začnejo 15. julija, nova pa za prvi dan razprodaj določajo drugi ponedeljek v juliju. Novost letošnjih razprodaj je tudi odprava moratorija na nižanje cen pet dni pred začetkom razprodaj. Trgovci so lahko tako letos blago in obutev ponujali po znižanih cenah tudi tik pred začetkom razprodaj. In kaj o razprodajah menijo Posavci? Andreja Jelen, vodja trgovine Champion v Brežicah: Interes za razprodaje je v primerjavi s prejšnjimi leti manjši, čeprav je na podlagi enega tedna za celotno oceno letošnjih razprodaj še preuranjeno. Vzrok za manjšo prodajo so gotovo tudi akcije pred razprodajami, ki so letos novost in jih prejšnja leta ni bilo. Za nakup na razprodajah se v naši trgovini odločajo tako redne kot tudi občasne stranke. m Roža Maurer, upokojenka iz Sevnice: Redkokdaj kupujem na razprodajah, saj se naše trgovine na razprodajah želijo znebiti tistega blaga, ki sicer ne gre v promet. Kadar jaz kaj potrebujem, se odločim za nakup in kupim, ne da bi gledala na ceno. Jože Novak, uslužbenec Regijskega centra za obveščanje iz Boštanja: Jaz osebno ne hodim po razprodajah, saj na njih prodajajo tisto robo, ki jim ostaja. Po nakupih sem šel pred razprodajo, a sem ugotovil, da so trgovine slabo založene in daje predvsem slaba izbira in ponudba za tiste, ki potrebujemo večje konfekcijske številke. Anuša Bogolin, študentka iz okolice Krškega: Študiram v Mariboru in primerjala sem cene na razprodajah s tistimi v Krškem. Razumljivo, daje v Mariboru večja ponudba, je pa tudi znižanje mnogo ugodnejše od tistega v Krškem. Tako je bilo tudi lani, ko sem hotela nekaj zapraviti v domačem Posavju in sem razočarana ugotovila, da je S.Oliver v Brežicah ponujal le 30-odstotno znižanje, mariborska trgovina s to znamko pa 60-odstotno. Letos sem glavnino nakupov raje opravila v Mariboru, a kljub temu sem malo pobrskala tudi po Krškem. Posameznike moti Inposovo skladišče Boštanj - Nekaj posameznikov, ki živijo v soseščini trgovine Inpos v Dolenjem Boštanju, moti skladišče gradbenega materiala, ki gaje po njihovem mnenju trgovina uredila na črno. Direktor Inposa Ivan Pfajfar to odločno zanika/ saj gradbeni in kmetijski inšpektor pri preverjanju zadeve nista našla razlogov za ukrepanje. Zaloge gradbenega materiala pri trgovini so za bližnje stanovalce tako moteče, daje bil problem izpostavljen celo na eni od sej sevniškega občinskega sveta. Zunanje skladišče gradbenega materiala jim zapira panoramski razgled in tudi cesta za dovoz gradbenega materiala ni zgrajena za težki tovor, menijo krajani Dolenjega Boštanja. Skladišče naj bi trgovec uredil na črno, zato je bil prijavljen gradbenemu inšpektorju, ki pa tega ni ugotovil in je odstopil prijavo za ugotavljanje morebitnih kršitev še inšpektoratu za kmetijstvo. Odločba inšpektorata, ki ga v postopku zastopa Bojan Jevševar, ugotavlja, da je bilo sporno zemljišče iz kmetijskega v postopku za gradbenega že leta 2004. S tamponskim nasutjem terena za skladišče torej ni kršen zakon in inšpektor je postopek ustavil. Direktor Inposa Ivan Pfajfar dodaja, da je bil lokacijski načrt v prvem branju potrjen na seji občinskega sveta letos marca. Dokončne potrditve pa plan še nima, pravi vodja občinskega oddelka za okolje Roman Perčič. “Inpos dela vse znotraj dovoljenega in na svojem. Ni nam vseeno, kako ga sprejemajo prvi sosedje, zato smo ob urejanju tega dela Boštanja finančno sodelovali pri gradnji ceste in ulične razsvetljave. Trgovina z gradbenim materialom, če hoče preživeti, mora imeti določene zaloge, ne le razstavnih eksponatov svojega prodajnega asortimana. Razmišljamo, da bi skladišče ogradili s cipresami, ki bi “skrile” zaloge, če so res tako skazile idiliko prostora,” pravi Pfajfar. V Inposu v Boštanju je zaposlenih 19 ljudi. Po načrtu širitve obrtne cone se jim bo pridružila konkurenčna trgovina Mercator. Pfajfar pravi, da so dali soglasje novemu načrtu: “Pred konkurenco se ne zavaruješ tako, da ji ne pus- tiš blizu, ampak z iskanjem novih poti v poslovanju.” Želi, da bi tudi prizadeti krajani poiskali nov pogled na situacijo. Kraj, ki se razvija, prinaša vsem prebivalcem dobrobit. Ne verjame, da bi imelo njihovo skladišče gradbenega materiala lahko vpliv na razvrednotenje cen nepremičnin bližnjih sosedov, saj gospodarska rast in nova delovna mesta običajno dvignejo njihovo vrednost. Stališče direktorja Inposa najbrž tistih, ki se čutijo prizadete, ne bo omehčalo. Ena od družin je za pomoč pri uveljavljanju svojega interesa angažirala tudi odvetnika. B.D. Kako z radioaktivnimi odpadki dela Evropa Antwerpen - V Posavju je že nekaj časa vroča tema ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Pri tej občutljivi temi so dobrodošle tudi izkušnje od drugod. Krška delegacija seje zato v Belgiji udeležila konference COWAM 2, ki je govorila prav o tem. Področja projekta COW-AM 2 so demokratičnost procesov odločanja na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki na lokalni, državni in evropski ravni, tehnična in sociološka dimenzija ravnanja z radioaktivnimi odpadki ter seznanjanje s primeri v drugih državah in primerjava procesov odločanja na lokalni in nacionalni ravni v ostalih evropskih državah. Na konfe- renci so spregovorili tudi o pogojih za dialog med predstavniki civilne družbe, države in predstavniki kapitala. Namen projekta, ki poteka v letih 20(>4 - 2006 v šestem okvirnem programu EU, je izboljšati sodelovanje javnosti in stroke v procesih odločanja na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in umeščanja odlagališča radioaktivnih odpadkov v prostor. Pri projek- tu sodelujejo predstavniki lokalnih skupnosti in druge zainteresirane javnosti ter strokovnjaki iz devetih evropskih držav. Poleg predstavnikov ARAO in župana občine Krško Francija Bogoviča so se konference udeležili še svetnik KS mesta Krško Marko Šonc, koordinatorka lokalnega partnerstva NSRAO na občini Krško Klavdija Žibert in Matej Drobnič. N.Č.C. Zakaj vaš avto ne bi bil malo VGČji? fg) "Avtomobil kredit" + 20% gotovine Za nove, stare, velike in male! Poleg kredita pa vam lahko dodamo 20 % gotovine naTRR. Tudi za nekomitente! Več informacij v poslovalnicah in na spletni strani. (((« 080 17 so) www.nkbm.si ^Nova KBIVk Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana Raziskava o pojavljanju raka v občini Brežice Občina Brežice in Agencija za radioaktivne odpadke sta na Onkološkem inštitutu Ljubljana naročila raziskavo pojavljanje raka v občini Brežice v primerjavi z ostalo Slovenijo na temo “Geografska analiza incidence raka v občini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo V raziskovalnem projektu bodo sodelovali raziskovalci - izr. prof. dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., specialistka epidemiologije, asist. dr. Vesna Zadnik, dr. med., specialistka javnega zdravja, in Tina Žagar, dipl. univ. fiz., mlada raziskovalka. NAMEN RAZISKAVE IN ZAHTEVE NAROČNIKA Agencija za radioaktivne odpadke skupaj z občino Brežice preučuje primernost lokacije KS Globoko za izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Pred izborom želi naročnik oceniti tudi morebitne zdravstvene učinke umestitve omenjenega odlagališča v urbano okolje. Povečanje števila rakavih obolenj je tisti zdravstveni kazalnik, na katerega ima po dosedanjih vedenjih ionizirajoče sevanje daleč največji vpliv. Strokovna ocena stopnje tveganja zbolevanja za rakom v občini Brežice oziroma analiza pojavljanja raka v Brežicah v primerjavi z ostalo Slovenijo do sedaj še nista bili opravljeni. V občini se je med prebivalci pojavila zaskrbljenost zaradi domnevnega že dosedanjega (pre)velikega števila zbolelih za rakom, saj med drugim že več kot dvajset let v bližini obratuje tudi Nuklearna elektrarna Krško. Bojijo se, da bi umestitev dodatnega potencialnega vira sevanja tveganje še povečalo. Namen naročene raziskave je torej oceniti pojavljanje različnih vrst rakov v občini Brežice, izpostaviti najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek posameznih rakov in primerjati trenutno stanje z ostalo Slovenijo. Rezultati analize bodo služili tudi kot referenčna vrednost za primerjave v naslednjih obdobjih ter na ta način omogočali ocenjevanje morebitnega škodljivega učinka predlaganega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. VRSTA RAZISKAVE Geografska analiza incidence raka v občini Brežice na podlagi podatkov Registra raka za Slovenijo. POTEK RAZISKAVE TEORETIČNA PRIPRAVA 1. Razpoznava tistih dejavnikov tveganja ter njim pripadajočih rakov, ki bi v Brežicah lahko bili pogostejši v primerjavi z ostalo Slovenijo; vsi raki skupaj, najpogostejše rakave bolezni v Sloveniji oziroma v Brežicah ter tisti raki, ki so povezani z izpostavljenostjo ionizirajočem sevanju. 2. Določitev primerne razdelitve občine Brežice na več manjših enot (krajevne skupnosti). PRIPRAVA PODATKOV 3. Pridobitev (povezava s Statističnim uradom RS oziroma Centralnim registrom prebivalstva RS) in priprava podatkov o izpostavljeni populaciji v občini Brežice (razporeditev prebivalcev v enote, izbrane v točki 2). 4. Določitev vseh bolnikov z rakom v podatkovni baze Registra raka za Slovenijo, ki so ob diagnozi imeli stalno prebivališče v občini Brežice. 5. Določitev koordinat stalnega bivališča za vsakega bolnika (povezava s Geodetsko upravo RS). ANALIZA 6. Primerjava vrednosti osnovnih epidemioloških kazalnikov rakov, izbranih v točki 1, v občini Brežice in v celotni Sloveniji. 7. Za vsakega izbranega raka izračun in grafični prikaz grobih in starostno standardiziranih incidenčnih stopenj v 12 statističnih regijah Slovenije. Ocena morebitnih presežkov v Spodnjeposavski statistični regiji. 8. Za vsakega izbranega raka izračun in grafični prikaz grobih in starostno standardiziranih incidenčnih stopenj v 15 upravnih enotah, najbližjih občini Brežice. Ocena morebitnih presežkov v upravni enoti (t.j. občini) Brežice. 9. Za specifične rake izračun in grafični prikaz grobih, starostno standardiziranih in z Bayesovimi prostorskimi modeli glajenih incidenčnih stopenj v enotah občine Brežice, določenih v točki 2. Ocena morebitnih presežkov na posameznih območjih občine Brežice. ZAKLIUČKI 10. Priprava zaključnega poročila. 11. Priprava primerne predstavitve rezultatov za laično javnost. 12. Predstavitev v občini Brežice. KONČNI REZULTAT RAZISKAVE V zaključnem poročilu raziskave bo opisno in grafično prikazano razporejanje izbranih rakov v 12 slovenskih regijah, 15 upravnih enotah jugovzhododne Slovenije ter znotraj občine Brežice. Izpostavljeni bodo morebitni presežki pojavljanja posameznih rakov ter navedeni najznačilnejši dejavniki tveganja, ki te rake povzročajo. Rezultati bodo javno predstavljeni v občini Brežice. CENA RAZISKAVE Cena raziskave sestoji iz: - 260 raziskovalnih ur po 5.932 SIT (raziskovalni projekt tipa A pri ARRS) in - 20 % DDV kar skupaj znaša 1.542.320.00 SIT 308.464,00 SIT 1.850.784.00 SIT Raziskava bo predvidoma zaključena v septembru, predstavitev rezultatov pa bo predvidoma v oktobru. KRONIKA Na vrečki s kokainom najdene sledi obdolženih Krško - Na Okrožnem sodišču v Krškem se bo jeseni nadaljevalo sojenje Evgenu Komočarju, Mihaelu Glogovšku in Ivanu Hvizdaku, ki jih obtožnica bremeni prepovedanega prometa z drogo. Naj večje razburjenje je povzročilo strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave, ki navaja, da je na vrečki s kokainom najden tudi DNK Mihaela Glogovška, ki trdi, da ni kriv. Na videoposnetku pa so videni vsi vpleteni v kokainsko zgodbo. Usodne sledi DNK Predsednica senata Marija Vrisk je na eni od obravnav obdolženim, obrambi in tožilcu vročila strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave. Ta navaja, daje na vrečki kokaina, ki sta ga odkupila tajna sodelavca, najden tudi Glogovškov DNK. Mihael Glogovšek je bil, ko je prebral strokovno oceno, vidno razburjen: “To, kar piše notri, ni fes! Mojih sledi ne more biti na tej vrečki, saj nisem Komočarju dal nobene vrečke. 100-odstotno zanikam, da bi lahko bil na omenjeni Vrečki moj DNK.” Glogovšek je prepričan, daje vse to delo dveh kriminalistov, ki ga po njegovih besedah že deset let “zajebavata”. “Če je na paketu sled mojega DNK, je bolje, da se takoj ustrelim. Kako naj Živim, če vidim, da mi lahko Vsak trenutek nekaj podtaknejo.” Tudi ko seje zgodil umor v Tekačevem, so Glogovška, klicali na policijo in ga zasliševali, pa jim je povedal, da nima nič s tem. Kriminalis-hčni tehnik mu je takrat od-/ vtel bris sline in las, na kar Je Glogovšek pristal, da bi dokazal, da ni ničesar kriv. Kot pravi Glogovšek, mu je pred obravnavo leta 1998, ko je bil obsojen zaradi droge, kriminalist rekel, naj bo pameten, da se ne bo kje v Tekačevem znašel kakšen cigaretni ogorek z njegovo slino, ker bo potem lahko 20 let pameten, ko bo v zaporu. Tudi obdolženi Evgen Komočar nima pohvalnih besed za policijo. “Policija podtika in laže tožilstvu,” pravi. “Mene so dve leti zapeljevali in nagovarjali k odkupu droge. Ko pa sem jaz rabil pomoč in zaščito policije, ko mi je nekdo v lokalu podtaknil požar, niso naredili ničesar.” Zaradi požara - tako Komočar - je moral zapreti lokal, a tega niso raziskali, temveč so začeli s protiukrepi. Poleg tega so policisti v predlogu ukrepa navajali, s kom vse se druži oz. s kom trguje drogo, v resnici pa nekaterih oseb, ki so navedene v predlogu o tajnem delovanju, sploh ne pozna, drugi pa so njegovi kolegi in prijatelji. Nekateri od njih so bili zaslišani tudi kot priče. Vsak človek lahko ima prijatelje, le jaz ne, se jezi Komočar, ki pravi, daje zanj vse skupaj absurd. Prisluhi pogovorov in videokaseta Zadnjo obravnavo pred sodnimi počitnicami je sodišče izkoristilo - kot tudi že dve prejšnji - za poslušanje pogovorov, ki so bili zabeleženi, ko je policija dobila dovoljenje za izvajanje tajnih policijskih ukrepov, med drugim je lahko tudi prisluškovala. Na zadnji obravnavi so poslušali pogovore, ki so nastali 23. septembra, ko je prišlo do predaje droge in so v lokalu preštevali denar. Zanimiv pa je bil ogled videoposnetka, ki ga je policija posnela na dan predaje droge in denarja. Prizorišče je dvorišče oz. parkirišče pri gostilni Slovenc, na posnetku pa nastopajo vsi vpleteni. Tako je največkrat videti Glogovška, kako živčno postopa pred gostiščem. Eden od kadrov pokaže, kako gre Ivan Hvizdak, njegov sodelavec in soobdolženec v tej zadevi, mimo njega, mu nekaj reče in mu nekaj potisne v roko. Hvizdak je na vprašanje tožilca pojasnjeval, daje dal Glogovšku vzorec talne obloge, ki gaje naročila stran- ka. Hvizdak je namreč delal v Glogovškovi trgovini s talnimi oblogami. Hvizdak seje zagovarjal, da bi, če bi šlo za sumljive posle, Glogovšku lahko kaj izročil v pisarni, ne pa na javnem mestu. Zagovorniki obdolženih ugotavljajo, daje videoposnetek, kije nastal kritičnega dne, slab in da ne vsebuje vseh podatkov, ki bi lahko služili kot dokaz. Kot pravi eden od zagovornikov, že laik lahko ugotovi, da časovni zapis ne odraža pravilne časovne dinamike. Ni navedena ne ura ne datum začetka snemanja. Kot pravi zagovornik, gre za neprofesionalen posnetek, ki ne more služiti kot dokaz. Zagovornika sta za Komočarja in Glogovška zahtevala odpravo pripora ah vsaj uvedbo hišnega pripora, čemur pa tožilstvo odločno nasprotuje. O odpravi pripora obeh obdolžencev bo sklepal zu-najobravnavni senat, sojenje pa se bo z nadaljnjim dokazovanjem nadaljevalo v septembru. Takrat bodo zaslišali tudi tajna policijska sodelavca Francija in Simona, ki imata status zaščitenih prič, zato bodo njuno identiteto skrili. N.C.C. Hiti počasi Ljubljana - Hitrost ostaja tako na slovenskih kot tudi na evropskih cestah vedno znova poglavitni dejavnik Prometnih nesreč. Pravzaprav je bila Slovenija v poročilu EU o prometni varnosti izpostavljena kot država, Li nekoliko zaostaja pri doseganju začrtanih ciljev, zato je bilo potrebno takojšnje ukrepanje. Rezultat tega je akcija z naslovom “Hitrost-počasneje je varneje”, ki se je iztekla 16. julija. Na Ministrstvu za promet je bila sicer že v marcu 2006 ^enovana medresorska delovna skupina za pripravo resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa, ki se bo nanašala na obdobje od 2007 do 2011. Ker Pa je bila Slovenija v poročilu o prometni varnosti izpostavljena kot država, ki neko-‘ko zaostaja pri doseganju fjenih ciljev, bi bilo vsako °dlašanje z začetkom izvajanja ukrepov nesprejemljivo. Skupina, ki pripravlja resolucijo, seje zaradi tega odločila, da za vmesno obdobje do Začetka izvajanja ukrepov'iz resolucije, pripravi program Aktivnosti državnih organov • 11 a področju varnosti cestnega prometa v letu 2006. Program aktivnosti je us-?teijen v štiri ključna področja ja sicer varnostni pas, uporaba katerega bistveno ublaži poledice morebitne prometne nesreče, hitrost, kot najpogostejši vzrok najhujših prometnih nesreč, varstvo šibkejših prometnih udeležencev (otrok in pešcev) ter alkohol kot sekundami vzrok najhujših prometnih nesreč. V skladu z izvajanjem programa aktivnosti na področju varnosti cestnega prometa v letu 2006 je v Sloveniji od 1. do 16. julija potekala preventivna akcija “Hitrost - počasneje je varneje”, katere nosilec je bilo Ministrstvo za notranje zadeve oziroma policija. Namen akcije je bil vplivati na vedenja voznikov ter posredno zmanjševati naj-hujše posledice prometnih nesreč. V letu 2005 seje ponovno potrdilo dejstvo, da stopnja poškodb v prometnih nesrečah narašča sorazmerno s hitrostjo. Zaradi neprilagojene hitrosti je lani na slovenskih cestah umrlo 114 vozni- V Sloveniji so se v preteklosti različni organi ukvarjali s Problematiko hitrosti, zlasti pa policija, Svet za preventivo !n vzgojo v cestnem prometu in Ministrstvo za promet. Po-eg represivnega ukrepanja zoper osebe, ki vožnje niso prilagodile omejitvam oziroma razmeram na cesti, je bilo ogrom-j10 dela in truda vloženega v izboljšavo cestne infrastruk-Pre. S podobnimi metodami dela se ukvarjajo tudi v drugih evropskih državah, rezultati umirjanja hitrosti pa so različni predvsem odvisni od vozniške kulture. Po izkušnjah policistov smo slovenski vozniki na splošno ocenjeni kot Pekultumi”. kov, 522 oseb je bilo hudo, 4040 pa lahko telesno poškodovanih. Hitrost je bila lani vzrok 7127 prometnih nesreč, kar je sicer manj kot leto poprej, vendar pa se je zaradi splošnega upada števila prometnih nesreč delež hitrosti kot dejavnika prometnih nesreč povečal. V letošnjem letu so policisti na območju Policijske uprave (PU) Krško obravnavali 94 prometnih nesreč, katerih vzrok je bila neprilagojena hitrost, v njih pa je en udeleženec izgubil življenje, sedem udeležencev se je hudo telesno poškodovalo, oseminštirideset udeležencev pa seje lahko telesno poškodovalo. Navedeni podatki kažejo, daje na območju PU Krško zaradi neprilagojene hitrosti kar 37 odstotkov udeležencev v prometnih nesrečah telesno poškodovanih. Po ugotovitvah tujih raziskav bi z zmanjšanjem povprečnih hitrosti za 1 km/h v naseljih lahko pričakovali zmanjšanje števila prometnih nesreč za do 4 odstotke, kar bi v Sloveniji pomenilo tisoč nesreč manj. Vsako znižanje povrečne hitrosti za lkm/h zunaj naselja pa lahko dejansko pomeni zmanjšanje števila prometnih nesreč za približno 2 odstotka. Nada Černič Cvetanovski Kozarec vode ga je veljal sto tisočakov Brezje pri Raki - Daje dobrota včasih sirota, kaže naslednji primer. Trije neznanci, dva moška in ženska, so izkoristili priložnost in z izgovorom, da so žejni, preslepili starejšega moškega, ki je bil sam doma, ter vstopili v hišo. Medtem ko je starejši domačin šel po vodo, so preiskali prostore stanovanja in mu ukradli približno 100 tisoč SIT. Policija ponovno opozarja na preveliko naivnost ljudi. Ob obiskih neznancev je potrebna previdnost, saj je vzorec obnašanja in izvrševanja tatvin podoben in se ponavlja; več neznancev pride do osamljene hiše, prosijo za vodo in medtem ko gredo ljudje iskat vodo, posamezniki iz te skupine izkoristijo priložnost, preiščejo prostore in kradejo. Znani so primeri, da so v takih skupinah ponavadi trije, tudi ženske z otroki. Policija svetuje previdnost, o takih nepredvidenih obiskih pa je priporočljivo obvestiti bližnje sosede, sorodnike in policijo. N.C.C. Mladostnik umrl zaradi posledic nesreče Dolenja Pirošica - Mladostna lahkomiselnost, mla-doletnost, nepoznavanje in neupoštevanje predpisov, poleg tega pa še splet nesrečnih okoliščin je botroval prometni nesreči, v kateri se je hudo poškodoval 19-letni Matej Horžen. Zaradi posledic nesreče je čez nekaj dni umrl. Prejšnjo soboto zjutraj, uro po polnoči, je 18-letnik iz okolice Brežic vozil kolo z motorjem iz smeri Dolenja Pirošica proti Cerkljam ob Krki. Imel je ustrezni izpit za vožnjo motorja, na glavi pa je imel tudi ustrezno čelado. A na motorju sta za njim sedela še dva sopotnika, oba sta bila brez varnostnih čelad. V blagem desnem ovinku jim je nasproti pripeljal osebni avtomobil, kije vozil po nasprotni strani vozišča ter zadel v zadnji del kolesa z motorjem in v tretjega potnika na motorju, 19- etnega Mateja Horžena iz okolice Brežic. Voznik in prvi potnik na kolesu z motorjem nista bila poškodovana, Horžen pa je bil zelo hudo telesno poškodovan. Po nudenju prve pomoči v brežiški bolnišnici so ga odpeljali v ljubljanski Klinični center, kjer je čez nekaj dni zaradi hudih poškodb umrl. Policisti so z zbiranjem obvestil in ogledom kraja dogodka - prizorišče tragične nesreče si je ogledal tudi okrožni državni tožilec - ugotovili, daje imel voznik kolesa z motorjem v krvi 0,13 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, prvi potnik pa 0,45. Istega dne so policisti na podlagi sledi na kraju in z zbiranjem obvestil odkrili še voznika in lastnika udeleženega osebnega vozila, ki sta s kraja prometne nesreče pobegnila. Gre za dva mladoletnika iz okolice Brežic, vozilo, s katerim je bila povzročena nesreča, pa ni bilo ne registrirano ne zavarovano. Ker sta odpeljala s kraja prometne nesreče, ne da bi nudila pomoč poškodovanemu, so policisti zoper njiju podali kazensko ovadbo. N.C.C. Z bazena brez vsega Brestanica - Trem kopalcem na brestaniškem bazenu je, čeprav so se hladili v vodi, zavrela kri. Ostali so namreč brez nahrbtnikov z oblačili, brez denarnic, osebnih dokumentov, ure in mobilnih telefonov. Nepridipravi, ki jih niso našli, prav tako tudi niso našli odvzetih predmetov, so izkoristili gnečo na kopališču, kije bila tega dne zaradi študentske zabave na kopališču še večja, in odnesli prej omenjene predmete. Ob tem policija opozaija na samozaščitno ravnanje in obnašanje obiskovalcev kopališč ter na spoštovanje kopališkega reda. Na kopališča naj ne prinašajo vrednejših predmetov, predvsem pa jih ne puščajo brez nadzora, saj “prilika dela tatu”. N.Č.C. KANAL 2000 Kmečka zadruga Krško, z.o.o. Rostoharjeva 88 8270 Krško Slovenija Telefon št. +386 (0) 7 48 82 500 http://www.kz-krsko.si Telefax št. +386 (0) 7 48 82 515 kmecka.zadruga@siol.net ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Kmečka zadruga Krško odda v najem trgovinske poslovalnice v Leskovcu, na Velikem Podlogu in Velikem Trnu. Poleg trgovinske dejavnosti je možnost koriščenja prostora tudi za druge namene: - skladiščni prostori - prostori za manjše obrtniške dejavnosti - gostinski lokal (trgovina Veliki Trn) - poslovni prostori Trgovina Leskovec, Ul.11. novembra 16, 8273 Leskovec pri Krškem, 142 m2 Trgovina Veliki Podlog, Veliki Podlog 60, 8273 Leskovec pri Krškem, 150 m2 Trgovina Veliki Trn, Veliki Trn 1, 8270 Krško, 224 m2 Dodatne informacije so na voljo na telefonski številki 07/48-82-500. Možnost ogleda lokacije po predhodnem dogovoru. Interesenti naj to pisno sporočijo do 27.7.2006 na naslov Kmečke zadruge Krško. Najlepša pošta v Sloveniji Brežice - Pošta Slovenije je v Brežicah odprla nove poslovne prostore, v katerih bodo imeli zaposleni boljše pogoje za delo, občanom bo omogočen lažji dostop, pripravljenih je 15 parkirnih prostorov, nova pošta pa bo tudi polepšala videz tega dela mesta. Poleg generalnega direktorja Pošte Slovenija Aleša Hauca sta novo pridobitev pozdravila še brežiški župan Ivan Molan in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, kulturni program pa so izvedli učenci OS Brežice in Pihalna godba iz Loč. Pred začetkom izgradnje nove brežiške pošte je bilo potrebnih kar precej usklajevanj; zdaj je končno nova pošta odprta. V novih poslovnih prostorih, ki obsegajo 543 m2 poslovnih površin je uporabnikom na voljo sedem sodobno opremljenih okenc za sprejem in izročanje pošiljk, opravljanje denarnih storitev in 176 poštnih predalov. V novo poštno poslopje bo omogočen neoviran vstop tudi invalidom na vozičku, pred njim pa so urejena parkirišča, ki sojih doslej občani na prejšnji lokaciji najbolj pogrešali. V celotno naložbo je pošta investirala 330 milijonov SIT. Pošta Brežice pokriva območje z nekaj manj kot 3000 gospodinjstvi in je že doslej opravljala vse vrste storitev, po napovedih direktorja Aleša Hauca, ki ni pozabil poudariti, da imajo sedaj Brežičani eno najlepših pošt v Sloveniji, pa bodo vsako leto svoje uporabnike razveseljevali z novimi storitvami, predvsem na finančnem področju. Na pošti Brežice je 26 zaposlenih, od tega 16 pismonoš. Novo pridobitev v svojem mestu je pozdravil tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, kije izpostavil, da so številna mesta po Sloveniji delila usodo selitve mesto-tvomih objektov in služb na obrobje; v Brežicah je drugače, saj se odgovorni trudijo, Ivan Molan, Andrej Vizjak in Aleš Hauc da bi čimveč takih služb osta- po besedah župana Molana že lo v mestnem jedru, kar je tudi v skladu z vizijo mesta Brežice. Tudi župan Ivan Molan je poudaril, kako pomembna pridobitev je nova pošta za občino Brežice, saj so na takšen način omogočili ohranitev mestnega jedra, v bližini bosta namreč tudi upravna enota in tržnica in tako se bo mesto še lažje razvijalo. Hkrati so uspeli urediti tudi Ulico stare pravde in deloma Kržišnikove ulice, investicija je veljala 30 milijonov SIT, tretjino je prispevala občina, dve tretjini pa druga dva investitorja - podjetje Skala in Pošta Slovenije. S parkirišči, ki naj bi jih začeli graditi še letos in nadaljevali prihodnje leto, pa bodo zaokrožili ureditev tega dela mesta. Za prostore stare pošte se zanima sodišče, ki se sooča s prostorsko stisko, so pa še nekateri drugi interesenti. Pošta Brežice ima na novi lokaciji tudi nov delovni čas, ki je med tednom za dve uri krajši in sicer od 8. do 18., ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Jelica Koršič Septembra nove cene vrtcev Krško - Občinski svet Krško je na junijski seji potrdil nove cene za vrtce, ki bodo stopile v veljavo z letošnjim 1. septembrom. Občina Krško ima osem vrtcev, od tega kot samostojni zavod deluje Vrtec Krško, ostali pa so pri osnovnih šolah. Trenutno veljavne cene za varstvo otrok so v uporabi od 1. septembra lani. Z letošnjim septembrom pa bodo začele veljati nove cene, izračunane na podlagi nove sistematizacije in predvidenega števila otrok. Vrtec naj bi z novim šolskim letom začelo obiskovati 869 otrok, kar je 7-odstotni porast glede na vpis v šolsko leto 2005/2006. Vrtci so se na porast števila otrok pripravili z oblikovanjem oddelkov tako, da so upoštevali možnost fleksibilnega normativa, torej maksimalnega števila za posamezno starostno skupino. Vendar se bo zaradi večjega vpisa število vzgojiteljskega kadra povečalo. Stroški dela pa imajo daleč najvišji vpliv na oblikovanje cen vrtca, saj predstavljajo že skoraj 82 odstotkov cene. Kakor po eni strani starejši vzgojiteljski kader in njegova višja stopnja izobrazbe podraži ceno na oddelek, tako jo po drugi strani znižuje čim več otrok v oddelku, torej polna zasedenost po normativu. Ker je ta po vrtcih različna, se ob novih izračunih cen dogaja, da se te ponekod celo znižajo, drugod pa seveda zvišajo. Pri potrjevanju novih cen velja pravilo, da se za plačilo staršev določi najnižja cena istovrstnega programa, izračunana v vrtcu na območju občine Krško. S 1. septembrom bo veljala cena za starostno skupino od enega do treh let 98.000 SIT, za skupino 3 do 4 leta 78.000 SIT, za heterogeno skupino 3 do 6 let pa 70.118 SIT, kakršna bo tudi cena za otroke v razvojnem oddelku. Cene veljajo za dnevni program šest do devet ur. Za vsako zamudno uro, ko starši ob zaključku obratovalnega časa ne pridejo po otroka, jim lahko vrtec zaračuna 1000 SIT. Ker starši v odvisnosti na svoje dohodke plačujejo le del ekonomske cene vrtca, otroško varstvo v glavnem pokriva občinski proračun. V občini Krško ta zagotavlja že preko 70 odstotkov potrebnih sredstev, saj je večina staršev razporejena v najnižje plačilne razrede. Za delovanje vrtcev občina letos namenja 624 milijonov SIT. Branka Demovšek Mostovi in regulacija potoka Podbočje - Občina Krško, Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in izvajalec del Nivo d.d. Celje so svečano podpisali 75 milijonov SIT vredno pogodbo za prvo fazo regulacije potoka Sušice in izgradnjo treh mostov dolvodno od Napoleonovega mostu skozi naselje Podbočje. Aktivnosti za izdelavo projekta komunalne infrastrukture z rekonstrukcijo ceste skozi Podbočje so se začele že leta 1996. Leta 2001 se je v projekt vključil tudi MOP z izdelavo projektne dokumentacije za regulacijo potoka Sušica. Obnovo Podbočja bo nadaljevala 216 milijonov SIT vredna druga faza, za katero je v teku že razpis za izvedbo del. V tej fazi se poleg občine Krško in MOP vključuje tudi Ministrstvo za promet oziroma Direkcija republike Slovenije za ceste. Občina Krško bo financirala izgradnjo mostov, MOP regulacijo potoka, Ministrstvo za promet oz. Direkcija za ceste pa izgradnjo brežnega podpornega zidu potoka Sušice. Druga faza bo na vrsti v septembru 2006, zaključena pa naj bi bila prihodnje leto. Celovito obnovo Podbočja zaključuje tretja faza, ki zajema ureditev ceste in izgradnjo ostale infrastrukture in se bo začela leta 2008. Dinamika izgradnje bo odvisnaod sprejetih proračunov. N.C.C. Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Krškem v zadevi St 12/2005 z dne 6.7.2006 nad dolžnikom JUTRANJKA d.d. v stečaju, Radna 3, SEVNICA OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ ZBIRANJE PONUDB (IV. narok) I. PREDMET PRODAJE 1. NEPREMIČNINE IN PREMIČNINE 1.1 Nepremičnine - tovarniški kompleks na lokaciji Radna 3 v Sevnici, zk.vl.št. 728,715 in 403, vse k.o. Log. K.o. LOG, zk.vl.št. 728 pare. št. Vrsta rabe nepremičnine Površina - izmera v m2 2312/35 Dvorišče 251 2312/36 Gospodarsko poslopje 1248 Dvorišče 53 2312/37 Poslovna stavba 1351 SKUPAJ 2903 K.o. LOG, zk.vl.št. 715 pare. št. Vrsta rabe nepremičnine Površina - izmera v m2 2314/14 Poslovna stavba 531 Dvorišče 4104 Zelenica 957 SKUPAJ 5592 K.o. LOG, zk.vl.št. 403 pare. št. Vrsta rabe nepremičnine Površina - izmera v m2 2312/55 Gospodarsko poslopje 20 2333/9 Poslovna stavba 945 Dvorišče 3722 Dvorišče 367 Zelenica 6542 SKUPAJ 11596 Likvidacijska vrednost za nepremičnine je znižana za 50% in znaša 240.135.500 SIT. 1.2 Premičnine - stroji in oprema; to je (proizvodna oprema, skladiščna, pisarniška, trgovinska in ostala oprema, rezervni deli itd.) vse po cenitvenem seznamu. Likvidacijska vrednost premičnin je znižana za 50% in znaša 15.717.870 SIT. 13 Blagovna znamka “JUTRANJKA ”, registrirana je do junija 2006, vendar jo je možno podaljšati. Likvidacijska vrednost za blagovno znamko je znižana za 50% in znaša 860.000 SIT. Celotno premoženje stečajnega dolžnika na lokaciji Radna 3 v Sevnici - nepremičnine, premičnine in blagovna znamka pod točko 1 se prodajajo v kompletu po 50% znižani izklicni ceni 256.713.370 SIT. Varščina znaša najmanj 10% izklicne cene. 2. NEPREMIČNINE “Stara poslovna stavba” z dvoriščem na lokaciji Prešernova 19 v Brežicah, parc.št. 1362/1 in 1363, zkvl.št. 890, k.o. Brežice. Premoženje - nepremičnine pod točko 2 se prodajajo po 50 % znižani izklicni ceni 8.753.500 SIT. Varščina znaša najmanj 10% izklicne cene. 3. PREMIČNINA - OSEBNI AVTO Osebni avto RENAULT THALIA 1.5 DCI, letnik 2004, poškodovan - karamboliran Premoženje-premičnina pod točko 3 se prodaja po 30 % znižani izklicni ceni 273.000 SIT. Varščina znaša najmanj 10% izklicne cene. Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 10.10.2005. Izklicna cena je v skladu s cenitvenimi poročili, ki jih je izdelal stalni sodni cenilec in izvedenec g. Zvonko Jezernik, univ.dipl.inž.. H. POGOJI PRODAJE 1. Premoženje se prodaja po načelu “videno kupljeno” v treh posameznih kompletih. 2. Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednice stečajnega senata (154. čl. ZPPSL). 3. Podpis pogodb in plačilo kupnine; za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa mora plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe. 4. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se dodamo zaračunajo izbranemu ponudniku in sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS 89/98) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS št. 57/99). Vse dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. 5. Če najugodnejši ponudnik v roku, kije določen v točki 3 pogojev prodaje, ne sklene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev. 6. Premoženje preide v lastništvo in posest kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo. 7. Če kupec ne plača v roku celome kupnine ah kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vme le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine in dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. in. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB 1. Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe ter tuje fizične in pravne osebe ob pogojih vzajemnosti (za nepremičnine), ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I, II. in III. odstavka ZPPSL. 2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti dokazilo o plačilu varščine, potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. 3. Zakoniti predkupni upravičenci po ZureP-1, ZON, ZKZ in SPZ lahko uveljavljajo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. ZPPSL. 4. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje. 5. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika, odprt pri Banki Celje d.d., št. 06000-0956079344, s pripisom namena nakazila “varščina za zbiranje ponudb”. 6. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vme v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika. IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB L Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi. 2.0 izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire. 4. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom, če ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev, ali kakor koli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe. 5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo. 6. Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne. 7. Ponudbe naj zainteresirani pošljejo po pošti na Okrožno sodišče Krško, Cesta krških žrtev 12, 8270 Krško s pripisom “Stečajni postopek St 12/2005 - Ponudba za odkup - ne odpiraj”. V. DRUGO Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Tomažu Kosu, tel. 03/427-44-80, GSM 041-652-185 in na spletni strani www.svetovanie-kos.si. Pismo o nameri za fakulteto Maribor - Mariborska univerza je s predstavniki občin Brežice, Koper in Murska Sobota ter Valvasorjevim raziskovalnim centrom iz Krškega podpisala pismo o nameri za ustanovitev fakultete za turizem Univerze v Mariboru na omenjenih treh lokacijah. Partnerji so se za to odločili, da bi zagotovili kakovosten razvoj visokega strokovnega in univerzitetnega izobraževanja, saj je nujno omogočiti dostopnost do študija, usklajeno z razvojnimi potrebami in strategijo slovenskega turizma. Standard družine se pozna na zdravju otrok Krško - Letos poleti bo v otroškem naselju Zveze prijateljev mladine (ZPM) Krško v Nerezinah na otoku Lošinju letovalo okrog 800 otrok iz vse Slovenije. Med njimi bo tudi 344 otrok iz Posavja, ki bodo na letovanje odšli po priporočilu zdravstvene oziroma socialne službe. Podpisniki so se dogovorili, da bodo kot partneiji skladno z možnostmi in pristojnostmi zagotovili infrastrukturne, kadrovske ter statusno-organiza-cijske pogoje za oblikovanje, izvajanje in razvoj univerzitetnih in visokih strokovnih programov s področja turizma, ki vključuje vede in znanja s področja komunikacij, tujih jezikov, dela z ljudmi, podjetništva in poslovanja ter trženja v turizmu in druge vede, ki so v funkciji razvoja turizma. S podpisom partnerstva sta se mestni občini Koper in Mur- Partneiji so se še dogovorih omenjenih lokacijah, ska Sobota kot enakopravni za usklajen nastop do države Pismo o nameri so na se-partnerici vključili v projekt in usklajeno medregionalno dežu Univerze v Mariboru Ustanovitve fakultete, ki bo sodelovanje na področju tu- poleg rektorja Ivana Rozma-imela sicer sedež v Brežicah, rizma, skladno s svojimi mož- na podpisali še zastopnik Val-dodatni lokaciji pa v omen- nostmi in pristojnostmi pa vasorjevega raziskovalnega jenih mestih, s čimer postaja bodo s posebnimi pogodbami centra Krško Janez Usenik Ustanovitev nove fakultete za in drugimi dogovori zagoto- ter župana občine Brežice turizem tudi oblika medregion- vili materialne, kadrovske in Ivan Molan in Murske Sojinega sodelovanja in med- študijske pogoje za ustanovi- bote Anton Stihec ter kopr-fegionalni slovenski projekt. tev in delovanje fakultete na ski podžupan Jani Bačič.L.Z. Podpisniki pisma o nameri Posavski viharji s finančnimi ministri Bruselj - V torek, 11. julija, tej slovesni zgodovinski odločit-$o finančni ministri Evropske vi pa so s svojimi vini sodelo-Unije v Bruslju Slovenijo sve- vali tudi povabljeni slovenski vi-čano sprejeli v območje evra. Pri naiji. Vinorodno deželo Posavje Janez Živič, Andrej Fabjančič in Aleš Kunej med predstavitvijo vin. so uspešno predstavili Klet penin FAAN, Andrej Fabjančič iz Brestanice s penino Valerija letnik 1997, in vrhunskim sortnim vinom chardonnay, suhi jagodni izbor, letnik 2003, Hiša trte in vina Kunej iz Brestanice z vrhunskimi sortnimi vini laški rizling, pozna trgatev, sauvignon, pozna trgatev, modra frankinja barrique in rdečo zvrstjo Levin, vse letnik 2003, izbizeljsko-sre-miškega vinorodnega okoliša, Zadruga konzorcij cviček z.o.o.,iz Kostanjevice z vinom cviček PTP z dolenjskega vinorodnega okoliša ter Vinarstvo Prus iz Metlike z vrhunskimi vini sauvignon, suhi jagodni izbor 2001, in rumenim muškatom, izbor, letnik 2005. J.K. Letos prvič bodo otroci iz vseh treh posavskih občin, ki imajo zdravstvene težave ah pa izhajajo iz socialno ogroženih družin, letovali preko ZPM Krško, ki jo vodi Branko Janc. Center za socialno delo Brežice, kije doslej organiziral letovanje za brežiške otroke, letos na razpisu ni bil uspešen. Tako bd v otroškem naselju Nerezine letovalo 113 otrok iz brežiške, 90 iz sev-niške in 136 otrok iz krške občine. Tem se bo pridružilo še 28 otrok, ki sodijo v t.i. samoplačniško skupino, čeprav tudi njim ne bo potrebno poravnati celotnega zneska, ki za letovanje znaša dobrih 60 tisoč SIT. Socialno in zdravstveno ogroženim letovanje sofinancira Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki prispeva 3600 SIT za en oskrbni dan. Razliko plača ZPM iz sklada “Pomežik soncu”, nekaj prispevajo centri za socialno delo pa sponzorji, nekaj pa tudi starši sami. Poleg tega ima precejšen posluh za to tudi krška občina, medtem ko po besedah sekretarke ZPM Vide Ban, Občina Brežice ne namenja denarja za nevladne organizacije, sevniška občina pa pokrije zgolj stroške prevoza. Finančni načrt za letošnje počitnikarje še ni zaprt, zato so na ZPM veseli vsakršne finančne pomoči. Sredstva prispevajo celo njihovi prostovoljci, v glavnem študenti iz Posavja, ki se jih bo v štirih izmenah zvrstilo okrog 70. Poleg tega lahko posameznik pomaga financirati letovanje posameznega otroka, saj je s privoljenjem staršev v pisarni zveze v Krškem na voljo spisek kandidatov za letošnjo kolonijo. ZAVOD ZA PODJETNIŠTVO IN TURIZEM BREŽICE CESTA PRVIH BORCEV 18, SI-8250 BREŽICE tel.: +386 7 4990 680, foe +386 7 4990 681 VAVČERSKI PROGRAM SVETOVANJA 2a tiste, ki - razmišljate o samostojni podjetniški poti, - po tej poti že stopate, - se zavedate, da na tej poti potrebujete tudi pomoč. Kaj ponuja program? - Svetovanje (splošno in specialistično). - Informiranje, izobraževanje, usposabljaje. - Usmerjanje pri uresničevanju poslovnih zamisli. 50% prihranek vrednosti storitve za delujoča podjetja. BREZPLAČNO koriščenje sredstev za brezposelne 'h potencialne podjetnike. 'Program vavčerskega svetovanja izvaja Javna agencija RS za Podjetništvo in tuje investicije in je sofinanciraniz sredstev strukturne politike /ERDFI. MG, MDDSZ in ZRSZ. ’ BLATNIK Smo družba s 15-letno tradicijo, ki se ukvarja s proizvodnjo kruha, svežega peciva, slaščic in trgovino. V svoje vrste želimo sprejeti več VOZNIKOV-PRODAJALCEV za območje Krškega, Brežic, Novega mesta, Sevnice. Pogoji: - 3 mesečno poskusno delo - izkušnje v prodaji prehrambenih proizvodov - izpit B kategorije - zaželene izkušnje v vožnji kombija Ponudbe pošljite na naslov: Pekama Blatnik d.o.o., Podgorica 25, 1312 Videm Dobrepolje s pripisom "Za kadrovsko službo". Kot pravi prostovoljka Olga Košir, imamo pri nas premalo posluha za stiske staršev, ki bi radi svojim otrokom omogočili toliko, kot imajo njihovi bolje situirani vrstniki, in tudi premalo posluha za stiske otrok. Koširjeva postreže s primerom, ko starši svojima otrokoma ob odhodu na morje niso mogh zagotoviti niti kune in prikrajšanost je eden od fantov izkazoval s stalnim pretepanjem. Ko so vzgojitelji zbrali nekaj denarja za omenjenega fantiča, da si je tudi sam lahko privoščil sladoled ah kaj podobnega, se je fantovo vedenje v trenutku popravilo. Poleg tega vzgojitelji in prostovoljci opažajo, da se številni otroci iz social- grozil, da bo ukinil subvencije za omenjeno kategorijo otrok. Koširjeva kot težavo navaja tudi letovanje otrok, starih od 14 do 18 let, ki so prav tako potrebni tovrstne oskrbe, a se morajo za vsakega posebej pogajati z zavodom, saj so prekoračih magično otroško mejo 14 let. Sicer pa Olga Košir ugotavlja, da se standard družine pozna na zdravju otrok. Tako je analiza minulih let v Posavju pokazala, daje bilo med tistimi otroci, ki so letovali, 8 odstotkov takih, ko v družini ni bil nihče zaposlen, v 32 odstotkih je bil zaposlen le eden, 23 odstotkov jih je živelo le z enim od roditeljev, 5 odstotkov je bilo otrok iz rej- Vida Ban, Olga Košir in Branko Janc no ogroženih družin v ko- niških družin... In prav ta-loniji prvič srečajo z zobno kim, ki jim življenje ni name-ščetko, s kopalnico... nilo ravno veliko sonca, bi ra- ZPM se ubada z velikimi di omogočili vsaj letovanje, težavami pri vzdrževanju 16 Zato pomežiknite soncu in s hiš v počitniškem naselju, ki svojim prispevkom otrokom je na Hrvaškem, v drugi dr- omogočite sproščene počitni-žavi torej, kjer vladajo dru- ce. Prijetni spomini na ot-gačni pogoji glede zaposlo- roštvo so neusahljiv in drago-vanja in tudi prostovoljstva, cen zaklad, iz katerega črpa-poleg tega je pred leti Zavod mo vse življenje, za zdravstveno zavarovanje Nada Černič Cvetanovski V BREŽICAH ZA VAS GRADIMO NOVA STANOVANJA Na izjemni lokaciji v Brežicah v bližini trgovskega centra, vrtca, zdravstvenega doma, bolnišnice, avtobusne postaje gradimo zdrava stanovanja z izjemno toplotno izolacijo, podzemnimi garažami in dvigali. Velikost: od 32,45 m2 do 90,60 m2. Vseljivo decembra 2006. Boršt 12b 8263 Cerklje ob Krki MDB 2a, 8273 Leskovec pri Krškem tel.: 07 490 22 60, fax: 07 490 22 63 --------------------st Sava Glas, 20.7.200;- Uspešno leto za Blanco Blanca - Krajevna skupnost (KS) Blanca je praznovala svoj praznik. Vzrokov za veselje in praznovanje je bilo obilo, saj so v letošnjem letu postorili obilo del, v minulih dneh pa so predali namenu tudi posodobljeno cesto Kladje-Dence. Na slovesnosti, ki so jo popestrili ljudski pevci, ki so izdali prvo zgoščenko, učenci tamkajšnje šole ter s samostojnim koncertom tudi godba Blanški vinogradniki, pa so se uspehov kraja veselili tudi nekateri socialdemokratski poslanci državnega zbora ter minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Praznik krajevne skupnosti je priložnost, da se pregledajo rezultati dela v preteklem letu. Na Blanci so z doseženim zadovoljni, saj so vsa sredstva, ki so jih dobili iz proračuna, bogato oplemenitili; za razvoj kraja so veliko prispevali tudi krajani sami s prostovoljnim delom in s svojimi finančnimi vložki. Čeprav je avgustovsko neuije lani na cestah in mostovih v KS Blanca naredilo ogromno škodo, krajani niso obupali. Lotili so se obnove in zgradili kanalizacijo v Ag-režu ter asfaltirali cesto, novo kanalizacijo, nov asfalt pa je bilo potrebno položiti tudi na sami Blanci. Sanacija plazov po avgustovskem neurju in razdejanje v Priklancah jih je stalo 50 milijonov SIT; pred časom so predali namenu odsek ceste Kladje - Staglanca, vredno 35 milijonov SIT, dan pred krajevnim praznikom pa so odprli še cesto Kladje -Dence, vredno okrog 30 mili-jonov SIT. Največ zaslug pri obnovi te ceste ima Ivan Ro-bek, ki je na slovesnosti prejel priznanje KS Blanca, prav tako priznanje pa je prejel tu- di Martin Divjak, najodgovornejši za posodobitev ceste Kladje-Staglanca. Slovesnost ob krajevnem prazniku je potekala v obnovljeni kulturni dvorani, na kateri so zamenjali okna in vrata. Kot pravi predsednica KS Meri Kelemina, so zaradi investicij zapravili že polovico proračuna za leto 2007, vendar jih to ne skrbi. Pred štirimi leti, ko je Keleminova prevzela vajeti v kraju, so bili dolgovi 14-krat večji. Kljub temu jim je v štirih letih uspelo postoriti veliko stvari in predsednica Meri, ki se poslavlja od funkcije krajevne predsednice, je nanizala še vr- sto uspehov zadnjih štirih let, med katere sodi izgradnja 6 km cest, 10 km vodovoda od Selc preko Pokleka na Čanje, izgradnja 60 m3 velikega rezervoarja in raztežilnika, zgradili so varno pot do šole ter sofinancirali vaški vodovod Kladje in Brezovo. V štirih letih je skupna vrednost investicij znašala 350 milijonov SIT, rednih dotacij za investicije so v štirih letih prejeli 24, vseh dodatnih sedstev iz občine pa 36 milijonov SIT. Da gre za aktivno krajevno skupnost, ki zna dobro gospodariti, je na sobotni slovesnosti ocenil tudi gospodarski minister Andrej Vizjak, ki se je blanške slovesnosti udeležil skupaj s strankarskimi kolegi. Vizjak je prepričan, da bi Meri Kelemina lahko uspešno vodila tudi občino Sevnica. Tako je v bistvu napovedal njeno kandidaturo za jesenske županske volitve. Nada Černič Cvetanovski Predsednica Meri Kelemina izroča priznanja krajanom. Maser naj bo! Krško - Z razvojem “wellness” centrov ziroma centrov za dobro počutje je naraslo povpraševanje po maserjih. Tem potrebam so prisluhnili tudi na Ljudski univerzi v Krškem, kjer so pripravili program usposabljanja za maserje po standardih nacionalne poklicne kvalifikacije. Potrdilo o usposabljanju je prejela že druga generacija maserjev. Ljudska univerza je usposabljanje organizirala v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, ki sredstva za usposabljanje črpa iz evropskih skladov. V program so bile - po opravljenih diferencialnih izpitih - vključene brezposelne osebe iz Posavja, ki so tako dopolnile svoje poklicno izobrazbo. V 160-umem tečaju so se kandidati seznanili z ana- tomijo in fiziologijo ter ostalimi vsebinami zdravstvene vzgoje, poleg tega pa so se naučili tudi poslovnega komuniciranja, kulture, etike in podobno. Na slovesnosti, ki je potekala v Dvorani v parku, so udeleženci - devet jih je bilo - prejeli potrdilo o zaključenem usposabljanju. A kot pravi direktorica Ljudske univerze Krško Nataša Kršak, je to šele prva faza in je pred bo- JI OBČINA Brežice Cesta prvih borcev 18 p.p. 132 8250 BREŽICE Telefon: 07 4991 531 Telefax: 07 4990 052 E-pošta: občina.brezice@brezice.si www.brezice.si Oddelek za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice obvešča, da se pripravljajo spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za območje občine Brežice, ki se nanašajo predvsem na merila in pogoje oblikovnosti stavb, določanja gradbene parcele, možnosti dozidav ipd. Predlog sprememb in dopolnitev si lahko ogledate v času uradnih ur med javno razgrnitvijo, ki bo trajala od 31. 7.2006 do 16. 8.2006 na Oddelku za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice (na podstrešju), kjer boste lahko podali tudi svoje predloge in pripombe. Javna obravnava predloga bo 3.8.2006 ob 14. uri v sejni sobi Občine Brežice na CPB 18 v Brežicah. Vabljeni! Direktorica Nataša Kršak z maserkami dočimi maserji še ena preiz- standardih nacionalne pokušnja. Ključni del - prever- klicne kvalifikacije zaključila janje znanja - bo namreč po- lani in po podatkih direktorice tekal jeseni v Celju. Kršakove je večina že dobila To je že druga generacija, službo maserja. Prav tako pa kije zaključila usposabljanje je tudi nekaj kandidatov se-za maserje v Krškem. Prva danje generacije že vključenih generacija je usposabljanje po v delo. N.Č.C. MftPOVED! Prireditve 22. julij Brežice - “Vikend mladih 2006”, od 9. ure dalje, igrišča pri gimnaziji 23. julij Malence - “Vikend mladih 2006”, od 14. ure dalje, Športno rekreativni center Grič Kultura 20. julij Sevnica - odprtje razstave “Hommage ipusi” avtoija Rudija Stoparja; avtorja bo predstavila Alenka Černelič Krošelj, v kulturnem programu bosta nastopili pevka Mihaela Komočar in pianistka Marjeta Kozmus, ob 20. uri 21. julij Sevnica - gledališka komedija “Hotel Babilon” v izvedbi Violete Tomič, ob 20. uri, grad v ... poročili so se ... Simon Banič in Maria Horvath sta se spoznala pred tremi leti v Sloveniji, čeprav Maria prihaja z Madžarske. Vendar Simon z osvajanjem dekleta, ki mu je bilo všeč, kljub različnim narodnostim ni imel težav, saj je Maria takrat že znala slovensko. Poročno zaobljubo sta si dala najprej v Krškem, potem pa še v farni cerkvi v Leskovcu. Povabljenih je bilo preko 70 svatov, prišla je tudi nevestina sestra z Madžarske. Skupni dom sta si ustvarila pri Simonovih starših v Brezju pri Senušah. Brežice 8. julija sta se v gradu Mokrice poročila Domen Zorko iz Krškega in Suzana Vilčnik iz Cerkelj ob Krki. 15. julija pa sta v_gradu Mokrice zakonsko zvezo sklenila Rudi Žagar iz Šenčurja in Aleksandra Saša Gros iz Višnje Gore. Krško 8. julija sta se v Krškem poročila Andrej Lenartič iz Čadrama pri Oplotnici in Vesna Golob s Senovega. 15. julija pa so v Krškem zakonsko zvezo sklenili Samo Legvart iz Celja in Karmen Šebjan iz Krškega, ter Simon Banič iz Brezja pri Senušah in Maria Horvath iz Szombathelya, Madžarska. Sevnica 8. julija sta se v Sevnici poročila Danijel Strlekar in Ifefa Fikič, oba iz Škofje Loke. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali. Tokrat smo se v brežiški porodnišnici novega življenja razveselili skupaj z našima nekdanjima sodelavcema Lidijo Petrišič ih Boštjanom Colaričem. Po sedmih letih in pol, ko je med njima preskočila iskrica ljubezni, sta se odločila, da je čas še za eh prelomni trenutek-za starševstvo. 15. julija ju je razveselil sin, ime mu je Gašper, ob porodu je tehtal okrogle 3 kg in meril 49 cm. Mlada mamica pravi, da je zelo priden, rad je in spi in če bo tako še naprej, bo v cm Gašper gotovo dohitel svojega atija■ Rojstva od 5. do 18. julija 2006 Deklice so rodile: Samira Osmanovič iz Cerkelj ob Krki, Ana Brlek Pavlič iz Brežic, Simona Omerzel iz Krškega, Lidija Taciga z Raven pri Zdolah, Petra Pezelj z Jesenic na Dolenjskem, Sabina Starc iz Kalce-Nakla in Marija Humek Peteline z Malega Obreža. ^ Dečke so rodile: Romana Šalamon iz Krškega, Suzana Hervol iz Župelevca, Vesna Novak iz Sel pri Dobovi, Karmen Osojnik iz Podsrede, Nataša Pustišek iz Slak, Arijana Toromanovič iz Srednjega Pijavškega, Lidija Petrišič iz Brestanice, Ester Cerinski iz Brežic, Karmen Naglič z Ravni ih Marjanca Bevc z Dmovega. Popravek Ker smo dobili napačne podatke, smo v SavaGlasu št.lb2 prekrstili mamico Lariso Ribič z Dovškega. Za napako st prizadetim in bralcem iskreno opravičujemo. Uredništvo Sava Glas, 20.7.2006 Ž!ran9 -< -------------------------------------------- Arspekta - girlanda žlahtnega Spomin na zgodovinske dogodke izbora Sevnica - V galeriji na sevniškem gradu so odprli razstavo del, ki so nastala na sedmi likovni koloniji, imenovani Arspekta. Kolonija je v grajskem parku potekala 7. in 8. julija. Prvih pet Arspekt je bilo jane Stopar, Jerce Šantej, zaprtega tipa in so bile sev- Alojza Konca, ki je bil tudi niške kolonije v pravem po- vodja kolonije, Maje Rata-menu besede. Šesto so odprli jc, Petra Veneta, Nika Fri-in je že bila poskus kulturne- ca ter Dejana Mijoviča. Kot ga dogodka. Z naslovom “Po- pravi akademski slikar Alojz Udeleženci in obiskovalci ob odprtju razstave tenciali” je nagovorila javnost, lavnemu pozivu se je odzvalo 22 udeležencev. Z letošnjim Mazivom “Vzpodbude” pa so Želeli spodbuditi prikrito in Pritajeno množično ustvarjalsko vnemo pod sloganom “Ko le zagrabi ustvarjat po svoji Hieri”. Odzvalo seje 32 udeležencev, od tega 10 otrok. I V grajskem parku so dva Xi ustvarjali pod mentorstvom Marije Starič Jenko, Janje Flisek Balog, Dam- Konec, razstava tokratnega likovnega dogodka daje močan prvi vtis s svojo pestrostjo, barvitostjo in živahnostjo. Deluje kot sožitje različnih likovnih področij; od risbe, slike, fotografije do kipa. Znotraj njih so zastopane tako ustaljene, klasične likovne tehnike oglja, pastela, akrila, olja, lesa kot tudi novi idejni in tehnični prijemi, zlasti pri papirnih in tekstilnih kolažih. V izpovednem pristopu se bohotijo simbolika, abstrakcija, konkretnost in mimetične upodobitve. Konec poudarja, da si posebno mesto zasluži neverjetna kreativnost najmlajših s svojo hiperprodukci-jo, osvajanjem tehničnih atrakcij, barvitostjo in neobremenjenostjo izraza. Galerijska postavitev letošnje kolonijske bere pa je kot barvita, sijoča girlanda žlahtnega izbora. Razstava bo v galeriji sevniškega gradu na ogled do 8. avgusta. N.Č.C. Forma viva Kostanjevica na Krki - V Galeriji Božidar Jakac poteka letošnja Forma viva, ki se je udeležujejo tri mlade kiparke iz Bolgarije, Srbije in Slovenije. Mednarodni kiparski simpozij bo trajal do 28. julija. Prejšnji teden pa je potekala tudi kiparska delavnica za otroke, ki jo je vodila udeleženka Forma vive Urša Toman Drinovec. Ob vodstvu mentorice je pod prsti devetih otrok, ki so se vsako dopoldne vračali v Galerijo Božidar Jakac, nastalo čarobno mesto Direndaj. L.Z. NOVO V KRŠKEM OTVORITEV PONEDELJEK 24. JULIJ 2006 Pišece 13, 8255 Pišece TEHNIČNI PREGLEDI PODRUŽNICA KRŠKO Ulica mladinskih del. brigad 2 8273 Leskovec pri Krškem Telefon:07/48 81300,07/48 81302 07/48 81308 DELOVNI ČAS: Od poned. do petka: 708 1/100 km Navara 2.5 dCi 4x4 double cab meter in pol dolgega pokritega kesona in toge zadnje preme na Navari ni nič tovor-njaškega. Navara je evolucija sodobnega pick-upa, narejenega na osnovi Pathfinderja, pravzaprav iz Pathfinderja. Navara je do zadnje tretjine Pathfinder. Kdor jo pogleda samo s prednje strani, ne bo nikoli podvomil. Pod prednjim pokrovom je enak motor, s tega vidika je najmočnejši pick-up na tržišču. In Navara noče biti nič slabša kot Pathfinder, zato se tudi notranjost in občutek za volanom v ničemer ne razlikujeta. Tudi tam ni več mehanske ročice reduktorja ampak vrtljiv gumb z izborom zahtevnosti pogona. Navara si tudi lahko privošči enako elegantno notranjost in opremo, celo navigaci- jo in usnje za doplačilo. Namen snovalcev je bil poiskati najboljši kompromis med poltovornjakom in najsodobnejšimi, elegantnimi in udobnimi terenci. Namen je dosežen, čeprav imajo takšni kompromisi tudi svoje meje. Določene omejitve narekuje nervozen zadek 5,22 m dolgega vozila, ki v celoti ne obvladuje visokega navora, zato zahteva določeno previdnost v ovinkih. Pogon je seveda v normalnih razmerah zadaj. Seststopenjski ročni menjalnik je sicer dolg, vendar ubogljiv. Potnika zadaj imata dovolj prostora, celo za velikim voznikom, vendar se voznik in Motor: - vrstni, dieselski štirivaljnik - prostornina: 2488 cm3 - naj večja moč: 174 KM (128 kW) - navor 403 Nmpri 2000/min sopotnik spredaj lahko pohvalita z večjim udobjem, za kar bosta tista dva zadaj nekoliko prikrajšana, predvsem na dolgih potovanjih. In Navara je ne glede na tovomjaško poreklo in imidž, ki vse bolj postaja statusnega pomena, predvsem za tiste, ki bi se radi razlikovali od drugih, sposobna in zmožna hitrih in dolgih potovanj, kjer niti najmanj ne trpi udobje. Z lahkoto doseže tudi visoko potovalno hitrost, vendar tudi v mestu ne zaostaja za navadnimi avtomobili. 80- litrska posoda za gorivo dovoljuje Navari dolgo pot brez postanka. Ob pretežnem upoštevanju avtocestnih omejitev lahko od rezerve do rezerve prevozimo skoraj 800 km, kar je nepričakovano veliko, s povprečjem pod deset in brez prevelikega truda tudi pod devet litrov. Navara je vsestransko moderno vozilo za približno 8 milijonov SIT z nadgradnjo kesona, ki se v tem primem spremeni v ogromen prtljažnik, kamor gre lahko marsikaj. Ne samo za dolge, aktivne družinske počitnice, v osnovi še vedno tudi za delo, kar dokazuje z možnostjo nakupa ob upoštevanju vhodnega davka na dodano vrednost. Za podjetja seveda! Aleksander Krebelj Od mesta do vode? OBČINA Brežice Europan kot evropska zveza nacionalnih federacij organizira arhitekturne in urbanistične natečaje s tematiko raziskovanja evropske urbanos-ti. Brežice so skupaj z Mariborom v osmem krogu sodelovale v projektu Europan. V mesecu juniju so bili v Brežicah s svečanim odprtjem razstave Europan 8 tudi uradno razglašeni zmagovalci mednarodnega natečaja. Na razstavi je bilo moč videti vse natečajne projekte za Brežice, med katerimi so nekaj predlogov rešitev pripravili tudi slovenski avtorji. Za lokacijo v Brežicah je bilo veliko zanimanja, saj je bilo prejetih kar šestindvajset rešitev iz petnajstih držav. Kot posledica angažiranega vstopa v omenjen projekt je sledila tudi dokaj hitra predstavitev projektov. Brežice kot obmejno mesto je v rešitev mladih avtorjem ponudilo lokacijo, ki v širšem pokriva kar 18 hektarjev, medtem ko ožje območje pokriva 1,2 hektarja površine. Brežice so se kot mesto ob vodi razvile ob sotočju Save in Krke in so bile povezane z vodo kot transportnim in poselitvenim koridorjem, vendar te povezave danes več ni moč zaznati. Z načrtovano hidroelektrarno in za njo potrebne zajezitve se Brežicam ponuja razvojna možnpst, ki se kaže v ponovni povezavi mesta in vodnih površin predvsem v smislu turizma in rekreativnih dobiti rešitve vmesnega prostora, ob novo načrtovani vodni površini, ki bo redefinirala povezavo mesta in reke. Omenjeni novonastali vmesni prostor naj bi zagotavljal prelivno območje in oblikoval območje, namenjeno rekreaciji in turizmu. Natečajniki so morah oblikovati strategije za dolgoročen trajnostni razvoj celotnega območja zaradi kompleksnih in obsežnih posegov v prihodnosti, ki bodo radikalno posegli v pogoje in delovanje že vzpostavljenih ravni ekosistema. Prostorski vo načrtovano krajinsko ureditvijo na nivoju Vrbine. Žirija je prvo nagrado podelila skupini arhitektov, ki jo sestavljajo Peter Jenni (Švica), Chotina Ag-Ukrikul (Tajska), Henry Leonardo Quiroga Morillo (Kolumbija) in Francisco Villeda Arreola (Mehika). Po mnenju žirije zmagovalni projektu ponuja mestu Brežice možnost za dolgoročno oblikovanje prostorskih posegov z možnostjo aktivne povezave mesta z nivojem Vrbine in načrtovanim zajezitvenim območjem. zacijo lokalnim akterjem ob hkratnem spoštovanju in ohranjanju obstoječe vegetacije in poplavnega območja z značilnim ekosistemom. Najpomembnejša lastnost projekta je njegova strateška dimenzija, ki predvideva razvoj območja skozi daljše časovno obdobje. Osnovni strukturni elementi projekta so: -prometni dostop s parkiranjem na nivoju Vrbine; - območja raznovrstnih aktivnosti, povezanih z mrežo kolesarskih in sprehajalnih dejavnosti. Z zajezitvijo se izziv je natečajnikom pred- Nagrajeni projekt vsebuje poti; mestu obeta priložnost, ko bo stavljal tudi mestni rob in sicer kompleksno izdelano analizo -programsko poudarjen lahko z ustrezno programsko, zaradi njegove predvidene širšega območja, ki zajema rob ob načrtovani zajezitvi in krajinsko in arhitekturno ur- orientacije na jezero in same geografski, infrastrukturni in povezavi novonastalega vod-banistično strategijo dolgoroč- grajene strukture, za katero so gospodarski vidik. Omenjeni nega roba z mestnim središ-no razvijalo svoje obrečno za zdaj značilne neizkoriščeni projekt je zamišljen kot sklop čem. območje. kletni prostori ter kasnejša raznovrstnih sistemov, ki Člani zmagovalne skupine Z natečajem smo želeli pri- povezava mestnega trga z no- omogoča dolgoročno koloni- so s svojim elaboratom pri- ------------------- Ivan Molan pravih le podlago za izvajanje detajlnejših in dorečenih rešitev, zato sedaj obstaja želja, da s projektom še nadaljujemo in v prihodnosti dosežemo uresničitev predlagane ureditve mesta Brežice. K nadaljevanju projekta nas zavezujejo tudi vsi pozitivni komentarji, ki so jih obiskovalci razstavljenih projektov lahko opazovali v atriju novega poslovnega centra GASA v središču mestnega jedra Brežic. Vir: Uroš Lobnik: Bodo Brežice mesto ob vodi? Večer, 15. junij 2006 Oddelek za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice občinski svet brežice LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 'A' lir ☆ ☆ SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls.si DeSUS ** l>se general Tudi naša svetniška skupina si je privoščila presledek pri objavi v tem časopisu. Morda nekateri niti niso opazili ! Da ne bi prišlo do ustaljene oblike odsotnosti, bomo namenili nekoliko razmišljanj. Prebrali smo lahko, da je direktor Zdravstvenega doma Brežice objavil pomemben članek o prostoru okoli ZD, bolnišnice in OŠ, kar smo mi večkrat poudarjali na sejah občinskega sveta in tudi zapisali, da ne bomo nosili odgovornosti svetniki, ki nismo namensko sodelovali pri sprejemanju sklepa. (Bilo nas je 14). Opozarjali smo tudi glede pošte, kareja 5 in drugih zadev prostorskega načrtovanja, bolje rečeno spoštovanja že začrtanega. Toda ne bomo pisali vedno o istih zadevah. Kako pomembno je, da se svetniki ob glasovanju za prodajo zavedajo, da gre za odtujitev javnega dobra, da moramo obvestiti bralce, da nas je nekaj, ki stalno nergamo, če niso izpolnjeni vsi pogoji. Kar rado se predloži za hitro sprejemanje! Poznejše reklamacije je težko doseči. Takih primerov je bilo že nekaj. Tudi pripombe ah nasprotovanja, česar najraje naj ne bi bilo v zapisnikih. Če je tako na odborih, je tembolj potrebna pozornost na seji občinskega sveta. Predvidenih je bilo nekaj zadev za sejo 17. julija (pretekli ponedeljek). Še vesela novica za našo svetniško skupino in sicer, da seje okrepila še z enim svetnikom g. Marjanom Jur-kasem iz Dobove. Jesenske volitve se bližajo in zadovoljni bomo, če bomo postali še številčnejši. Ne bomo prevzeh oblasti! Želimo biti prisotni, ker nas je tako izučilo življenje. Če bo sledil še kakšen preskok v SavaGlasu, nič hudega, vedite le, da smo še tu! Za svetniško skupino DeSUS Rok Kržan k mnenja, odgovori, popravki ... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. O aktualnih problemih na območju Brežic S seje odbora izpostave KGZS Brežice Na 6. redni seji odbora izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Brežice, ki je potekala 23. junija 2006, so člani opozorili na problem povračila stroškov za sanacijo plazov ter primernosti nekdanjega rudnika Globoko kot mesta za odlaganje radioaktivnih odpadkov. Za sanacije zemeljskih plazov v Sloveniji je pristojno Ministrstvo RS za okolje in prostor, ki glede na oceno določi, kdaj je plaz na vrsti za geološko raziskavo ter iz- vajanje sanacije. Pri tem se odpira vprašanje o povračilu stroškov za sanacijo lastnikom ogroženih zemljišč, ki so z lastnimi sredstvi sanirali plazove v začetni fazi in s tem preprečili večjo škodo. Kot primer je bil na seji odbora izpostave KGZS Brežice obravnavan problem plazenja tal na kmetiji Istenič v Stari vasi na Bizeljskem, kjer se ukvarjajo z vinogradništvom in vinarstvom, vsako leto pa odkupijo tudi viške grozdja in vina od približno 50 pridelovalcev s tega območja. Od njihovega poslovanja je tako odvisen obstoj številnih kmetij na Bizeljskem. Drsenje zemeljskega plazu v začetku leta 2006 je ogrozilo dvorišče in dostop do predelovalne kleti. Lastniki so se s prošnjo V SPOMIN V srcu in v mislih vedno si pri nas, povsod nas spremlja tvoj obraz. 13. julija je minilo 20 let, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena in mama VIKTORIJA TOMSE z Obrežja 41 Vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko, iskrena hvala. Z ljubeznijo žalujoči: mož Stanko ter hčerke Milena, Biserka in Cvetka z družinami za sanacijo plazu obrnili na pristojno Ministrstvo RS za okolje in prostor, ki je po ogledu komisije podalo mnenje, da bodo postopki sanacije izvedeni predvidoma avgusta 2006. Ker je plaz povzročal vedno večjo škodo, so lastniki sami naročili in financirali geološko raziskavo ter začeli s sanacijo plazu. Stroški so presegli 20.000.000 SIT. Po mnenju Ministrstva RS za okolje in prostor pa niso upravičeni do povračila stroškov oziroma do državne pomoči za sanacijo plazu. Pomoč v višini 7.500.000 SIT jim je do sedaj obljubila le Občina Brežice. Člani odbora izpostave KGZS Brežice menijo, da ni prav, da nekdo, ki s hitro sanacijo plazu prepreči še večjo škodo, ni upravičen do državnih sredstev, namenjenih za sanacijo plazov. Zato so dali pobudo, da tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pozove Ministrstvo RS za okolje in prostor k čimprejšnji rešitvi tega problema. Upravni odbor KGZS je na svoji 15. redni seji, ki je potekala 30. junija 2006, sprejel sklep, s katerim predlaga Ministrstvu RS za okolje in prostor, da sanacijo plazu na kmetiji Istenič vključi v program sanacij plazov. Kljub temu, da je sanacija že izvedena, pa naj ministrstvo zagotovi finančna sredstva v skladu s sprejetimi kriteriji. Na seji so spregovorili tudi o predvideni lokaciji odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v nekdanjem rudniku Globoko. Člani odbora izpostave KGZS Brežice menijo, da bi o tako pomembni zadevi, kot je odlagališče jedrskih odpadkov v nekdanjem rudniku Globoko morali odločati ljudje, ki živijo v koncentričnih krogih od mesta odlagališča in ne samo lokalna skupnost. Zaradi degradacije okolja bodo namreč najbolj prizadeti kmetje, ki so upravljavci prostora in imajo proizvodna in materialna sredstva vezana na ta prostor. Milena Rožman Težko je spoznanje, da te med nami več ni, a v naših srcih boš ostala ti. Krivična usoda, posoda gorja, nikoli izpita, le solze pozna. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre, botre in dobre sosede MARIJE LAPUH iz Glogovega Broda 17, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrazili ustna sožalja. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše ter našo mamo v tako velikem številu pospremili v njen zadnji dom. Iskrena hvala sodelavkam ginekološko-porodniškega oddelka Bolnišnice Brežice za podarjene' sveče in denar. Hvala govorniku Francu Glogovšku za ganljive besede slovesa, g. kaplanu Matjažu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem iz Artič za zapete žalostinke, pogrebni službi Žičkar za organizacijo pogreba ter g. Staniču za zaigrano Tišino. Zahvala tudi gostilni Štritof za gostinske storitve. Iskrena hvala osebni zdravnici Mariji Petrič in primariju dr. Želimirju Skočiliču za dolgoletno zdravljenje njene bolezni. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Ali res sodijo betonski tlakovci v srednjeveško mestno jedro Brežic? Odprto pismo Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območni enoti Novo mesto Društvo za oživitev mesta Brežice je priredilo kar nekaj strokovnih okroglih miz o talni ureditvi ulice v historičnem mestnem jedru Brežic. Nasprotujemo idejnemu načrtu, ki predvideva tlakovanje pločnikov in vsega prostora okoli cerkve Sv. Lovrenca z betonskimi tlakovci ter rušenju mestnega drevoreda - baje bi posadili nova drevesa...? Nastala bi prava betonska puščava. Brežičani so se naravnost zgražali, ko je Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) privolil v tako rešitev. Kot je slišati, zavod dopušča možnost uporabe kamna peščene barve. Povejte nam, kateri je to domač kamen, ki je peščene barve in je odporen proti zimi? Obrazložite nam, zakaj vztrajanje pri betonskih tlakovcih!? Župan Ivan Molan podpira dobro ureditev občinskega središča, takšno, ki bi jo Občina Brežice tudi zmogla narediti. Prav zato smo pripravili novo pobudo, novo idejno rešitev, ki izhaja iz najdb arheologov. Tlak iz prodnikov in tlak iz velikih kamnitih plošč so odkrili letos novomeški arheologi. Predvideli smo obrobe iz slovenskega žaganega granita in za polnila svetle prodnike (varianta nazobčen beton, ki so ga delali že pred sto leti). Župan je dal pobudo za uskladitev z ZVKD Novo mesto. 12. julija letos smo predstavili novo zamisel. Na žalost pa smo neuradno zvedeli, da novomeška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zavrača vsako novo pobudo. V srednjeveškem mestnem jedru Brežic imamo že kup zgrešenih posegov, kamor sodi tudi “avtohtoni asfalt” na cesti in pločnikih. Kot kaže pa bomo pridobili še “avtohtone betonske tlakovce". Po čigavi zaslugi? Za pomoč prosimo stroko, slovensko javnost in politike, saj gre za mestno jedro Brežic, ki po kulturnem in zgodovinskem pomenu sodi med tri najpomembnejša slovenska mesta! Društvo ta oživitev mesta Brežice, Karl Filipčič, univ. dipl. ing. arh. mali oglasi Takoj zaposlimo kvalificiranega kuharja z izkušnjami. Nudimo stimulativen osebni dohodek in odlično delovno okolje. Kandidati naj pošljejo pisne prošnje na naslov Vinoteka Bizeljsko, Stara vas 58, Bizeljsko, tel.040-480-051. Vas zanima dinamično in zanimivo delo? Ste delavni, prijazni in zanesljivi? Si želite zagotovljenega dela in odličnega zaslužka? Pokličite vsak delavnik med 12. in 16. uro Sabino na štev. 031-339-556. Na Dvorcah oddam v najem dvosobno stanovanje velikosti 55 m2. Pokličite 49-62-864 ali 040-790-825. akcjja v mesecu juliju: ODPRODAJA RAZSTAVNIH EKSPONATOV - DO 50% POPUSTA - OB NAKUPU KUHINJE GORENJE, MARLES, SVEA IN POHIŠTVA ALPLES - GRATIS PREVOZ IN MONTAŽA 2A VAŠ DENAR VAM NUDIMO NAJVEČ mm; Ajjort-nte Samo Mervin - trgovina s pohištvom na Mostecu vam omogoča: - NOVO - ZA VSO POHIŠTVO MOŽEN KREDIT: - PO POLOŽNICAH DO 500.000 SIT - NA TRAJNIK DO 24 OBROKOV, - TER S KARTICAMI DINERS IN AMERICAN AKCIJA VRTNIH GARNITUR IZ RATANA ŽE OD 29.990 SIT NAJBOLJŠI PLAČILNI POGOJI IN NAJVEČ POHIŠTVA NA ZALOGI www.bolha.com/trgovina/mervin Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)7 49 92 400 Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12,8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev - 1 EUR (preračunano po centralnem tečaju: 1 EUR = 239,640 SIT ). Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Naroniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV (Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. _____ ________________________________________________Šestnajsta____________________________________________________1 stran 16 SavaGlas, 20.7.200« Petek //\ 18/35 °C “Končno si lahko človek malo oddahne, ” je, sloneč na starem mlinu za mletje grozdja v opoldanski pripeki na Malk-ovcu verjetno razmišljal Janez Kukec, poveljnik Orkestra slovenske policije. Poleg tega, da mora skrbeti za “špilajoče” policaje, je potrebno sponzorje iskati tudi za hčerko Tino Kukec, vrhunsko evropsko judoistko iz Krmelja. Sobota 23/31 °C Nedelja 21/28 °C Na svečanosti ob odprtju nove brežiške pošte so zaposleni navdušeno ploskali in se veselili, toda čas za praznovanje je bil kratek. Kmalu za tem so namreč začeli s selitvijo in najbrž tisto noč tudi spali niso veliko, da so do jutra, ko so začeli sprejemati stranke na novi lokaciji, vse preselili. Upamo, da je bil njihov trud poplačan in da se v novih prostorih dobro počutijo. Bratoma Mitjj in Tomažu Teropšičevima je ljubezen do uniforme v krvi. Ze njun oče je bil strumen miličniški komandir, sinova pa sta se izkazala med osamosvojitveno vojno. Medtem ko je Mitja kot profesionalni vojak Slovenske vojske tudi primoran zlesti v modro oblačilo, pa se mlajši brat rad ljubiteljsko postavlja v veteranski uniformi. Njegov odnos do uniform vseh vrst je tako strasten, da jih načrtno zbira v Posavskem muzeju. Kot njegov predstojnik jih bo verjetno nekoč tudi razstavil, upajo drugi ljubitelji vojaških oblačil. Vse je politika - bi lahko rekli zaradi zeli, ki raste ob cesti skozi Brežino! Ko je Stane Radanovič še bil na čelu občinske koalicije, je kot predsednik največje krajevne skupnosti v občini Brežice mnogo storil za Sentlenart in sosednje kraje. Tudi cestišče skozi Brežino je razširil in uredil robnike ter zastavil pločnike, a zdaj ko ni več tako pomemben mož in ne dobi denarja, je vse skupaj bolj zastalo. Nevarno cestišče skozi Brežino je brez pločnikov in zaradi rastočega plevela še bolj nevarno! Obrestna mera EURiBOR že od +1,85 % • Polovični stroški odobritve do 31.8. • 100 % izplačilo sredstev na TRR • Družinsko odplačevanje • Tudizanekomitente! Obiščite nas v poslovalnici Brežice, Cesta prvih borcev 6. www. nkbm.si -> izračuni (((• 08017 50) Poslanska skupina SDS se je za en dan preselila k posavskemu poslanskemu kolegu Stanetu Pajku. Nekateri poslanci so za tem prišli še na proslavo KS Blanca in tako pokazali, da podpirajo (Županske) ambicije Meri Kelemina. Najbolj glasen je bil tržiški Župan in poslanec Pavle Rupar, ki je že na proslavi prepeval skupaj z otroki, nato je kar na proslavi zavrtel predsednico Meri, za veliki finale pa je zapel še z godbo Blanški vinogradniki. Nedaleč stran od razmišljujočega poveljnika Orkestra slovenske policije pa sta se zabavala Tine Marko, godbenik v omenjenem orkestru, ki vodi tudi godbo Blanški vinogradniki, in Ljubo Vošnjak, poveljnik Orkestra Slovenske vojske. Na lastna ušesa smo slišali poveljnika Vošnjaka, kako je kar med igranjem godbenikov nagovarjal Tineta Marka, naj iz policijske prestopi v njegovo, vojaško godbo. Sredi pripeke, točno ob 15. uri, je vsem na očeh, predvsem pa tistim, ki se znajdejo v najhujši prometni konici, odpiral boštanjsko krožišče sevniški župan Janc. Če bi nekoliko prilagodil uro in odprtje postavil v čas, ko se zaprejo znamenite zapornice v Boštanju, bi ga videlo še več ljudi. Prej, ko ni bilo krožišča, so zapornice ohromile le promet s severa proti jugu, sedaj, ko vozila obtičijo v krožišču, pa je blokirana tudi relacija vzhod-zahod. NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO 20. julij 2006 Danes in jutri bo sončno in vroče. Opozorilo! Na Primorskem je velika nevarnost požarov v naravi. CŠ^Sb TPV AVTO, BREŽICE Tel.: 07 49 91 900, 49 91 903 RENAULT USTVARJAMO AVTOMOBILE Clio ST0RIA + klima že od 1.850.000 sit dalje mt NIKOLI Soseda se prepirata: “Spal si z mojo ženo! To mi boš plačal!” “Kaj? Še nikoli nisem za en seks dvakrat plačal...” NI ČAROVNIJA Mož gre sredi noči na stranišče. Ko se vrne, zbudi ženo in ji reče: “Nekaj čarobnega se je zgodilo. Šel sem na stranišče in luč seje sama od sebe prižgala. Potem ko sem končal, seje sama od sebe ugasnila.” “Ni čarovnija, butec!” “Kaj pa je potem?” “Spet si se poscal v hladilnik.” &mmm$ Mogočnosti srca še nihče ni izmeril. Koskenniemi Srce je bogastvo, ki se ne prodaja in ne kupuje, marveč daruje. Flaubert V isti količini, kot sprejemaš, moraš tudi dajati; če želiš vse srce, daj vse življenje. _ Ruckert Vse je mogoče oprostiti, samo ne pomanjkanja srca. Kdor ga nima, naj si ga izmisli. Dossi Razum nam lahko pokaže, čemu se je treba izogniti, toda edino srce nam govori, kaj je treba delati. Joubert