GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XX
12. JANUARJA 1981
CENA 3 DIN
Spominska slovesnost ob 36-letnici tragičnega dogodka
Partizanska vasica Rudnik je v januarskih dneh spet obujala spomin na vojne dni. Tudi letos je bila namreč ob spomeniku slovesnost v spomin na dogodek 6. januarja 1945, ko so pod sovražnikovimi streli padli vidnejši politični aktivisti kamniškega okrožja. Med njimi tudi sekretar okrožnega komiteja KP Slovenije za kamniško okrožje Edvard Peternel-Tinko, ki je v tistih dneh v opuščenih bunkerjih partizanske tiskarne sklical sestanek političnih aktivistov. Vendar sestanka zaradi izdaje ni bilo, iz ognjenega obroča se je takrat rešilo le nekaj aktivistk, medtem ko so večino pobili med napadom oziroma ustrelili dan kasneje v Vrhpolju.
V Rudniku se je tudi letos zbralo lepo število občanov, med njimi preživeli borci in družbenopolitični delavci občin Domžale in Kamnik. Zbranim je spregovoril predsednik občinske konference ZSMS Domžale Božo Jašovic, v kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor Rudolf Božič iz Radomelj ter komorni zbor in recitatorji šolskega kulturnega društva osnovne šole Radomeljske čete iz Prese-rij pod vodstvom Tomaža Habeta.
Ukrepi za doslednejše uresničevanje resolucije
Razvojni cilji naše občine za letošnje leto so dobili svojo zadnjo potrditev na decembrskem skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine. Delegati so hkrati z resolucijo sprejeli tudi enajst ukrepov, ki jih je Predlagal izvršni svet in ki naj bi zagotovili dosledno uresničitev zastavljenih nalog pri vseh nosilcih planiranja.
Za dosego stabilnejših tokov družbene reprodukcije bodo delovne organizacije za letošnje in Prihodnja štiri leta pripravile podrobnejše programe, v katerih bodo z vso pozornostjo opredelile povečevanje izvoza, proizvodnje oziroma dohodka predvsem s še boljo izkoriščenostjo obstoječih zmogljivosti. Pri tem morajo Poiskati najgospodarnejše izkoriščanje energije in upoštevati kriterije in naloge pri varovanju okolja.
Vse predvidene nove naložbe, tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu, bo treba do konca februarja ponovno preveriti na °snovi meril za prestrukturiranje gospodarstva in na osnovi dejanskih materialnih možnosti. Ker naj bi tudi v interesnih dejavnostih kar najbolj gospodarno trosili zbrani denar, bodo interesne dejavnosti sredstva dobivale šele takrat, ko jih bodo potrebovale za ursničitev posameznih dogovorjenih programov. Z organiziranjem skupnih strokovnih služb za interesne dejavnosti bi morali doseči njihovo večjo učinkovitost ter tudi racionalnejše zaposlovanje. Nove naložbe iz samoprispevka pa bo mogoče uresničevati le, če bo s samoprispevkom zagotovljena vsaj tretjina predvidene vrednosti naložbe, preostala sredstva za naložbo in za njeno obratovanje pa na osnovi samoupravnih sporazumov.
Delovne organizacije bodo v Prvem trimesečju sprejele svoje ■zvozne obveznosti, hkrati s tem Pa prevzele svoj delež obveznosti za uresničevanje deviznobilanč-nega in plačilnobilančnega načrta naše republike.
Dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka bo tudi letos uokviril delitev dohodka za osebne dohodke in skupno porabo. Delovne organizacije pa bodo morale znova preveriti nagrajevanje delavcev, saj bo to eden od elementov za rast produktivnosti, povečevanje dohodka in boljše izkoriščanje zmogljivosti. Zaposlovanje bo moralo potekati usklajeno s skupnostjo za zaposlovanje.
Eden od ukrepov govori o spremljanju in analiziranju rasti cen, ki so v občinski pristojnosti - to delo bo prevzela občinska skupnost za cene, ki naj bi z ustrezno politiko odpravila najbolj izrazita nesoglasja med cenami in nesorazmerja v pogojih pridobivanja dohodka.
Z intervencijami v kmetijstvu naj bi hkrati uresničevali naloge v kmetijstvu, pri proizvodnji hrane ter pri normalni preskrbi prebivalstva.
Pri drobnem gospodarstvu bo letos posebna pozornost namenjena storitvenim dejavnostim.
ki jih občani najbolj pogrešajo. Zato bo morala stanovanjska skupnost občine zagotoviti poslovne prostore in jih na osnovi skupnega predloga obrtnega združevanja ter komisije za obrt pri izvršnem svetu ter na osnovi sklepa izvršnega sveta dodeliti v najem obrtnikom pod najugodnejšimi pogoji.
Gospodarno bomo trosili tudi sredstva splošne porabe, saj bo izvršni svet sproti spremljal trošenje denarja pri vseh proračunskih porabnikih in če bo potrebno, sprejel tudi omejitvene ukrepe.
J. T.
Udeležba delegatov na zadnjem lanskoletnem zasedanju zborov skupščine spet ni bila bleščeča, saj je v zboru združenega dela brez opravičila izostalo 22 delegatov, v zboru krajevnih skupnosti je bilo 8 neopravičenih izostankov, v družbenopolitičnem zboru pa je brez opravičila izostalo 5 delegatov.
Italijo je v prvih dneh novega leta znova silovito pretresla akcija teroristov, ki so prav na silvestrski večer ubili generala Enri-ca Galvaligija, tesnega sodelavca Dalla Chiese, koordinatorja in vodje boja proti italijanskemu terorizmu. Hkrati so že pred dobrimi tremi tedni »rdeče brigade« nekakšen sinonim italijanskega V m
dežela dokaj enotno postavila po robu zadnjim zahtevam teroristov, pa kakšnih otipljivih uspehov gotovo ni pričakovati čez noč. Nedvomno drži ugotovitev poznavalcev italijanske družbe, ki menijo, da terorizma ne bo mogoče zatreti vse dotlej, dokler ne bo prišlo do korenitih sprememb znotraj sistema  družbenih, pred-
zavira učinkovit poseg v terorizem. Hkrati pa bi bil boj učinkovit le tedaj, ko bi na politični sceni »obračunali« z idejnim barvanjem teroristov. Čeprav naj bi »rdeče brigade« glede na svoje ime spadale na levo stran ideološkega boja proti obstoječemu sistemu, je bolj ali manj jasno, da levega ali desnega terorizma ni
Vroči mesec talijanske zime
i
terorizma, ugrabile rimskega sodnika d'Ursa in ga po nekaterih zadnjih vesteh tudi obsodile na smrt. Zdi se torej, da se Italiji navkljub mrzli zimi obetajo vroči meseci boja proti temu zlu sodobne industrijske družbe.
Vsi zadnji dogodki so po vsej verjetnosti nova strategija boja »rdečih brigad« proti demokratičnim ustanovam in razvoju sosednje Italije. Čeravno je sedaj videti, da se je vsa
vsem pa političnih odnosov.
Niso namreč še pozabljene vse jalove akcije ka-rabinjerjev leta 1978, ko so »rdeče brigade« ugrabile predsednika in idejnega vodjo italijanske krščanske demokracije Alda Mora. Že takrat je bilo povsem očitno, da je treba korene učinkovitosti teroristov iskati predvsem znotraj vladajoče elite, ki predvsem zaradi strankarskih računov in razprtij
mogoče ločevati zgolj na podlagi barve.
Nedvomno pa ima"jo akcije teroristov bolj ali manj jasen namen. Z uboji in umori onemogočiti delovanje ustreznih institucij in tako okrepiti zahteve po »trdi roki«. In res je, da takih poskusov za uvedbo različnih avtoritativnih režimov v zadnjih nekaj desetletij v Italiji niti ni bilo tako malo.
J. KOVAČIČ
Mandarine za invalide
Predsedstvo SRS Jugoslavije je minuli teden poslalo invalidnim otrokom v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku dva velika zaboja mandarin, ki so jih obrali v vrtu predsednika Tita na brionskem otoku Vanga.
V priloženi čestitki so člani predsedstva SFRJ izrekli otrokom iz zavoda poleg novoletnih voščil tudi željo, da bi imeli srečno otroštvo. Zavodu za usposabljanje invalidne mladine pa so zaželeli veliko uspehov pri njihovem humanem delu.
Darilni paket mandarin je otrokom v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine izročil Slavko Ribaš, predsednik občinske skupščine, ki jim je ob tej priložnosti zaželel v novem letu kar največ zdravja in uspehov. Gojenci zavoda so se Slavku Ribašu zahvalili za obisk in mu podarili vozlanko, ki so jo sami izdelali.
M. J.
Nova javna razprava o povezovalni cesti
V eni zadnjih lanskoletnih številk Kamniškega občana smo že pisali o tem, da naj bi se v tem času znova odločali o povezovalni cesti iz mesta do nove obvoznice. Izvršni svet naše občine je namreč sredi preteklega leta predlagal socialistični zvezi, naj znova izpelje javno razpravo o lokaciji povezovalne ceste, saj je očitno, da brez nje oziroma samo z obvoznico prometnih zapletov v središču Kamnika nismo razrešili.
Ponovna razprava je potrebna, čeprav je skupščina pred leti traso povezovalne ceste od Kidričeve na obvoznico že potrdila. Vendar pa je izvršni svet zaradi različnih mnenj dodatno sprejel sklep, da za povezovalno cesto ohranimo zemljišče med staro Eto in Metalko, cesto pa gradimo le, če bo za to prišla pobuda iz krajevne skupnosti oziroma od občanov.
Javna razprava je torej znova odprta. Za različna mnenja in pobude o povezovalni cesti so odprte tudi strani Kamniškega občana. Objavili bomo vse prispevke, ki bodo navezani na to temo. Uredniški odbor takih prispevkov ne more popravljati, hkrati pa tudi ne more prevzeti odgovornosti za morebitne neresnice, ki bi se lahko pojavile v takih prispevkih. Različnih mnenj in različnih tolmačenj je bilo namreč cela vrsta, zato bodo avtorji svoja razmišljanja sami zagovarjali, pa naj bodo taka ali drugačna.
Danes objavljamo prvi prispevek, ki smo ga dobili kot odgovor na objavljeni prispevek v Kamniškem občanu.
Spregovorila bi o konkretni odgovornosti do nekaj manj kot 2000 osnovnošolskih otrok. Ko bomo ponovno razpravljali o povezovalni cesti, razmislimo še o tem:
V prejšnjem mandatnem obdobju smo obravnavali dve varianti priključka na sedaj že narejeno obvozno cesto:
o varianti A ob robu šolskega prostora in o varianti B ob tovarni Titan.
Takrat so varianto A odklonili občani, ki so ob razgrnitvi načrtov v Skupščini Kamnik vpisali svoje pripombe v pritožno knjigo, odklonili so jo prosvetni delavci vseh šol v občini Kamnik preko svojih delegatov v zboru združenega dela in krajani prizadete krajevne skupnosti.
Izsiljena je bila varianta A in sprejeta v vsklajevalnem postopku v vseh treh zborih.
Variante A ni pripravilo spomeniško varstvo, temveč Ljubljanski urbanistični zavod. Člani Spomeniškega varstva so se vključili v razpravo le zaradi tega, ker so odgovorni v skupščini vztrajali pri varianti A. Skušali so rešiti stavbo na Kidričevi 35 (stara Eta«), ki je kulturnozgodovinski spomenik I. kategorije in je bila takrat predvidena za rušenje.
Sedaj ponovno razpravljamo o varianti A, spremenjeni le toliko, da se stavba ne bi rušila, da bi se priključek speljal med »staro Eto« in Metalko. Ta povezovalna cesta bi bila speljana tik ob šolskem prostoru in v nezavidljivem položaju kot do sedaj osnovna šola Toma Brejca bi
se znašla tudi osnovna šola Frana Albrehta.
Tako križišče ne sodi tako globoko v mestno jedro, še manj pa sodi taka močno prometna cesta ob šolski prostor.
Starši, občani, odločali boste o delovnem prostoru nekaj manj kot 2000 osnovnošolskih otrok, v kakšnih pogojih bodo ti otroci v bodoče delali. Če bi bila sprejeta varianta A, bodo vsi otroci Kamnika izpostavljeni nevarnostim prometa ob prihodu in odhodu, hrupu med šolskim delom in onesnaženemu zraku zaradi izpušnih plinov vozil.
Pisec članka J. Z. pravi, da bi hrup lahko omejili s protihrupno ograjo. Zal sklepa napačno. Stavbe obeh šol so visoke. Poleg protihrupne ograje bi morali narediti še nadhode in to več nadhodov in zapreti ves šolski prostor z ograjo, da otroci ne bi hodili čez cesto kjerkoli. Veliko učencev osnovne šole Frana Albrehta prihaja iz severnega dela mesta. Po vseh treh ukrepih, ki ne bi bili poceni, pa bi ostal še vedno hrup in onesnažen zrak. Tudi trasa bi bila v celoti nova.
Prej ali slej bo celodnevna šola nujnost. Šolski prostor je bil že do sedaj omejevan, cestna varianta A bi stanje bistveno poslabšala.
V osnovni šoli Toma Brejca delamo za zaprtimi okni v prenapolnjenih razredih. Ko postane topleje, je stanje večkrat nevzdržno, ne samo za prosvetne delavce, predvsem za učence, ki si morajo pridobiti potrebno znanje.
Učenci potrebujejo kompleks zelenih površin, zdravo okolje mir in varnost. Le v primernem okolju bodo lahko srečni pionirji.
Piscu očitam neobjektiv-nost, ko govori o »nekaterih« ali o »skupinah« prosvetnih delavcev. Na zborih delovnih ljudi osnovne šole Toma Brejca ni bilo niti enega prosvetnega delavca, ki ne bi z glasovanjem podprl stališč, ki smo jih pismeno posredovali SZDL in predsedniku IS skupščine Kamnik.
Ne pozabimo, da ustvarjamo pogoje za delo predvsem učencem, da bodo nekega dne osveščeno in odgovorno stopili na svoje mesto, prosvetni delavci smo le organizatorji učnega procesa.
Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (predlagatelj je bil Izvršni svet SR Slovenije štev. 352-19-74 z dne 28. 4. 1976) predvideva sanacijo pred že obstoječim hrupom (člen 7) in zavezuje projektante, da pri novogradnjah upoštevajo določilo tega zakona.
Posebno skrb zagotavlja tudi šolam.
Če bi se odločali med obema variantama le z ekonomskega stališča, najbž ne bi bilo bistvenega odstopanja v ceni. Varianta A je lahko cenejša le na račun varnosti otrok.
Pa še to: ali sodijo dva metra visoke betonske klade, prekrite druga z drugo ob rob srednjeveškega mesta, ki naj bi postajalo vse bolj turistično?
Lansko leto smo praznovali 750-lctnico našega resnično lepega mesta, na katerega smo in bi morali biti ponosni. Naš delež bi moral biti drugačen, kot ga opažamo v zadnjem času.
Varianta B omogoča enako ali celo učinkovitejšo rešitev prometnega režima v starem delu mesta in rešuje problem šolskega prostora.
Ne bi se smeli odločati le z ekonomskega stališča, ker gre za varnost in zdravje otrok. Dobra rešitev bo tista, ki bo humana do naših mladih, ki bo nudila nam in bodočim mladim generacijam boljše delovne pogoje.
Taka rešitev je tudi stabilizacijska, ker je sprejeta s pogledom naprej.
V mesto, ki bo rešeno mo-rečega prometa in kjer se bodo na oknih zopet pokazale rože, pa bomo radi šli peš ali pa bo marsikdo s podstrešja prinesel kolo, ki ga bo popeljalo tja. Bo to komu škodovalo?
Nekaj smo se, upam, naučili tudi ob gradnji Centra, če drugega ne, vsaj to, da polovične resnice ne prispevajo k odgovornemu reševanju problemov.
NINA OSREDKAR
Srečanje vojaških starešin
V počastitev dneva JLA je bilo 22. decembra lani v veliki sejni dvorani občinske skupščine tovariško srečanje rezervnih vojaških starešin, ki so razporejeni v občinske enote teritorialne obrambe. Sprejel jih je Slavko Ribaš, predsednik občinske skupščine in predsednik sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki je v pozdravnem govoru pohvalil dosedanje uspešno delo pripadnikov TO pri krepitvi družbene samozaščite in obrambne pripravljenosti ter tudi v prihodnje zaželel kar največ uspehov na tem področju. Anton Fišer, komandant občinskega štaba TO pa je podal kratko oceno dosedanjih prizadevanj pri vzgoji, urjenju, oborožitvi in obrambni usposobljenosti, hkrati pa je udležence srečanja seznanil z najpomembnejšimi nalogami, ki so začrtane v smernicah razvoja na tem področju v novem petletnem obdobju.
Pionirji Društva prijateljev mladine in študentski pevski zbor pod vodstvom Katarine Žavbi so pripravili nadvse prisrčen kulturni program. (Besedilo in slika: Mira Jančar)
Izobraževanje za delo v Eti
V okviru plana izobraževanja v delovni organizaciji se je v ETI 2. decembra pričelo izobraževanje za poklic ozkega profila »predelovalec živil«. V to izobraževalno obliko je vključeno 30 delavk, ki imajo že večletne delovne izkušnje na zahtevnih delih pri predelavi povrtnin in proizvodnji gorčice, nimajo pa potrebnega teoretičnega znanja.
Tečaj je organiziran s sodelovanjem Izobraževalnega centra pri Skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, vso organizacijo tečaja pa je prevzel Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana. Predavanja so 4-krat tedensko po 5 šolskih ur in bodo trajala do marca. Učni načrt obsega 160
ur in je sestavljen iz splošnih predmetov, slovenskega jezika, matematike, samoupravljanja, psihologije dela in pa strokovnih predmetov, kot so tehnologija dela, živila in prehrana, embaliranje, osnove organizacije dela, varstvo pri delu in higiena živil. Splošne predmete predavajo sodelavci Zavoda za tehnično izobraževanje Ljubljana, vse strokone predmete pa strokovnjaki ETE, ki so sami pripravili ustrezno gradivo za posamezne predmete in v to delo vložili veliko truda in prizadevnosti, saj mora biti gradivo za to izobraževalno obliko sestavljeno tako, da je čimbolj razumljivo in prilagojeno praksi.
Vse tečajnice so že seda) pokazale velik interes in prizadevnost - vsa predavanja obiskujejo redno, s svojim vprašanji in pripombami pi tudi sodelujejo pri predavanjih. Za vse tečajnice je « času odmora v delovni organizaciji organizirano brezplačno kosilo.
Cilj delovne organizacije ETE je, da ta izobraževalna oblika postane ena stalnih: saj je treba s stalnim izpopolnjevanjem tehnologije doseči, da vsi sodelujoči v proizvodnem procesu stalno izpopolnjujejo tudi svoje znanja in s tem tudi delovne sposobnosti.
Ml
Od vsepovsod_
• Malo pripomb k resoluciji in proračuna
LJUBLJANA - Na zadnjem zasedanju vseh treh zborov republiške skupščine so deletati sprejeli resolucijo SRS za prihodnje leto in republiški proračun. K obema dokumentoma je bilo sorazmerno malo pripomb, pač pa bo slovenski proračun za leto 1981. večji za 40 odstotkov ali za 19.38 milijarde dinarjev. Ožji republiški proračun se bo povečal zneskovno le za 13 odstotkov, medtem ko se bo slovenski delež v zveznem proračunu povečal kar za 72,1 odstotka.
• Pomemben zakon sprejet tik pred koncem leta
BEOGRAD - Na zasedanju zbora republik in pokrajin v zvezni skupščini so tik pred koncem leta sprejeli sklep o skupni devizni politiki Jugoslavije v 1981. letu, sklep o ciljih ter nalogah skupne emisijske in denarne politike in skupnih temeljih kreditne politike, hkrati pa tudi zakon o republikah in pokrajinah, ki bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju štele za manj razvite.
• Večje kmečke pokojnine v letu 1981
LJUBLJANA - Januarske kmečke pokojnine bodo znašale 1930 dinarjev, kar je v primerjavi z lanskimi skoraj za polovico več. Po splošnih predpisih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja sedaj prejema pokojnine nekaj več kot 42 tisoč kmetov. Ko so na skupščini skupnosti pokojninskega in starostnega zavarovanja kmetov sprejeli tekoče in srednjeročne dokumente, so hkrati ugotovili, da bo povprečno kmetijsko gospodinjstvo letos zaradi pokojnin obromenjeno z letnim izdatkom 7.244 dinarjev. To je nujno, saj se je nekoliko skrčilo število zavezancev, povečalo pa število uživalcev kmečkih pokojnin.
• ZIS določil osnutek družbenega plana Jugoslavije
BEOGRAD - Dosledno uresničevanje politike ekonomske stabilizacije je eno izmed najpomembnejših načel osnutka družbenega plana SFRJ za obdobje 1981-85, ki ga je določil ZIS. V prihodnjih dneh bo osnutek družbenega plana ZIS predložil zvezni skupščini, hkrati pa bo dodal še analizo o možnostih in smereh družbenoekono-skega razvoja in okvirih skupne gospodarske politike Jugoslavije za petletno obdobje.
• Največje prilagajanje dinarja realnemu tečaju
LJUBLJANA - Po podatkih Narodne banke Jugoslavije je bil< lansko prilagajanje dinarja stvarnejšemu tečaju največje v zadnjen desetletju. Tako se je japonski jen v odnosu do dinarja podražil z) 73,8 odstotka, britanski funt za nekaj več kot 64 odstotkov, amerišK dolar za 53,3 odstotka, nemška marka za 36,9 odstotka in avstrijsk šiling za 38,8 odstotka.
• Več tujih in manj domačih gostov
LJUBLJANA - Turistični promet se je lani v Jugoslaviji poveča za osem odstotkov v primerjavi z letom 1979, vendar je Slovenija j prvih desetih lanskih mesecih zabeležila za dva odstotka manj prenočitev kot v istem obdobju v letu 1979. Navkljub temu pa je bi! zaslržek skoraj za 30 odstotkov večji, kar je zmanjšalo tudi izgubo 1^ turističnih in gostinskih tozdov. Slovenijo je lani obiskalo najve' turistov iz ZR Nemčije in Italije, manj pa je bilo Nizozemcev \f Avstrijcev. Ob povečanem tujskem turizmu pa se je za dobrih šes1 odstotkov zmanjšal domači turizem.
Akcija NNNP v Šmartnem
Odbor za SLO se je odločil, da za akcijo NNNP za leto 1980/81 organizira vajo v večji vasi izven sedeža krajevne skupnosti. Odločil se je za Hruševko. To je zahtevalo malo večjo angažiranost vseh, ki so bili zadolženi za izvedbo akcije. Vendar se je to še kako izplačalo, ker si je vsak
udeleženec z vajo pridobil nekaj več izkušenosti kakor sicer.
V vaji je sodelovala domala vsa krajevna skupnost Šmartno. Odbor za propagando je že v jutranjih urah po kurirjih - mladincih, razposlal propagandni material do slehernega ognjišča v
krajevni skupnosti. Tako so bili krajani na poseben način obveščeni, da se bo v krajevni skupnosti dogajalo nekaj posebnega.
Zavijajoči zvok sirene ob 9.30 uri je s svojim prodornim zvokom napovedal začetek vaje in sovražna letala so odvrgla nekaj bomb na vas Hruševko. Že nekaj minut po napadu so reševalci civilne zaščite v ognjavarnih oblekah začeli prinašati ranjence iz gorečih hiš. Na srečo je bila sanitetna ekipa že na mestu in ranjenci so bili hitro obvezani kakor zares.
Vojaška trojka, usposobljena za gašenje začetnega požara, je uspešno gasila že po dobri minuti. Za gasilce iz Šmartna jc bila ta vaja malo trši oreh, vendar so bili po I 5 minutah na kraju po/ara in dobro gasili. Bili bi še prej, pa jc bila motorka malo trmasta.
Po končani vaji smo se zbrali sredi vasi in kritično obdelali vse napake in napakice ter prišli do zaključka, da si samo z. vajami pridobimo znanje, ki bi nam še kako prav prišlo v organih ljudske obrambe in družbene samozaščite. Navzočim sta dala nekaj napotkov za nadaljnje delo vse-Ijudskega odpora in družbene samozaščite predstavnika skupščine občine Kamnik, ki sla bila navzoča pri vaji.
Za konec so se izkazali tudi člani gospodarske komisije, ki so poskrbeli za dobro malico.
Posebna zahvala gre gospodarjem vasi Hruševka, ki so prinesli iz svojih shramb steklenice »nar ta boljšega« za utrujene goste in s tem pokazali svojo veliko gostoljubnost.
Razstava orožja
Ob dnevu jugoslovanske ljudske armade so v izobraževalnem centru pripravili zanimivo razstavo orožja in vojaške opreme ter literature in fotografij, ki govorijo o njihovem namenu in uporabi. Razstava je bila posebej dobrodošla za mlade obiskovalce, ki se s sistemom našega splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite šele seznanjajo.
Srečanje starejših krajanov
V krajevni skupnosti Moste smo tudi letos pripravili sprejem za krajane, stare nad 65 let. Povabljeni, odzvalo se jih je okrog 80, so se zbrali v dvorani osnovne šole v nedeljo, 14. decembra.
Predstavnica prireditvenega odbora je pozdravila vse zbrane, med njimi tudi bivšo ravnateljico osnovne šole, to-varišico Fakinovo.
V svojem govoru je voditeljica programa, študentka Iva Žnidar, nanizala nekaj lepih
misli o starosti, ki jo lahko polepša tudi tako droben dogodek, kot je prisrčno srečanje z mlajšimi sokrajani. »Človek je star le toliko, kolikor se počuti. Vi stari veste, kaj je mladost, mi mladi pa ne, kaj je starost.«
Nastopil je mešani pevski zbor pod vodstvom zborovodje Milana Potočnika, folklorna skupina, ki jo vodita dijaka Jana Koncilija in Tone Špehonja ter dramska sekcija s kratkim zabavnim skečem. Premor med točkami so do-
• Krepitev obrambe v preteklosti in v prihodnosti
Usposobljenost zagotovilo trdnosti in neodvisnosti
Za zaščito naše domovine in ohranjanje miru moramo skrbeti vsi občani, k temu lahko največ prispevamo z osveščenostjo, znanjem in prizadevnim delom. To nam prinaša boljše, gospodarske rezultate in trdnejše temelje socialističnega samoupravljanja, ki so zagotovilo pripadnosti domovini in njeni neomajnosti. Na tem področju smo v naši občini lahko še posebej zadovoljni z uspešnim delom in nenehnimi akcijami pripadnikov enot teritorialne obrambe. V zadnjem srednjeročnem obdobju je njihovo delo doseglo stopnjo razvoja, ki zagotavlja izvajanje bojnih nalog v izrednih razmerah in v primeru agresije. To pa je tudi prvotni namen vzgoje terito-rialcev, kateri pri občinskem štabu TO namenjajo največ pozornosti.
Ko smo se pogovarjali z Antonom Fišerjem, komandantom občinskega štaba TO in Jožetom Arkom, operativno-vzgojnim referentom pri občinskem štabu TO, sta se oba zavzemala, da bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju njihova prizadevanja pri vzgoji še znatno večja, kot doslej.
Anton Fišer: »Če ocenjujemo naše delo v preteklem
petletnem obdobju, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo v celoti uresničili zastavljen program vzgoje in urjenja pripadnikov enot TO. Bistveni premiki so bili storjeni v moralnopolitični vzgoji, pri praktičnem pouku, kar se odraža v večji
PRIZNANJA
Za dosežene uspehe so pripadniki TO in občinskega štaba prejeli tudi številne pohvale in priznanja v minulem obdobju:
- Pohvala komandanta republiškega štaba za TO in Sveta za I.O pri občinski skupščini za dosežene uspehe pripadnikov TO.
- Mala plaketa JI.A in plaketo ZRVSJ občinskemu štabu za uspešno sodelovanje z JLA in občinsko organizacijo ZRVS.
- Številni starešine in vojaki so bili pohvaljeni, nagrajeni in napredovanj.
osveščenosti pripadnikov, pravilnem pojmovanju v odnosu do materialno tehničnih sredstev, idejnopo-litični krepitvi poveljstev enot, prenašanju naporov in uresničevanju konkretnih nalog (vaje, sestanki s komunisti, starešinami, kolektivni sestanki po enotah,
organizacije razstav o oborožitvi in /ojni opremi, izdajanje glasila, z mladino v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah pa smo uspešno organizirali tudi kulturno zabavno življenje.).
Vzgojenost naših pripa-
munistov in njeno pomembno vlogo.«
Jože Arko: »Vsi ti elementi, ki jih je moč doseči z uresničevanjem začrtanih programov pri vzgoji in urjenju, so brez dvoma odraz dobrih moralnopolitičnih razmer v enotah TO. To pa je tudi rezultat povečanih skupnih naporov, enotnosti akcij in razumevanje odgovornih subjektov v družbenopolitičnih skupnostih in vseh ostalih sredinah življenja in dela.«
Kakšni so načrti za novo srednjeročno obdobje in čemu boste namenili posebno pozornost za uresničitev začrtanih nalog?
Jože Arko: »Tudi v pri-
Anton Fišer, rezervni peh. kapetan I. razreda in komandant občinskega štaba TO.
dnikov enot teritorialne obrambe se kaže tudi pri uresničevanju zakona o združenem delu, pravilnem odnosu in pojmovanju procesov, kot bistva podružb-Ijanja ljudske obrambe, varnosti in samozaščite, krepitve medčloveških odnosov, zaupanja v zvezo ko-
Jože Arko, rezervni podporočnik, operativno vzgojni referent pri občinskem štabu TO.
hodnje bo poudarek na vzgoji narodne zaščite, krepitvi moralnopolitičnega stanja, katere cilj je dograjevanje družbenopolitične in idejne osveščenosti ter zavestne discipline pri vsakem delu. Večji poudarek bo dan tudi usposabljanju poveljstev enot.
Pripadnike TO želimo vzgajati v duhu dobrih gospodarjev s ciljem izboljšanja gospodarskega položaja, tako v enotah, kot na delovnem mestu. Kar največjo pozornost pa želimo tudi vnaprej posvetiti vzgoji in urjenju mladincev prostovoljcev v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS.«
Ali pri smelo začrtanih prihodnjih nalogah pričakujete tudi morebitne težave pri uresničevanju le-teh in kako jih nameravate premostiti?
Anton Fišer: »Večjih težav doslej nismo imeli pri izvajanju nalog, zato upamo, da bomo v prihodnje morebitne težave, ki bodo v glavnem finančnega značaja, z razumevanjem vseh občanov lahko premostili. Že doslej so vsi delovni ljudje in občani pokazali izredno razumevanje in pripravljenost za združevanje sredstev za potrebe teritorialne obrambe in le njim gre velika zahvala in zasluga za naše dobro opravljeno delo. Pri planiranju za novo srednjeročno obdobje smo izhajali iz ocene uresničevanja nalog v preteklem obdobju, upoštevali pa smo tudi materialne možnosti naše občine. Pomembna osnova je tudi ocena organiziranosti TO, iz katere izhajajo naše bodoče smernice. Poudarek bo dan opremljanju z orožjem in vojaško opremo specialnih enot, kot tudi izpopolnjevanju posameznih specialnosti. V tem srednjeročnem obdobju bomo bolje opremili tudi ostale enote in s tem zagotovili njihovo večjo bojno pripravljenost.«
M.J.
miselno zapolnjevali kar povabljenci sami. Mehove so vlekli, kot bi tudi z njimi hoteli dokazati, da še niso za staro šaro. Razpoloženi harmonikarji so nam z marsikatero vižo nakazali razpoloženje na svatbah, ki so tudi del njihovih svetlih spominov.
Prireditev je organiziral RK in družbenopolitične organizacije KS Moste, program pa je izvedlo Kultur-noumetniško društvo Moste. S svojim prizadevanjem so nastopajoči osrečili vse obiskovalce, ti pa so s številnim obiskom dokazali potrebo po tovrstnih srečanjih.
Po pestrem kulturnem programu in zakuski so se povabljenci zavrteli še ob dobri stari harmoniki.
IRENA URBANEC
V Domžale po gumbe
V Kamniku imamo tovarno gumbov, v Domžalah pa veliko izbiro le-teh, kar za Kamnik ne moremo trditi. Zato ni čudno, če se kupci iz Kamnika cesto srečujemo ob pultu domžalske veleblagovnice, kjer nam prijazna prodajalka pomaga celo izbirati, da ja ne odidemo praznih rok.
Res je, da nam razdalja podraži nabavo, toda iskanje v Ljubljani bi bilo še dražje. Ker pa smo že v Domžalah v veleblagovnici, stopimo še v spodnje prostore, nabavimo vse za kuhinjo ter se ob kavki pogovorimo ali nam je res vse to potrebno.
Majhna iznajdljivost kamniških poslovodij bi takoj rešila problem. Malo boljša povezava s tovarno gumbov in izbira bi se povečala.
Ce ni prostora v trgovinah, bi že majhna utesnitev kiča, ki zavzema vse večji prostor na policah, utrla pot potreb-nejšim izdelkom, med katerimi prav gotovo niso samo gumbi.
Tovarna gumbov pa bi lahko razmišljala o ponovni uvedbi lokala, ki ga je nekoč že imela. Smiselno bi bilo delati na tem, da bi dinar ostal v domači občini, »ali ne?«
M. B.
»Včeraj smo spet izgubili tekmo. Odšel bom, ne vem kam. Želim si skrbeti za sirote. Rad bi šel čimprej v vojsko. Gremo to soboto v hribe. Veš, da nisem več sam? Kaj si počel, ko je zmanjkalo toka? Zmeraj mi zmanjka denarja za cigarete. Bila sem na pogrebu sošolke, ki je požrla zelene mušnice. Pa kdaj bo konec te proslave? Že spet je bil potres - tudi pri nas doma. Si že slišal, da so ubili Johna Lennona (The Beatles)? - Vsaj danes mi ne lazite, ko imam rojstni dan.«
In potem so povedali, da ne lažejo. Vsi so se strinjali, da je to en grozno žalosten dan, in da je šel moj rojstni dan po gobe. Za na pogreb je predaleč, pa tudi denarja nimamo. Pa mu posvetimo pet minut v gostilni. Pet, deset minut, dve, tri ure kasneje:
»Francelj, ti s'moj najboljš prijatu, vse fdam, samo rec, da me maš tudi ti rad... sam tebe mam rad, nikol t'ne bom pozabu, kaj si zame naredu. Kaj pa ti je... Francelj... zbud se...«
Francelj se ni več zbudil, pa tudi njegov prijatelj je vstal od mize. Bilo mu je slabo in je šel bruhat. Naslednji dan se je pozno zbudil in glava ga je bolela. Pogoltnil je dva aspirina, da se bo laže učil za maturo. Samo še tri dni. Čudno, ravno zdaj, ko bi se moral najbolj učiti, začne premišljevati o svoji preteklosti: Doma so se odločili, da mora biti zelo dober učenec. Ni bil neumen in malo se je učil za tiste petke. Niso ga pustili, da bi vključil vsaj radio, da bi hodil na nogometne tekme in ob, desetih zvečer je še zadnjič ponovil angleško lekcijo. Veliko je premišljeval o vsem, nikdar ni našel zaključka in bilo mu je dolgčas. Zdaj pa bi rad »ujel« svoje sošolce, vendar mu ne uspe. Izprazni kakšno steklenico in čas gre hitreje naprej. Potem se spomni svojih sošolcev. Sonja je edinka in dom je bil nekoč njena edina sreča. Namesto morja je imela doma
Ko pride dolgčas.
bazen, mamina ljubezen ji je bila kupljena v trgovini s plastičnimi igračami. Ko je to spoznavala, si je našla svoj dom med prijatelji v gostilni. Janez ni imel ne staršev, ne denarja. Ko se je zaposlil, je dobil denar in pijačo.
Vsi ti sošolci - Janez, Sonja, Francelj in še podobni nekje vedo, da živijo dalje, pa čeprav ob pijači. Vseeno jim je. Večkrat opazujejo - druge, ki tudi zahajajo v »ustanove žejnih.« Če so športniki, ponavadi kaj praznujejo, včasih prideta fant in dekle, drugič spet zgarani delavci med malico, ali srednješolci, ko špricajo pouk. Tudi taki izgubljenci, kot so oni, pridejo. Včasih, ko se počutijo zelo osamljene, si zaželijo - recimo, da bi zaplesali ali se pogovarjali s tistimi svojimi vrstniki, ki se niti ne spomnijo — tudi ker nimajo časa - kaj počnejo oziroma, če sploh kaj počnejo vse popoldneve, vse dni in leta, ki se dogajajo brez njih. Tudi odgovori le-teh so si različni, toda velikokrat se med seboj vendarle povezujejo. Ta nekje so nekakšne skrite želje vseh mladih, da bi vsi skupaj našli mesto, kjer bi se srečevali.
Tako bi tudi naši prej omenjeni prijatelji vendarle našli svojo družino, ki so jo ves čas nevede iskali. Družina bi jim hkrati pomenila tudi čas, »ko odide dolgčas« in novo spoznanje v življenju.
Pa saj se tudi »ta veliki« napijejo, tudi nekaterim starejšim je še vedno dolgčas, in če jih trnje v življenju ne bo preveč bodlo, ne bodo iskali svojih ciljev. »Kje je skrita tista sila, ki življenje (skoraj?) vsakega človeka vsaj enkrat pripelje do želje, da bi se napil in tako proslavil dobro ali slabo novico v svetu, ki sega tedaj ne zaveda?« je zaključil svoje premišljevanje tudi Franceljev prijatelj in odšel na dva ded z upanjem, da bo potem morda našel odgovor. FRANCEUEV PRIJATELJ
Novi družbeni pravobranilec samoupravljanja v Kamniku
Pri predsedniku kamniške občinske skupščine je 2°. decembra zaprisegel Janez Novak, novi družbeni pravobranilec samoupravljanja v Kamniku.
V naši občini smo doslej imeli družbenega pravobranilca samoupravljanja skupaj z občino Domžale. Ker se je delo precej povečalo in ker ludi v kamniških delovnih organizacijah samoupravni akti še niso povsem usklajeni z zakonom o združenem delu, smo se odločili za ustanovitev svojega pravobranilstva samoupravljanja.
J. T.
Urejeno pokopališče v Zgornjem Tuhinju
Ponavadi o pokopališču neradi razmišljamo, posebno na podeželju, kjer ni posebnega telesa ali odbora, ki bi skrbel zanj. Pokopališča se spomnimo le takrat, ko moramo tja pospremiti katerega svojih najbližjih. Takrat nam naenkrat ni všeč to in ono. Nikjer
Priznanje Tomažu Perku
Kamničani dobro poznamo delo mladega kamniškega rojaka, slikarja Tomaža Perka, saj je imel v svojem domačem kraju že več razstav, ki so vse zbudile precej zanimanja. Pred kratkim se je vrnil z Nizozemske, kjer je bil na študijskem potovanju. Tomaž Perko je dobil štipendijo sklada Moša Pijade za razvoj likovne umetnosti To je nedvomno priznanje slikarju, ki je pritegnil pozornost predvsem s tihožitji in portreti. Upajmo, da si bomo lahko njegova novejša dela kmalu ogledali tudi v Kamniku.
ILUŠ H.
ne najdemo nikogar, ki bi povedal, kje smemo pokopati, sosedje, ki pokopavajo, pa godrnjajo, da ni orodja, ni pokopališke opreme itd.
V Zg. Tuhinju se trudimo, da bi te pomanjkljivosti kar najhitreje in najtemeljiteje rešili. Že je minilo skoraj deset let, ko smo ugotovili, da bo obstoječe pokopališče kmalu premajhno. Svet KS Tuhinj je takrat začel razmišljati o razširitvi in obnovitvi tega objekta. V letu 1976 smo z deli zares začeli. Zravnali smo zemljišče in zgradili oporne zidove. Julija je bil na novo pokopališče pokopan že prvi vaščan. V naslednjih dveh letih pa smo zgradili mrtvašnico z dvema mrliškima vežicama. Letošnje leto smo z deli nadaljevali. Dokončali smo vsa dela na mrtvašnici, postavili smetišče, napeljali vodo, nabavili orodje in pokopališko opremo. Ni še vse dokončano. Ker nam je vreme letošnjo jesen malo pona-gajalo, nismo uspeli napeljati elektrike.
Veliko dela je bilo do sedaj
vloženega v gradnjo. Opravljenih je bilo okrog 2200 delovnih ur, vsa dela z materialom vred pa so do sedaj stala približno 25 starih milijonov. In od kod ta denar? Vse stroške je prevzela krajevna skupnost sama. Če bi vse te
novosti preračunali v vrednost po letošnjih cenah, bi se stroški gotovo podvojili ali pa celo potro-jili.
Ali ne bi bilo prav, če bi tudi ostale podeželske krajevne skupnosti sledile zgledu Tuhinjcev?
»Dve mrliški vežici in orodjarna - zgrajeno z majhnimi sredstvi in veliko dobre volje.« JERNEJ KADUNC
Kako pomagamo otroku pri učenju
Spoštovani bralci!
Namen tega prispevka je spodbuda staršev k medsebojnim razgovorom in dogovorom, kako bi skupno in vsak zase čimveč prispevali, da bi bilo učenje in šolanje otrok uspešno.
Temo: Kako pomagamo otroku pri učenju sem razdelil na naslednje podteme:
- Učenje- priprava na življenje
- Kaj je učenje
- Kaj vpliva na učni uspeh
- Zunanji pogoji za uspešno učenje
- Prva leta otrokovega šolanja
Strokovna plat članka je povzeta iz knjige; »Kako pomagamo otroku pri učenju«, avtor knjige je Jože Valentinčič, delno pa sem vnesel tudi nekaj svojih razmišljanj iz lastne pedagoške prakse.
UČENJE, PRIPRAVA NA ŽIVLJENJE
•
Današnji svet zahteva od vsakogar mnogo več znanja kot včerajšnji. Ko razmišljamo o otrokovi bodočnosti in o tem, kaj naj postane, se glede izobrazbe in šolanja ne moremo ravnati po merilih, ki so veljala v preteklosti. Nekoč je zadoščalo povprečnemu kmetu in delavcu, da je znal brati, pisati in računati, oziroma, da je obvladal snov, ki jo obsegajo danes prvi štirje razredi osnovne šole.
Naša skupnost si je postavila visok, a dosegljiv cilj: dohiteti ekonomsko razvite dežele in se vključiti v svetovno gospodarstvo, kot enakovredna, razvita dežela. To pa med drugim zahteva tudi višjo raven izobrazbe. Na to mislijo povsod na svetu, ko reformirajo in razvijajo šolstvo. Živimo v dobi, ki jo mnogi imenujejo največjo prelomnico v zgodovini človeštva. Priprava na življenje s tem postaja mnogo zahtevnejša. Nekvalificiranih delavcev v glavnem moderna proizvodnja ne bo več potrebovala.
Če gledamo na bodočnost svojih otrok s tega .vidika, se zavedamo, kako pomembno je zanje, da se uspešno učijo, da razvijejo in uporabijo med šolanjem vse svoje sposobnosti, da uspešno končajo osnovno izobrazbo in se dalje usposabljajo v skladu z zahtevami jutrišnjega dne.
KAJ JE UČENJE
Če hočemo otroku pomagati pri učenju, moramo najprej samo spoznati, kaj je učenje in kakšna je pot do znanja in izobrazbe. Učenje je zelo
zapleteno delo. Vemo, da učenje ni le nabiranje podatkov in resnic brez globljega razumevanja snovi. Tudi ni »požiranje« knjig in zvezkov brez razmišljanja in posebnih naporov, da bi osvojili njihovo vsebino. Poglejmo nekatere glavne vidike učenja in tiste osnovne stopnje, ki jih mora pri učenju prehoditi vsak otrok.
1. Opazovanje stvari in pojavov. Opazovanje stvarnosti bogati naš predstavni
zaklad, nam daje bogastvo podob in slik, ki se vtiskajo v našo zavest in se nam vračajo v spomin, kadar o njih razmišljamo, se o njih pogovarjamo itd.
2. Razumevanje dejstev in pojavov.
Če smo pri opazovanju dobili jasno predstavo o stvareh in pojavih, smo ostali šele na pol poti. Otrok na primer vidi ta ali oni stroj. Premalo je, če ga samo vidi, zanima ga tudi kako dela, čemu se rabi in podobno. Otrokova vprašanja v predšolski dobi »kaj je to«, »zakaj«, »kako« zaslužijo vedno tudi odgovor. Tudi v šolski dobi lahko starši v mnogočem dopolnjujejo tisto, kar otroku daje šola. Vsi starši in vzgojitelji bi morali dobro vedeti, da vsako učenje na pamet, kadar otrok ne razume vsebine, nima nobenega smisla. Brez jasnih pojmov in resničnega razumevanja ni pravega učenja.
3. Zapomnite v in trajno osvajanje znanja.
Stvari, ki smo jih v prvih dveh fazah spoznali in razumeli, moramo tudi trajno osvojiti. Znanje moramo zadržati, da bo ostalo naša trajna last in ga bomo v življenju uporabili samostojno in ustvarjalno.
Učenje pa je še mnogo več. Učenje je razvijanje in spreminjanje človeka. Otrok in pozneje mladostnik postaja socialno, kulturno in delovno vedno bolj zrela družbena osebnost s svojim moralnim in svetovnonazorskim prepričanjem.
KAJ VPLIVA NA UČNI USPEH
Da bi laže razumeli, kaj vse vpliva na otrokov učni uspeh, kateri činitelji imajo pri tem glavno vlogo, bomo najprej v kratkem pregledali tiste dejavnike, ki vplivajo na delovno uspešnost pri nas odraslih.
Na delovno uspešnost pri odraslih vplivajo predvsem: delovne sposobnosti (prirojena nadarjenost in razvite sposobnosti za določeno delo), znanje, zanimanje in veselje do dela in delovne navade. Zelo različno je med ljudmi razdeljena nadarjenost, ki temelji na naravnih darovih in dispozicijah. Nekaterim gre vsako delo hitro od rok, se kmalu znajdejo pri novih problemih. Vendar samo naravna nadarjenost v življenju ne zadošča, če nismo osvojili za določeno delo znane in spretnost. Nadarjenost in znanje pa še nista vse. Če nas delo ne veseli, če čutimo do njega odpor ali ne vidimo v njem pravega smisla, ne bo naša delovna storilnost nikdar visoka.
Za šolski uspeh bodo otrokove naravne zmožnosti zelo pomembne, vendar o tem starši žal ne morejo odločati. Ni njihova zasluga, če je otrok inteligenten in vsestransko po naravi obdarjen, pa tudi ni njihova krivda, če so te njegove naravne zmožnosti manjše in omejene. Seveda pa je od staršev veliko odvisno kako bo otrok razvil svoje naravne zmožnosti.
Naravni darovi sami po sebi še ne zagotavljajo uspešnosti v učenju in življenju. Umska razvitost je vedno rezultat dveh činiteljev - ne samo naravnih dispozicij, ampak tudi možnosti, ki jih je otrok imel za razvoj.
Na uspeh pri šolskem delu pa vplivajo pri otroku še drugi činitelji (npr. marljivost, vestnost, vztrajnost itd.).
»i
t i
<n
I j
iki zh itv, Pot dru
1 v *r,
>Vo
tal.
toli
izve
'eli,
n k
ton
ska
*kc
to,
•ečj
>ri
'tab
D Prej kval Pro, taci dele služ
R Ure. Por; valr nje nja
S »ah
*>od
I V stre
"lOl
S
hno nih Slo, Ure! Pos S
borj Si
n
■etc del. Pot: I 2 hitr
*a
vali
l9(i dog 2
StV;
2lC in, \
star Skv "to N 'M
(Prihodnjič naprej)
PRILOGA ZA DELEGATE
IPREJET SPORAZUM O RAZVOJU OTROŠKEGA VARSTVA V SREDNJEROČNEM OBDOBJU
Seja skupščine skupnosti otroškega varstva je bila 24. decembra. I Da bi uskladili samoupravne akte skupnosti z novimi zakon-kimi osnovami, so delegati sprejeli samoupravni sporazum o ^tanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva ter predlog sta-u,a skupnosti.
; Ko so obravnavali razvoj otroškega varstva v občini v srednje-Pčnem obdobju, so delegati opozorili na nizek odstotek otrok, ki P vključeni v družbeno varstvo v naši občini (le 24%), medtem ko j povprečje za SR Slovenijo 39%. Ker v srednjeročnem obdobju le bo mogoče zagotoviti več sredstev za gradnjo novih vrtcev v 'bčini, kot jih načrtujemo v samoupravnem sporazumu o temeljih ''ana občinske skupnosti otroškega varstva, so delegati predlagali, laj več pozornosti posvetijo razvijanju otroškega varstva na domovih. Delegati so sporazum s popravkom 19. člena - v katerega e potrebno vključiti tudi priprave na ureditev vrtca v Stranjah, prejeli.
Ker sta vrtca Antona Medveda in Komenda v težkem finančnem •oložaju, jima je skupščina za delno pomoč odobrila sredstva v ''šini 499.000 oziroma 120.000 dinarjev.
Zbora uporabnikov in izvajalcev sta tudi sklenila, da bodo v Ttcu v Komendi uredili oddelek za dojenčke.
Sprejeli so tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske 'kupnosti socialnega varstva ter samoupravni sporazum o skupnih sodiščih in usklajevanju planov za zagotavljanje socialno-var-,,venih pravic za obdobje 1981-1985, ob katerem so delegati Poudarili potrebo po širšem vključevanju otrok v različne oblike družbenega varstva in vzgoje. Posebno pozornost pa mora družina skupnost posvetiti prizadetim otrokom.
republiške skupščine
Vsi trije zbori republiške skupščine so se zadnjič v letu 1980 ''"'ali na skupnem zasedanju 29. decembra. Delegati so poslušali 'vodni govor predsednika slovenskega izvršnega sveta o resoluciji ■a leto 1981. Tovariš Zemljarič je poudaril pomen podružbljanja tolitike cen za hitrejše dohodkovno povezovanje združenega dela. *v°z moramo povečati najmanj za 8% - to ne zahteva le naša 'e'ika zadolženost v tujini, temveč je to nujno tudi za bolj zdravo n kvalitetnejšo rast našega gospodarstva. Uvoz surovin bo lahko 'Ofastel le za 3% (brez nafte), zato si bomo morali prizadevati skati nadomestila v domači proizvodnji, nenazadnje v večjem zkoriščanju sekundarnih surovin. Tudi pri varčevanju z energijo *° Potrebno preiti od besed k dejanjem. Zagotoviti bomo morali 'ečje spoštovanje sprejetih obveznosti na področju kmetijstva -)ri tem je podčrtal pomen intervencijskih skladov za hitrejši in "abilnejši razvoj kmetijske proizvodnje.
Dosledno bomo preverjali usklajenost investicij s kriteriji za Prestrukturiranje gospodarstva, da bi tako povečali učinkovitost in kvaliteto investicij. Tudi v letu 1981 bomo nadaljevali politiko Produktivnega zaposlovanja. Prizadevali si bomo za postopno 'acionalizacijo vseh administrativnih opravil in za kvalitetnejše e'° potrebnih delavcev v administrativnih, upravnih in drugih Službah.
Realni osebni dohodki bodo lahko naraščali skladno z rezultati "'esničevanja politike ekonomske stabilizacije. V okviru skupne P°rabe bosta imela prednost usmerjeno izobraževanje in raziskovalna dejavnost. Zanje bo pomembna podlaga za prestrukturira-n\e gospodarstva in dejavnik našega enakopravnejšega vključeva-v mednarodno delitev dela. Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb v republiki in obči-ah (brez prispevka zveznemu proračunu) bodo v globalu rastla *"atno počasneje od rasti dohodka - v republiki 12, v občinah pa No največ 18,3% večje kot v letu 1980.
V letu 1981 bi morali doseči nižjo rast cen in življenjskih koškov kot v letu 1980, čeprav bomo z nekaterimi žarišči inflacije "torali računati še naprej. Slabšanje gospodarskega in političnega pložaja v svetu in nene-
■>no lih
prisotna možnost naravnih nesreč zahtevajo krepitev obramb-sposobnosti naše družbe, v mednarodni politiki pa bo SR s|ovenija še naprej uresničevala svojo vlogo pri oblikovanju in uničevanju zunanje politike Jugoslavije, še posebno skrb bomo ^svetili razvoju odnosov s sosednjimi deželami.
Seje skupščine sta se iz naše občine udeležila Mira Jančar in Jože *°mšak, ki sta v razpravi ob sprejemu resolucije opozorila, da todo nove prispevne stopnje za samoupravne interesne skupnosti |uje bremenile gospodarske delovne organizacije, kot to predvi-leva resolucija.
Delegati so poleg resolucije sprejeli tudi republiški proračun za ^to 1981, ki bo večji za 40% od letošnjega - predvsem zaradi e'eža, ki ga mora SR Slovenija prispevati iz svojega proračuna za ^'rebe federacije.
Zbor združenega dela in zbor občin republiške skupščine sta po "trem postopku sprejela dva zakona s področja energetike in dva a Promet. V energetiki naj bi uporabniki po tem zakonu združeni sredstva za gradnjo novih elektroenergetskih objektov. V letu
,8j naj bi zbrali 1,4 milijarde dinarjev, o katerih uporabi se bodo °8ovorili uporabniki in proizvajalci električne energije.
zakona s področja prometa pa zagotavljata manjkajoča sred-,va v višini 3,5 milijarde din za nemoten železniški promet, ter '0 milijonov dinarjev za nadaljevanje gradnje že začetih nujnih 11 Prednostnih cestnih povezav ter dograditev Luke Koper.
Vsi
trije zbori skupščine so soglašali s predlogom Zakona o tar>ovanjskem gospodarstvu, vendar ga četrti zbor - skupščina '^Upnosti socialnega varstva Slovenije - zaradi nesklepčnosti ni 1ogla potrditi, zato zakon še ni dokončno sprejet. Novo v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za dovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti L Predvsem, da zaposleni prispevkov za zdravstveno varstvo ne več plačevali iz svojih kosmatih osebnih dohodkov, temveč iz
dohodka temeljnih organizacij. Na enak način bomo plačevali prispevke še za usmerjeno izobraževanje in skupne osnove vzgoje in izobraževanja, za raziskovalno dejavnost, zaposlovanje, pokojninsko zavarovanje v primeru nesreče pri delu in poklicne bolezni ter za zavarovalno dobo s povečanjem za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov starostnega zavarovanja kmetov.
Iz osebnih dohodkov pa bomo še naprej prispevali za osnovno izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, otroško varstvo, socialno skrbstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstvo v primeru nadomestila osebnega dohodka v času nezmožnosti za delo.
Meja neobdavčenega skupnega čistega dohodka občanov, je po novem zakonu u uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, 294 tisoč dinarjev; za vsakega vzdrževanega družinskega člana se meja dvigne za 47 tisoč dinarjev, če pa je vzdrževanec prizadet otrok, se neobdavčeni znesek poveča skupaj za 71 tisoč dinarjev.
Ko so delegati z zakonom določili stopnje in nekatere olajšave za davek iz dohodka tozdov in delovnih skupnosti, so sprejeli davčne olajšave za tiste, ki bodo vlagali v razvojne načrte prednostnih dejavnosti, davčno osnovo pa so zmanjšali tudi izvoznikom.
S sprejetjem zakonov o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti in o naravni in kulturni dediščini smo končno uspeli zakonsko urediti tudi to pomembno področje družbenega življenja.
Ker so se bistveno spremenili pogoji gospodarjenja in je bilo zato potrebno pripraviti dodatne analize in nove ocene možnosti razvoja, so delegati sklenili podaljšali rok za pripravo predloga srednjeročnega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 do 15. februarja 1981.
ZASEDALI SO ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE
Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Kamnik so se sestali na skupnem zasedanju 29. decembra.
Delegatska skupščine je sprejela predlog dogovora o skupnih temeljih planov udeležencev medobčinskega sodelovanja v okviru ljubljanske regije za obdobje 1981-1985, ki bo osnova za reševanje skupnih problemov in razvoja tega območja.
Ker bosta družbena plana SR Slovenije in SFR Jugoslavije za obdobje 1981-1985 zaradi objektivnih težav sprejeta šele v prvem četrtletju leta 1981, so delegati sprejeli sklep o preložitvi sprejema predloga srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik v prvo četrtletje leta 1981.
Skupščina je sprejela predlog resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Kamnik v letu 1981 s pripombami in predlogom ukrepov za njeno izvajanje (gradivo bo v celoti objavljeno v Uradnem listu SRS). Sprejela je tudi predlog odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1981.
V obdobju, ko je potekala javna razprava o odloku o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovne službe občine Kamnik, predlagatelj odloka, občinski izvršni svet, ni sprejel nikakršnih pripomb ali dopolnitev. Delegati so predlagani odlok sprejeli, saj pomeni korak naprej pri učinkovitejšem organiziranju upravnih organov in strokovne službe občine za boljše opravljanje delovnih nalog.
Delegati so sprejeli predlog odloka izvršnega sveta o sestavi komiteja za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik ter odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa za opravljanje nalog občinske skupnosti za cene občine Kamnik. Povzetka obeh odlokov ste lahko prebrali v Prilogi za delegate v zadnji številki Kamniškega občana.
Sredstvo za gradnjo nove stavbe Muzeja ljudske revolucije bo zagotovila SR Slovenija tako, da bodo sredstva združevala samoupravne interesne skupnosti za kulturo, izobraževanje in raziskovanje v okviru njihovih rednih prispevnih stopenj. Ker tako osnovni programi kulturne dejavnosti v občinah ne bodo okrnjeni, so delegati sklenili sprejeti Družbeni dogovor o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani.
Z odlokom o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovne službe skupščine občine je skupščina preimenovala dosedanji oddelek za občo upravo v sekretariat za občo upravo, oddelek za gospodarstvo in finance pa v kolegijsko vodeni upravni organ - komite za družbenoekonomski razvoj. Glede na ti spremembi je skupščina imenovala na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta: za sekretarja za občo upravo Vlada Jašoviča, za predsednika komiteja za družbenoekonomski razvoj pa Jožeta Bonclja, ki sta tudi doslej opravljala najodgovornejša dela in naloge v teh organih.
Skupščina je imenovala še: Milana Benka in Jožico Boljte za namestnika javnega tožilca Temeljnjega javnega tožilstva v Ljubljani, Florjana Hafnerja je delegirala kot svojega delegata v svet Osnovne šole Komenda-Moste, Marijo Jarc pa izvolila v skupino delegatov za delegiranje delegata za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije - skupina gospodarstvo.
JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKOV ZAZIDALNIH NAČRTOV ZA OBMOČJI ŠMARCE IN NEVELJ
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na seji 22. decembra sprejel sklepa o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Šmarce ter zazidalnega načrta Nevelj.
Osnutek zazidalnega načrta Šmarce bo opredelil lokacijo za dopolnilno stanovanjsko zazidavo, vrtec, krajevni dom ter zaklonišče, omogočil pa bo tudi razširitve proizvodnih obratov glede na razvojne načrte delovnih organizacij Menina in Kemijska industrija Kamnik.
Program zazidave Nevelj pa obsega trgovino za osnovno preskrbo občanov z dovozno cesto in parkirišče, prizidek k osnovni šoli ter otroški vrtec za 80 otrok, vključno z zemljiščem, ki mu bo omogočalo razširitev, in tri parcele za gradnjo enodružinskih hiš.
Osnutka zazidalnih načrtov si bodo občani lahko ogledali v avli Skupščine občine Kamnik v drugem nadstropju.
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi in društva, delovni ljudje in občani lahko pripombe napišejo na kraju razgrnitve ali pa jih pošljejo na oddelek za gospodarstvo in finance - službi za urbanizem občine Kamnik 30 dni po objavi v Uradnem listu.
NOVE CENE KOMUNALNIH STORITEV
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na seji 30. decembra 1980 obravnaval in dal soglasje k povišanim cenam komunalnih storitev.
Sedanje Cene po dru. cene dogov.
SNAGA:
- odvoz smeti za gospodinjstvo
- odvoz smeti iz poslovnih prostorov za 1 m2
- odvoz  smeti   iz manipulativnih
prostorov za rtr
TRŽNE PRISTOJBINE:
- Rezervacija tržnice
- Pristojbina za mizo
- Kmetijski pridelki
- Ostali prodajalci
SEJEMSKE PRISTOJBINE:
- za goveda
- živina do 1 leta
. - prašiči do 100 kg
- prašiči nad 100 kg
- koze, ovce
- ostali trgovci
25,00 0,30 0,10
29,50 0,35 0,12
17.00 18.00 12,00 14.00
17,00 10,00 10,00 10,00 9,00 15,00
20.05 21.25 14.15 16,50
20,05 11,80 11,80 11,80 10.60 17,70
80.00 94,50 145,00 .171,00 25,00 29,50
POGREBNA DEJAVNOST:
1. enkratna uporaba mrliške veže 460,00 543,00
- uporaba mrliške veže po odi., 5 ur 145,00 171,00
- uporaba obdukcijske vate (čiščenje, razkuževanje) 145,00 171,00
- enkratna uporaba krste-posr. 80,00 94,50
- enkratna uporaba svečnikov v vežici 60,00 71,00
- posojilo za uporabo svečnikov na domu
- enkratna uporaba mrliškega odra
- uporaba nosil za pogreb
2. Prevoz pokojnika z avtofurgonom
- Območje, kjer se vršijo pokopi na Žale
- dodatni km nad 10 km + ure, oziroma nadure šoferja in spremlje-val.
A. Izkopi jam
- ročni izkop grobne jame (8 ur za izkop in 2 uri za zasip)
- ročni izkop poglobljene grebne jame (10 ur + 2 naduri z zasipom)
- ročni izkop grobne jame za otroka
- spravilo posmrtnih ostnkov pri pokopu na uro
- za pokopane do 10 let - na uro
B. Delo v grobnici
- odpriranje, zapiranje, prelaganje krst in čiščenje grobnice na uro
- pri cinjenju ploč. krste s posmrt. ostanki se zaračuna urna postavka povečana za 100%.
4. Pogrebno moštvo
- polaganje pokojnika v krsto na
mrliški oder 70,00 83,00
- čuvanje pokojnika v mrliški vežici
dnevno 10 ur 220,00 260,00
- pobiranje ponesrečencev in umivanje na uro 140,00 165,00
- nosači krst, vencev, zastav, enkratno za posamez. 140.00 165,00
- enkratna  sposojnina  zastave z
drogom 30,00 35,00
- priprave in vodstvo pogrebnega
sprevoda 280,00 330,00
Za pogrebe, ki se vršijo v dela prostih dneh, se cene za storitve iz delovnega razmerja povečajo za 50%.
5. Najemnina za grobove na pokopališču Žale in Mekinje za 10 let
- enojni grob do 1.00 m vključno z
1.00 m 300,00 354,00
- dvojni grob nad 1.00 m do 2.00 m        1.000,00       1.180,00
- dvojni grob-večji od 2.00 m in
vključno z 2.00 m ter grobnice 1.500,00 1.770,00
280,00
8,00
900,00
1.100,00 420,00
120,00 150,00
140,00
330.00
9,50
1.062,00
1.298,00 496,00
142,00 177.00
165,00
C
PRILOGA ZA DELEGATE
NOVE CENE GEODETSKIH STORITEV
IN OSKRBNINE V DOMU UPOKOJENCEV
Izvršni svet Skupščine občine je na seji 30. decembra 1980 dal soglasje k novim cenam geodetskih storitev, ki so naslednje:
- za terensko delo od ure
- za pisarniško delo od ure
- za figurantsko delo od ure
- materialni stroški
220,00 din 180,00 din 120,00 din 30,00 din
Izvršni svet je na tej seji dal soglasje tudi k IS odstotnemu povišanju cen v Domu upokojencev v Kamniku kot akontacija za leto 1981 od 1. 1. dalje. Nove cene so:
a) Oskrba v enoposteljni sobi
b) Oskrba na bolniškem oddelku
c) Oskrba v dvoposteljni sobi
č) Dodatni stroški za sladkorno dieto
d) Dodatni stroški za ostale diete
e) Dnevno se zaračunava za:
- rezervacijo pred vselitvijo v Dom (možna največ za 30 dni)
- tri dni po smrti oskrbovanca oz. do izpraznitve sobe po svojcih
- manjkajoče dni do izteka enomesečne odpovedi oskrbovanca, če se ta preje izseli
a) v enoposteljni sobi
b) na bolniškem oddelku
c) v dvoposteljni sobi
f) Za daljšo odsotnost od tri dni in krajšo od 30 dni povrnejo oskrbovancem stroške hrane in sicer
242,00 din 225,00 din 207,00 din 30.00 din 18,50
198,00 din 180,00 din 163,00 din
44,00 din
Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 in 8-483/78) izdaja uprava za družbene prihodke občine KAMNIK
POZIV
K VLOŽITVI NAPOVEDI
ZA ODMERO DAVKOV OBČANOV
za leto 1980 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1981 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto.
NAPOVED ZA ODMERO DAVKOV MORAJO VLOŽITI:
Za leto 1980
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1980;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1980;
3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1980;
4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih, doseženih v letu 1980. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajerrmin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega - dinarjev;
5. Zavezanci davka od premoženja - na posest gozdnega zemljišča za leto 1980. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1980 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana;
6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1980. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1980 presega 294.000 dinarjev.
RAZISKOVALNA DEJAVNOST MORA POSTATI SESTAVNI IN NELOČLJIVI DEL ZDRUŽENEGA DELA
To so kot strateški cilj in nalogo zapisali delegati skupščine občinske raziskovalne skupnosti v svoj temeljni dokument -samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Kamnik na seji, ki je bila 15. decembra. Občinska raziskovalna skupnost, ki doslej kot animator in koordinator raziskovalnega dela v občini ni potrebovala večjih sredstev, bo s tem, ko bo sprejela program raziskovalne dejavnosti v občini, potrebovala* tudi več denarja. Delegati so predlog samoupravnega sporazuma z manjšimi popravki sprejeli, sprejeli pa so tudi osnutek statuta skupnosti in ga dali v javno razpravo.
Temeljne usmeritve dejavnosti skupnosti so delegati natančno razčlenili v samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti za obdobje 1981-85. Med drugim so opredelili obseg potrebnih finančnih sredstev za uresničitev raziskovalnega programa ter določili osnove in merila za oblikovanje sredstev ter način zagotavljanja potrebnih sredstev na osnovi svobodne menjave dela.
Ko so delegati sprejemali predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Raziskovalne skupnosti Slovenije in posebnih raziskovalnih skupnosti za srednjeročno obdobje, so kritično ocenili počasen proces pristopanja temeljnih organizacij združenega dela k posebnim raziskovalnim skupnostim, čeprav so po zakonu dolžne pristopiti najmanj k eni. Strinjali pa so se z osnutkom programa skupnih nalog, ki se financirajo iz združenih sredstev Raziskovalne skupnosti Slovenije za obdobje 1981-85.
SEJA SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
Seja obeh zborov skupščine je bila 19. decembra.
Skupščina je ugotovila, da skupnost še ni poravnala stroškov investitorskega inženiringa, zato je sklenila, da je potrebno Zdravstvenemu domu Domžale plačati te stroške v višini 1,020.000
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na območju katere imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na območju katere nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
- zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na območju katere leži gozdno zemljišče;
- zavezanci iz 6. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na območju katere so imeli v letu 1980 najdalj stalno prebivališče.
Za leto 1981
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1981;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1981.
3. zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na območju katere je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na območju katere imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- napoved vložijo lastniki oziroma uporabniki stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in počitniških hiš za nepremičnine, ki ležijo na območju občine Kamnik. Napoved je treba vložiti le za tiste nepremičnine, za katere še ni bilo opravljeno točkovanje prostorov za odmero davka od premoženja ali če se je vrednost nepremičnine po opravljenem točkovanju spremenila (nove hiše, adaptirane hiše ...).
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20% oziroma najmanj 200 dinarjev.
OBČINA KAMNIK Uprava za družbene prihodke
im"
dinarjev.
Delegati so po krajši razpravi sprejeli samoupravni sporazun temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti. Menili so, da potrebno sredstva participacije občanov vštevati med prihod skupnosti, saj so to sredstva uporabnikov.
Ker dela delovna skupnost kamniške Lekarne v zelo slab j prostorih, so delegati menili, da bi bilo treba proučiti možnost vključitev gradnje primernih lekarniških prostorov v gradnjo nj, vega zdravstvenega doma, kar predvideva tudi osnutek občinskejj, družbenega plana. Delegati so se strinjali z delom osnutka družb^ nega plana občine Kamnik za obdobje 1981-85, ki zadeva zdra^, stvo. Načrtovana finančna sredstva za gradnjo zdravstvene^ doma ne dopuščajo hkratne gradnje Lekarne, zato bo treba prej,, čiti druge možnosti za rešitev problema. n;
Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije v samoupravna^ sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v %| Sloveniji ni sprejela zahteve kamniške skupnosti po uvedbi dorij cilnega načela, saj tega ne omogočata niti zvezni niti republiL zakon o zdravstvenem varstvu, ki uveljavljata sedežni princip. Kjn so predlagatelji sporazuma tudi bistveno skrčili program investi^ so delegati obeh zborov samoupravni sporazum sprejeli. p,
Sprejeli so tudi samoupravni sporazum o skupni porabi deviz% sredstev z dodatkom, da je potrebno zagotoviti sredstva za nak||| najosnovnejše opreme za uresničevanje pravic iz osnovnega zdri, stvenega varstva. Delegati so sklenili, da se valorizira masa srek: stev za celoten program občinske zdravstvene skupnosti za lflkc glede na leto 1979, če bodo to dovoljevala pritečena sredstva, ču
Z manjšimi spremembami so delegati sprejeli samoupravni spjr razum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti, v celoti ie, samoupravni sporazum o začasnem financiranju del in nalog dye lovne skupnosti strokovne službe Regijske zdravstvene skupnev, Ljubljana do 30. 6. 1981 ter začasni sklep o oblikovanju skupitU( služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnostih čine Kamnik. S.\
Skupščina skupnosti je ugotovila, da Lekarna v Kamniku nif prostorskih, kadrovskih in finančnih pogojev, da bi lahko uvei dežurno službo. tu
(in Ire Za
DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA OBČINE KAMNIK
objava prostih del in nalog vodje pisarne
Pogoji:
- 4-letna upravno-administrativna ali ekonomska šola in 3 leta delovnih izkušenj oz. 2-letna administrativna šola in 5 let delovnih izkušenj
- sposobnost samostojnega dela
- poznavanje računovodskih opravil in delovne zakonodaje
- moralnopolitične vrline. Prijave pošljite v 15 dneh na naslov:
Družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Kamnik (kadrovska služba SO), Titov trg 1, Kamnik. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku objave.
izb
me
(X
om
za
Vat
krš
rne
(pe
nje
Pri
lirn
zrn
ga.
ob.
Pa
na
ve,
DO DONIT - MEDVODE n. sol. o.
TOZD SVIT KAMNIK
Komisija za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge
KV STRUGARIA
Pogoj:
- 3-letna poklicna šola,
- 2 do 3 leta delovnih izkušenj,
- odslužen vojaški rok Osebni dohodek cca 8.500 din oz. po učinku. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Donit, TOZD Svit Kamnik, Bakov-nik 4.
Si
'P<
sta
12
ne,
Medobčinska SIS za varstvo zraka občin!9 Domžale - Kamnik b
seznanja lastnike gorilcev peči centralne kurjave, da je bila j ■ skladno s sklepom skupščine občine Domžale dogovorjena r3> cena s pristojnim organom za cene in serviserji gorilcev in S|a sicer:
60/18 kW - 50 kW/15000 - 43000 kcal/h cena 500 din ta 60/50 kW - 180 kW/43000 - 150000 kcal/h cena 800 din | 60/180 kW - 500 kW/150000 - 430000 kcal/h cena 1900 din L,
,000.000 keca/h cena 2700 din h9
60/500 kW - 1200 kW/430000 -
V gornjih cenah je zajeto generalno čiščenje in nastavitev gorilnika ter meritve izgorevanja po Bacharahu.
Servis vršijo:
Branko Smrekar, Pristava 15, Mengeš Stane Erjavšek, Robova 16, Vir Franc Verstovšek, Ljube Šercerja 4, Domžale Bogdan Zabavnik, Šmarca 29 a
Medobčinski SIS varstvo zraka občin Domžale - Kamnik
"Kamniški občan /12. (anuaria 1981
7
* Mesečna kronika
IVI i r no, varno. 1981. letu
4
Jedlo in pilo se je ob proslav-
jjanju konca leta, pa ludi pokalo le skoraj bolj kot običajno. Ugo-ovitve »na hitro« pa kažejo, da
"t,
ei*> bili '<\ti
gostinski lokali na Silve-
rovo bolj prazni kot običajno, rawlo pa tudi trgovine pred silve-Hrovsko nočjo. Poslovili smo se °od starega leta in prav je, da ozdravimo tudi naši kroniki, če-T>rav nekaj dni, ur in minut po ^'Ivestrovski polnočni uri. Zad-'Ipja za lani in prva letos. Računa-*<>i da bodo dogajanja, ki tičejo . fašo  kroniko,  letos nekoliko "skromnejša, saj je tudi leto, ki je Pred nami, za dan skromnejše od Jonskega. Znaki upadanja so na "lani, posebno še, če primerjamo r^iesec november, ko smo ome-rfJ*" "4 primerov za našo kroniko! za mesec december pa v pri-• tujoči kroniki omenjamo »le« 70 primerov. Upajmo, da se bodo ■Izrečene želje ob polnoči na Sil-"Jestrovo SREČNO-ZDRAVO-TARNO in MIRNO uresničile "tudi
v dejanjih.
u
Javni red in mir
Priprave na najdaljšo noč v le-,u> pa tudi če je bil vmes Štefan pri Štefan), niso prinesle nič pre-,resljivega. Kot po navadi smo si J;A mesto kršitev reda in miru l2nrali gostinske lokale (ll primerov) in stanovanjske prostore ^ primerov). Prizorišče tega in °nega s tega področja pa ostane Za cesto (5 primerov) in eno privatno delavnico. Od 25 primerov kršitev reda in miru si delita prvo "lesto pretepanje in razgrajanje I (po 6 primerov), sledita razbija-t "Je in nadlegovanje gostov (po 3 Primeri) itd. Še dobro, da ne de-'•mo kolajn, sicer bi nam jih Manjkalo. »Izmučena« od mali-Sanov sta za cesto obležala en 0rjčan in ena občanka, moramo Pa poudariti, da ne skupaj in ne "a isti dan. Kaže, da »princi« še Vedno mislijo na Veroniko, sicer
kavarna Veronika ne bi bila na prvem mestu dogajanj s področja (ne)reda in (ne)miru med gostinskimi lokali.
8. 12. je ob 20.15 koledarska Marička privedla na dvorišče Postaje milice tri srborite junake. Janez S. in Anton Š. iz Rožičnega ter Jožef G. z Matije Blejca so pomerili moči kar pred vhodom v Postajo milice. Vsaj ni bila potrebna »ta plava marička«. Stabilizacija - ni kaj! Kako bo pa s kompenzacijo pri sodniku za prekrške, še ni znano.
18. 12. je ob 22. uri Salja F. iz Suhadol z nožem napadel Ismcta M. iz Most v stanovanju. Ismet mu je k sreči ušel, Salja pa tudi ni počakal na može v plavem. Srečanja z miličniki se veseli kot svojega imena v naši kroniki, zato je že naslednjega dne v kavarni Veronika ob 16.55 vzel mero za zobno protezo Hairu A. Ta dan, bil je petek, ni potreboval nalepke in je počakal na može postave. Ostalo pa ga še čaka.
23. 12. so ob 21.50 poklicali iz gostilne pri Bevcu, kjer je razgrajal in vinjen zahteval pijače Dušan L. s Cankarjeve, malo pred tem pa je isto počel tudi v hotelu Malograjski dvor. Viktorija na koledarju je bila bolj naklonjena maliganom in namenila zmago njim. Po dveh urah je prišel na Postaji milice toliko k sebi, da je našel pot domov. Iz hotela bi bilo bliže.
26. 12. sta ob 03.55 v gostilni na Lazah čakala Štefana Marjan V. iz Buča in Janez U. iz Bele. Tudi po tej uri nista hotela zapustiti ne Štefana in ne lokala, temveč sta hotela slaviti dalje, čeprav ta dan nihče od njiju ni imel godu. Sicer se pa tudi Štefan in »šiht« oba začenjata s »š«. Pri sodniku za prekrške bodo trije. Družbo jima ne bo delal »Štefan«, ampak natakar.
TATVINE IN VLOMI
Kaže, da kolesa niso več moderna, saj v decembru ni bilo zmaknjeno niti eno kolo. Morda je pa temu pripomogel mraz, ki grize v kolena ali pa je to uspeh zadnje razprodaje najdenih koles?!
Število kaznivih dejanj je tako »čez noč« upadlo. Zadnji mesec lanskega leta smo jih našteli »le« 10, mesec poprej pa kar 39. Med kaznivimi dejanji so prevladovale tatvine in sicer dvanajst po številu. Dolgoprstneži so iz treh nezaklenjenih avtomobilov odnesli avtoradio, kasete, diktafon in še kaj; iz gostinskega lokala plašč in gasilski aparat, iz tovarne smučarske vezi v vrednosti 23.()()(),()() din in pocinkano pločevino, denar iz omare in denarnice seveda, z avtomobilov pa avtoponjavo in nekatere dele itd. Prav zares pa je dobil »noge« tudi nekaj mesecev star psiček z rodovnikom, čeprav 1 rodovnik pustili lastniku.
Med sedmimi vlomi o bili vikendi na udaru trikrat, avtomobili dvakrat, otroški vrtec in klet pa enkrat. Pri vlomih v vikende je bila narejena materialna škoda, zmanjkala pa je piedvsem hrana in pijača, iz avtomobilov pa so storilci odnesli poleg zvočnikov tudi denarnico z denarjem in dokumenti ter drugo. Budnosti tudi po novem letu ne bo nikoli preveč.
PROMETNE NESREČE
V mesecu decembru se je na Kamniškem pripetilo kar 26 prometnih nesreč, torej 11 več kot mesec poprej. Zabeležili smo osmo smrtno žrtev prometa v letu 1980, kar pomeni dve smrtni žrtvi več kot v letu 1979. Tri osebe so bile huje, pet oseb pa lažje telesno poškodovanih. V dveh primerih je prišlo do nez-
Novo križišče - nova črna točka?
natnih prask, y petnajstih primerih pa le do materialne škode. Med udeleženci v prometnih nesrečah so, kol običajno, najštevilnejši vozniki osebnih avtomobilov (39), sledijo pa pešci (3) -med njimi dva otroka ter po en vo/nik tovornjaka, avtobusa in traktorja ter en kolesar. Največ nesreč in sicer po pet se je pripetilo na torek (ena oseba lažje poškodovana), sredo (dve osebi lažje poškodovani) in soboto (ena oseba huje in ena lažje poškodovana). Sledijo četrtek s štirimi nesrečami (ena oseba huje poškodovana), ponedeljek s tremi nesrečami (smrtna žrtev, ena oseba huje in ena lažje poškodovana) in petek ter nedelja s po dvema nesrečama (brez telesnih poškodb). Nekaj več nesreč je bilo v drugi polovici meseca.
Po času si sledijo: od 15. do 17. ure - 7 nesreč, od 17. do 19. ure - 6, od 19. do 21. ure - 5, po dve nesreči od 5. do 7. in od 13. do 15. ure ter po ena nesreča od 23. do L, od 1. do 5., od 9. do 11. in od 11. do 13. ure. V ostalem času ni bilo prometnih nesreč.
Po kraju dogodka prometnih nesreč bi lahko tokrat imenovali novo križišče v Šmarci (smer Du-plica-Šmarca in obvoznica) ČRNO TOČKO, saj so se tu pri-
petile štiri prometne nesreče -predvsem zaradi izsiljevanja prednosti. Po tri nesreče so se pripetile v Šmarci in Podgorju, po dve nesreči na Kidričevi, Cankarjevi, obvoznici ter na cestah Mcngcš-Krnik in Moste Križ. Med v/roki prometnih nesreč moramo tokrat najprej navesti izsiljevanje prednosti (9 primerov), sledi neprimerna hitrost (K primerov), vinjenost (3 primeri) itd.
6. 12. je ob 20.10 v Šmarci voznica osebnega avtomobila Marija P. iz Šmarc zadela na tleh ležečega pešca Franca S. prav tako iz Šmarcc. Pešec je bil ob nezgodi hudo telesno poškodovan.
8. 12. sta v novem križišču v Šmarci ob 15.20 trčila dva osebna avtomobila, ki sta jih vozila Miha M. s Klavčičeve in Marjan G. s Titovega trga. Sopotnica v Mihovem vozilu Marta M. je za dobila hude telesne poškodbe -zlom ključnice. Vzrok - izsiljevanje prednosti.
11. 12. je ob 12.05 v Šmarci voznik osebnega avtomobila Alojz M. iz Mengša zadel deklico Vido G. iz Šmarcc. Desetletno deklico je odbilo pred nasproti vozeče vozilo, ki ga je upravljal Peter S. iz Mengša. Deklica je bila ob nesreči huje poškodovana.
29. 12. je med 17. in 18. uro pod vasjo Sidol s traktorjem zapeljal pod cesto Fmil P. iz Pšaj-novice. Traktorist je mrtev obležal pod kolesom traktorja, ki se je prevrnil. Postaja milice je bila o nesreči obveščena šele naslednji dun ob 9.15.
POSEBEJ
30. 12 se je ob 15.1(1 pri sankanju smrtno ponesrečil petletni Andrej I., iz Trobclncga.
POHVALNO
Pošteni najditelji so v mesecu decembru prinesli na Postajo milice poleg dokumentov, gasilnega aparata in drugih najdenih predmetov tudi skoraj 10.000,00 dinarjev. Pohvalo in zahvalo za poštenost tokrat zaslužijo: Milan Bakič - Klavčičcva, Drago Rcba - Cankarjeva, Janez Hribar -Cirkuse, Maks Poljanšek - Cankarjeva, Jože Možina - Ljubljanska, Marjan Grašič - Matije Blejca, Milka Urankar - Kovinarska, Ela Škrabanja - Kidričeva, Darinka Lavrin - Domžale, Vincenc Mali - Radomlje, Mitja Jesenovec - Streliška, Zlatko Dautovič - Cankarjeva, Srečo Vrhovnik Toma Brejca in Jože Trebušak - Zubejevo.
MAJ
Smrti:
i ~ Lanišek Frančišek, osebni uPokojenec iz Krivčevega 18, ^ 72 let.
I - Lužar Vinko, mizar iz Šmar-f* 55, star 50 let.
~ Romšak Martin, strojni ^'jučavničar iz Črne pri Kamniku 12 star 32 let.
I ~ Štrajhar Janez, mizar iz Po-ret>ra 2/a, star 54 let.
~ Vrankar Lucija, gospodinja '* Lok v Tuhinju 25, stara 89 let.
~ Burja Martin, osebni upo-°jenec iz Volčjega potoka 41, *'ar 77 let.
- Mrak Jože, osebni upokoje-!]ec iz Kamnika, Zaprice 5, star 7<> let.
| ** Žagar Maks, os. upokojenec '* Krivčevega 5, star 60 let.
- Alpner Angela, soc. podpi-ranka iz Kamnika, Kidričeva 25, Slara 51 let.
~ Gerčar Janez, km. upokojene iz Spodnjih Palovč 18, star 8< let.
~ Hvalic Julija, gospodinja iz Vfhpolja pri Kamniku 17, stara 79 let.
S Frelih Ana, družinska upo-
*°jenka iz Poljan nad Škofjo Lo-k°> stara 84 let.
- Pavlic Frančiška, gospodi-n'a iz Sidola 10, stara 82 let.
** Petek Marija, soc. podpi-ranka iz Žage 12, stara 66 let. . " Romšak Simon, km. upokojenec iz Zgornjih Palovč 7, star 83 let.
~ Jamnik Alojzij, osebni upokojenec iz Šmarca 113, star 85
- Jurman Marija, osebna upokojenka iz Idrije stara 83 let.
- Pečnik Marija, druž. upokojenka iz Ljubljane, Zvezna 5, stara 78 let.
Poroke:
- Čučko Franc, miličnik iz Kamnika in Sodnik Stanislava, prodajalka iz Vrhpolja pri Kamniku.
- Stankovič §amo, strojni ključavničar iz Mekinj in Urankar Kristina, tapetnik iz Snovika.
Občinska zdravstvena skupnost Kamnik obvešča občane, da potrdil za zdravstveno varstvo v tujini ne izdajajo več v Ljubljani, temveč v Kamniku, Medvedova 25, seveda v času uradnih ur.
Cenjene stranke obveščam, da v čistilnici Vidervol ne sprejemamo več naročil za popravilo pralnih strojev, ampak samo na telefon 064 42-052.
Zdravstveni dom Domžale
»TOZD ZV KAMNIK«
obvešča občane v naseljih Komenda, Križ in Moste, da bo takoj po objavi v tem listu, pričela s svojim delom zobozdravstvena in splošna ambulanta v Komendi.
Urnik ordinacijskega časa
Zobozdravstvena služba: Ponedeljek od 13. do 19. ure Torek od 7. do 13. ure Sreda od 7. do 19. ure Četrtek od 13. do 19. ure Petek od 7. do 13. ure
Splošna ambulanta bo delala dvakrat na teden in sicer, v torek in petek od 10. do 13. ure. V kolikor se bodo pokazale večje potrebe, bo splošna služba razširila svoj ordinacijski čas.
Agroemona o. sub. o. Domžale
TOZD Poljedelstvo-Govedoreja o. sub. o. Domžale
61230 Domžale, Levstikova 39,
objavlja prosta dela in naloge
KV ELEKTRIKA RJA
v OE Mehanizacija - Mengeš
Pogoja: KV elektrikar z 2 letnimi delovnimi izkušnjami in odsluženim vojaškim rokom
Nastop dela možen takoj.
Pisne prijave naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov:
Agroemona Domžale, TOZD Poljedelstvo-Govedoreja Domžale, Levstikova 39, 61230 Domžale.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, stare mame in prababice
JULIJE HVALIČEVE
iz Vrhpolja št. 17 pri K—j
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam bili v pomoč in uteho, nam izrazili svoje sožalje, darovali cvetje ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Društvu upokojencev v Kamniku in njihovemu zastopniku za lepe poslovilne besede, kakor tudi g. župniku za izvršen obred pokopa.
Vsi
Vrhopolje, 12. decembra 1980
ZAHVALA
Umrla nam je nasa mama
MARIJA BALOH
roj.:
Zahvaljujemo se vsem sosedom, ki ste bili v naši globoki žalosti tiho z nami in nam pomagali. Hvala vam tudi zato, ker ste imeli radi našo mamo. Zahvaljujemo se tudi pevcem, organizaciji ZB za poslovilne besede ter vsem, ki ste ji darovali toliko cvetja in jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: Vsi njeni
Zg. Tuhinj, 22. decembra 1980
Steklina - kaj je to
Steklina se po Sloveniji nezadržno širi, na območju občine Kamnik je bila prvič ugotovljena že v preteklem letu (v mesecu novembru), ker bolezen predstavlja neposredno nevarnost za zdravje ljudi, seznanjamo bralce s tem, kaj je steklina.
Steklina je virusna, akutna bolezen vseh toplokrvnih živali in ljudi.
Povzročitelj bolezni je virus, za katerega je značilno, da se s slino stekle oziroma bolne živali prenaša, s tem pa se prenaša tudi bolezen od živali na žival in ljudi samo preko rane.
To pomeni, da se steklina prenaša predvsem ob ugrizu (99% primerov), lahko pa tudi ob dotiku z okuženim materialom, predvsem s slino stekle živali, ki pride v stik s poškodovano kožo ali sluznico.
Čeprav povzroča bolezen samo ena vrsta virusa, govorimo glede na razširjenost bolezni o dveh oblikah in sicer:
- o gozdni ali silvatični steklini, ko se bolezen pojavlja oziroma je razširjena samo pri gozdnih živalih (lisice, volkovi, srnjad itd.),
- o urbani steklini, ko je bolezen razširjena pri domačih živalih (psi, mačke) in ljudeh.
V Sloveniji imamo zaenkrat predvsem zaradi izvajanja številnih preventivnih ukrepov opraviti le z gozdno ali silvatično obliko bolezni.
Inkubacija ali doba od ugriza do pojava prvih znakov bolezni traja pri steklini praviloma od dveh do osmih tednov, redko krajši ali daljši čas. Vendar moramo vedeti, da je npr. slina, psov, lisic itd. kužna že štiri do sedem dni, preden se pojavijo prvi znaki bolezni. Doba inkubacije je odvisna od količine virusa, mesta ugriza (vhoda virusa v organizem), kot tudi od imunitetnega stanja živali oziroma odpornosti, ki je odvisna od tega ali je bila žival cepljena ali ne. Praktično to pomeni, da je ta doba tem krajša, čim večja količina (število) virusa pride v dotik z rano, čim bliže je rana (vhodno mesto virusa) glavi oziroma možganom in če je žival (npr. pes) necepljena in s tem nezaščitena. Pri necepljenih in s tem nezaščitenih živalih (nimajo protiteles) se virus stekline iz vhodnega mesta, to je mesta ugriza, neovirano prenaša v možgane, kjer se namnoži, prenese v žleze slinavke in preko sline potem izloča, še predno se pojavijo znaki bolezni.
Če smo rekli, da je doba inkubacije praviloma dva do osem tednov, traja bolezen od pojavov prvih vidnih znakov do smrti le en do sedem dni.
Osnovni znaki bolezni so pri steklini sledeči:
- v prvi stopnji gre predvsem za spremenjeno obnašanje živali, ki se kaže kot nemir, raz-draženost, popadljivost, nenavaden apetit do tujih predmetov, močno slinjenje, strah pred vodo, zaradi česar so bolezen imenovali tudi hidrofobija.
- V drugi stopnji se pojavi paraliza mišic, posebno na glavi in vratu, zaradi česar žival ne more piti, žvečiti hrane, spodnja čeljust visi, usta so odprta itd.
Značilni znaki stekline npr. pri obolelih lovskih psih so, da se obnašajo, kakor da bi bili na lovu. Pes stoji na preži, nato zapusti mesto in se požene naprej za plenom, hripavo laja in hlasta za zrakom.
Osnovna znamenja stekline pri lisicah, pri katerih je steklina v Sloveniji tudi najbolj razširjena so, da lisice izgube Strah pred človekom, podnevi prihajajo na dvorišča, ne boje se psov in se z njimi grizejo, lahko jih je tudi ujeti.
Bistvo zaščitnih ukrepov, oziroma preprečevanja stekline na nekem območju ali izkoreninjenje stekline na okuženem oziroma ogroženem območju je v strogem izvajanju veterinarsko upravnih ukrepov, kajti problem stekline je mogoče rešiti samo s kompleksnimi ukrepi, se pravi z uničevanjem potepuških psov in mačk
ter divjih živali, predvsem s krčenjem števila lisic ter sočasno množično in sistematično preventivno vakcinacijo psov in mačk.
Uničevanje potepuških živali (psov in mačk) ter lisic je predvsem pravica in dolžnost lovcev in lovskih organizacij.
V zvezi z vsemi zaščitnimi ukrepi moramo vedeti, da se steklina prvenstveno preprečuje in zatira zaradi zaščite zdravja ljudi. V ta namen tudi praktičen nasvet, kaj narediti v primeru, če vas je ugriznila, opraskala ali oblizala divja ali domača žival sumljiva na steklino:
- rano takoj izperite z milnico ali navadno tekočo vodo. Najbolje je rano izprati s katerim od dezinfekcijskih sredstev (Tego, Cetavlon, Asepsol itd.),
- po izpiranju rane se najhitreje javite najbližji zdravstveni ustanovi,
- in pokličite veterinarja, da pregleda sumljivo žival in o tem obvesti zdravstveno službo (oziroma zdravnika).
Na koncu bi vas seznanili še s podatki, da so bile v letu 1980 z območja občini Kamnik poslane v laboratorijske preiskave zaradi suma na steklino naslednje vrste in število živali: 25 lisic, 2 srni in 1 mačka, Od tega so bile na steklino pozitivne (stekle) 3 lisice in 1 srna.
Ker je območje naše občine z ugotovitvijo steklih živali okuženo oziroma ogroženo področje, je izvršni svet SO Kamnik izdal v Uradnem listu SRS, št. 30/80 z dne 8. 12. 1980 OBREDBO o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline na območju občine Kamnik. Odredba je bila objavljena tudi v Kamniškem občanu št. 21 z dne 24. 11. 1980.
Zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja steklina za zdravje ljudi, so bili narejeni in na vseh javnih mestih razobešeni plakati oziroma razglasi.
Vsebino tega razglasa še enkrat objavljamo.
Razglas
pozor pred steklino
Zaradi nevarnosti stekline, ki je ugotovljena na območju občine Kamnik, obveščamo vse občane, da se bodo izvajali strogi ukrepi za njeno preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje.
V ta namen je izdana odredba izvršnega sveta SOb Kamnik, ki bo objavljena v Kamniškem občanu.
Občane opozarjamo predvsem na sledeče:
1. Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Ka-mnik-Domžale, Kamnik, Titov trg 9, tel. 831-266, na podlagi prijave posestnika psa.
2. Psi morajo biti privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti zaprte.
3. Veterinarsko-higienska služba in vse lovske organizacije (lovske družine) imajo pravico in dolžnost pokončati:
- neregistrirane in necepljene pse,
- pse, ki niso privezani ali zaprti,
- mačke, ki niso zaprte,
- potepuške pse in mačke.
4. Kršitev določb odredbe izvršnega sveta SOb Kamnik, se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 43/76).
Opozarjamo vse občane, da prečitajo odredbo v številki 21/80 Kamniškega občana in upoštevajo vse ukrepe, ki bodo objavljeni za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline.
SKUPŠČINA OBČINE Izvršni svet KAMNIK
Prvo občinsko prvenstvo v atletiki za osnovnošolce
V prepolni dvorani pri Osnovni šoli Frana Albrehta smo uspešno zaključili tekmovanje v atletiki.
Na kratko bi lahko rekli: otroci veseli nad doseženimi rezultati, starši pa zadovoljni. Lahko smo vsi zadovoljni z organizacijo, Id so jo Izvedli učitelji telesne vzgoje Frana Albrehta s pomočjo zunanjih sodelavcev in pedagogov drugih osnovnih šol.
Po razgovorih z nekaterimi starši in z družbenopolitičnimi delavci je bilo izrečeno, da si vsi želimo več takih in podobnih tekmovanj, ne glede na zvrst športne panoge.
Košarkar Komende najboljše
Košarkarski klub Kamnik je organiziral z odborom za ŠŠD občinsko prvenstvo v košarki za sedme in osme razrede. 7»kmovanje je bilo 13. in 20. decembra v OŠ Frana Albrehta in v OŠ na Duplici.
Tekmovale so vse štiri osnovne šole s po eno ekipo.
Rezultati tekmovanja - dekleta:
I. kolo: Tomo Brejc - Komenda Moste 10:38; Fran Albreht - Stranje
9:35;
II. kolo: Tomo Brejc - Stranje 14:30; Fran Albreht - Komenda Moste 9:43;
III. kolo: Fran Albreht - Tomo Breje 2:25; Komenda Moste - Stranje 25:12.
Lestvica: 1. mesto Komenda Moste, 2. mesto Stranje, 3. mesto Tomo Brejc, 4. mesto Fran Albreht.
Najboljše strelke so bile Ravnikar (Komenda Moste) 31, Košir (Komenda Moste) 31, Pibernik (Komenda Moste) 30, Rostan (Tomo Brejc) 23 košev.
Najbolj dopadljivo in tudi tehnično dovršeno igro so prikazale igralke OŠ Komenda Moste in so tudi zasluženo
zmagale ter osvojile pokal organizatorja. Pozna se kvalitetno delo z dekleti na tej šoli, za kar je najbolj zaslužen. Rudi Ocepek. Tudi na ostalih šolah je opaziti razvoj košarke in
ZLATA
ZNAČKA
ZTKJ
V decembru 1980 leta je planinsko društvo Kamnik prejelo še eno veliko priznanje za svoje delo in uspehe. Zveza telesne kulture Jugoslavije mu je podelila svoje najvišje priznanje - zlato značko. Tako je planinsko društvo prva športna organizacija v Kamniku, ki je prejela to najvišje jugoslovansko športno priznanje.
večje zanimanje za ta šport tudi dekletih. Fantje:
I. kolo: Tomo Brejc - Kome Moste 29:63; Fran Albreht - Stri
75:26;
II. kolo: Fran Albreht - Kome Moste 69:57; Tomo Brejc - Stri 57:25;
III. kolo: Fran Albreht - Tomo Bi 76:34; Komenda Moste - Stri 50:31.
1. mesto Fran Albreht, 2. n* Komenda Moste, 3. mesto To Brejc, 4. mesto Stranje.
Najboljši strelci pri fantih so Dernič (Frana Albrehta) 76, Sla) (Franca Albrehta) 63, Pavlovič ( menda Moste) 61, Cibašek (Kome Moste) 45 košev.
Prvo mesto je zasluženo osv( OŠ Frana Albrehta in tako po n< letih prevzela primat učencem z Komenda Moste.
Po tekmovanju sta bili sestavi selekciji, ki bosta zastopali našo o no na medobčinskem prvenstvu j bruarju.
JANEZ VODIČ
Nočni slalom v Komendi
Smučarska sekcija pri športnem društvu Komenda je 30. decembra organizirala novoletni nočni slalom za
Medobčinsko šahovsko srečanje
V nedeljo, 14. decembra, so se v mali dvorani KINA DOM zbrali šahi sti iz vse Gorenjske na tradicionalnem dvoboju ekip Kamnik-Domžale: Gorenjska.
Prisotne je v imenu organizatorja Občinskega šahovskega odbora Kamnik pozdravil Peter Plevel, v imenu šahistov Gorenjske pa ing. Perovič. O pomenu srečanja je spregovoril predsednik izvršnega sveta občine Kamnik Tone Pengov.
Zbralo se je nad 100 šahistov iz vseh gorenjskih občin. Šahisti so bili razporejeni v sedem skupin, tako da so med seboj igrali veterani, člani, članice, mladinke, mladinci, pionirke in pionirji.
Igralni čas za partijo je bil pol ure. Vsak šahist je odigral po dve partiji. Po dveurnem boju na črno-belih poljih so po šestih letih zopet slavili domačini z rezultatom 67.33. Za dosežen uspeh je ekipa Kamnik-Domžale prejela prehodni pokal. r p
Bruno Parma igral z invalidi - šahisti
Že tretjič se je slovenski velemojster odzval vabilu društva paraplegi-kov iz Ljubljane, ki so na simultanko povabili tudi ostala ŠDI. Zaradi slabega vremena se je simultanke udeležilo manj šahistov, kot smo pričakovali. Triindvajset šahistov je pomerilo moči z velemojstrom Parmo, vendar je končni rezultat bil 22:1, seveda za našega velemojstra. Remizirati sta uspela le dva tekmovalca iz Ljubljane.
Kamniška ekipa je štela pet članov: Horozovič, Obolnar, Zupančič, Jer-mančič in Horvat. Zaradi nesporazumov, ki jih je povzročil predsednik ŠD v zavodu, so trije Kamničani igrali za društvo distrofikov. Vendar upamo, da na prihodnjem tekmovanju ne bo prihajalo do sporov in da bo predsednik Horvat nekoliko spremenil način dela, seveda na bolje, kajti pričakujemo, da bo kamniška ekipa na naslednje šahovsko tekmovanje poslala najmočnejšo postavo.
IVICA URANKAR
krajane krajevnih skupnosti Komende, Most in Križa. Vodja sekcije Franc Strehovec je s svojo ekipo progo postavil na »Škletovem hribu«, kjer so na področju omenjenih krajevnih skupnosti še najprimernejša smučišča. Pod vznožjem hriba je manjše drsališče, ki je ob ugodnem vremenu vedno polno mladine.
Zaradi kratkega terena je bila sla-lomska proga sicer malo kratka, toda doboro pripravljena in doboro osvetljena. Po propozicijah je vsak tekmovalec progo lahko prevozil 3 krat, 2 najboljša časa pa sta štela za uvrstitev. Slaloma so se množično udeležili zlasti pionirji, ki si najbolj želijo takih tekmovanj. V kategoriji mlajših pionirjev gre posebno priznanje Milanu Šinkovcu, ki je dosegel najboljši čas med vsemi pionirji.
Rezultat po kategorijah so naslednji:
mlajši pionirji:
1. Milan Šinkovec 26.06, 2. Marko Lah 33,02, 3. Aljoša Martinjak 43,76,
1
Primož Sodnik 45,31, 5. Iztok PO nar 59,91, itn.
starejši pionirji: (najmnožičnejša' tegorija) v m
1. Matajaž Štebe 26,63, 2. Boš« Kepic 27,40, 3. Janez Lončar 27,| ^ 4. Miro Hančič 27,78, 5. Robert t želj 28,12, sledijo: Horvat T., SmOT kar M., Štebe A., Komovec R., Zg« R., itd. bil člani: do
1. Franc Strehovec 22,28, 2. Sip, Cevka 23,67, 3. Andrej Štele 25JJ, 4. Marjan Štele 26,29, 5. Beno 4 daršič 26,51, itd. veterani nad 40 let
1. Slavko Sodnik 31,53, 2. Šinkovec 31,59, ostali brez uvrstrtj*
Prvi trije iz vsake kategorije W*J prejeli diplome športnega društva J* menda. Smučarska sekcija ŠD l. menda ima v načrtu še dva podojj*' slaloma na »Škletovem hribu« vjSf meru ugodnih vremenskih razmejnj ter tradicionalni vsakoletni veleslaljse na Krvavcu.
m.
Rokometni turnir
Šolsko športno društvo Frana Albrehta je ob 39-letnici ustanovitve JLA organiziralo rokometni turnir za vse osnovne šole kamniškega območja. Tekmovanje je bilo v dvorani pri Osnovni šoli Frana Albrehta. Udeležilo se ga je deset ekip (deklic - dečkov) I. in II. selekcij. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno in tudi posamezne ekipe so pokazale, da bomo v Kamniku čez nekaj let spet imeli kvalitetno ekipo v tej športni panogi.
Delo selekcij na osnovnih šolah je dobro zastavljeno, vendar pa bo potrebno organizirati za I. in II. selekcijo (D + F) občinsko ligo v rokometu. S tem bi dosegli še večje zanimanje, izbira igralcev za višje selekcije bi bila lažja in bolj učinkovita.
Rezultati turnirja JLA
I. selekcija - fantje
Ekipni vrstni red: 1. mesto Frana Albrehta, 2. mesto Toma Brejca.
I. selekcija - dekleta
Ekipni vrstni red: I. mesto Frana Albrehta, 2. mesto Toma Brejca, izven konkurence T. Brejca II. selekcija
Ekipni vrstni red: 1. Tomo Brejc 8 točk, 2. Fran Albreht 6 točk, 3. Tomo
tc K
Brejc 3 točke, 4. Fran Albreht 2 M G 5. Stranje 1 točka. 1: Šolsko športno društvo F. Alb p, se zahvaljuje rezervnim vojaškim te rešinam (obč. Kamnik) za podat pokalov in sodnikom Rokometrf kluba Kamnik za odlično sojenje.
F. OMEB f
KAMNIŠKI OBČi
KAMNIŠKI OBČAN, glasil' občinske konference SZDl Kamnik - Ureja urednišk odbor - glavna in odgovor na urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi' hevc - strokovna sodelavki Olga Brulc - Izhaja dvakra' mesečno - Naslov uredniš' tva: Kamnik, Tomšičeva 2 telefon 831-311 - tekoči r» čun pri OK SZDL 50140 678-57039 - Kamniški ob čan - Rokopisov in fotc grafij ne vračamo - Tiski CGP Delo v Ljubljani.