idfThe Oldest Sloven© I Daily in Ohio igt Best Advertising Medium iaPLUME XVm—LETO X'VTTT ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) JULY 23, 1935. ŠTEVILKA (NUMBER) 172 IICUSKA N* 1 V PESTEH Fl E KRIZE po pred-°niku Reichsbanke, ka-,6 na milijardo prikriva-^ega javnega dolga. Po-■>st cen za protižidovsko p pfoticerkveno gonjo. • |ERLIN, 23. jul. — Teden-I publikacija D e u t scher ^swirt je priobčila Članek, o .^rem se sodi, da je dal po-zanj dr. Hjalmar Schacht, ster ekonomskih zadev v erjevem kabinetu in pred-iiK Reichbanke in za prak-I ekonomski in fi- diktator Nemčije in v % ^^že na $1,135,-^ ^zavnega dolga, ki ni ^ nikoli vnesen v urad-Članek mak p&. novo luč na finančno sit-10 tretjega rajha in navaja rugim, da znašajo nemški I« i-ocni dolgovi $3,224,000,-ne samo $1,088,100.000, so izkazovali vladni ra-o je prvo priznanje "ne-' visečega dolga, o ka-se v inozemskih finan-že dolgo razprav- omenjenega članka iz-' a o treba uvesti stre-da # b.dMna Pi'epreciti narašča- 5bne č^pr^V, bi, bUe. Miran- vsote za fi- javnih del za omilje- "^rezposeinosti G sradi ITALIJA OPUSTILA ZLATI STANDARD RIM, 23. julija. — Italija je danes za praktične svrhe opustila zlati standard, ko je bil objavljen uradni dekret, ki odvezuje Italijansko banko dolžnosti, da mora imeti najmanj 40 odstotkov zlatega kritja za svoje zadolžnice (papirnati tie-nar) v prometu. To pomeni, da je zlato kritje italijanske lire drastično znižano oz. da se je Italija tako rekoč priključila bloku držav, ki so opustile zlato valuto, čeprav uradni italijanski krogi izjavljajo, da to ne pomeni, da je Italija opustila zlati standard. Sodi se, da se je Mussolini odločil za ta korak zaradi tega, ker rabi zlato za nakup sirovin, potrebnih za vojne priprave, v inozemstvu. 17 OTROK V 46. LETU MADISON, Wis. . — Žena Henryja Halvorsana v Jonesda-lu, Wis., je stara 46 let, a je te dni porodila svojega sedemnajstega otroka, tako da je njena družina največja v Wisconsinu. Žena pravi, da ne ve dosti o porodni kontroli, da pa misli, da ne bi bilo napačno, ako bi se o tem malo podučila. DENARNA KRIZA NA HOLANDSKEM LONDON, 22. julija. — Na londonski borzi je opažati precejšnjo vzenmirjenost vsled poslabšane denarne situacije na Holandskem, ki utegne pritegniti Holandsko v ki so opustile zlasti standard. Finančna kriza je tako resna, da se pričakuje, da bo povzročila kabinetno krizo. ZNIŽANJE DRŽAVNE STAROSTNE MOJ- OGENJ POŽRL ZA TRI MILIJONE PIJAČE PEORIA, 111., 23. julija. - NINE O D f{ E J E N O ^anes ogenj uničil ve- Japonsko stališče glede Abesinije vznemirja Italijo Italijanski tisk napada Japonsko, da goji tajne am- Dve tretjini upravičencev do starostne pokojnine v okraju Cuyahoga bo prizadetih. Vzrok; pomanjkanje denarnih sredstev. Novih aplikacij se ne bo sprejemalo. nijo. Mesečna pokojnina blizu 4,000 izmed 6,500 starih moških in žensk v okraju Cuyahoga, ki so upravičeni do državne starostne pokojnine, mora biti znižana, je bila obveščena včeraj Mrs. Cora C. Cooley, državna upraviteljica bicije z ozirom na Abesi- starostne pokojnine v Clevelan- du. Odlok, ki je prijel iz državnih uradov v Columbusu, dalje veleva vsem okrajnim upraviteljem, da prenehajo z odobritvijo nadaljnih prošenj za starostno pokojnino. Henry J. Berro-din, načelnik oddelka za pomoč ostarelim državljanom, izjavlja, da je za ta korak odgovorno pomanjkanje denarnih sredstev. Vse osebe, ki so doslej dobivale državno pokojnino, jo bodo dobivale tudi poslej, pravi Berro- Davisove peticije dosegle mestno bolnico RIM, 23. julija. — Italijanski tisk z Mussolinijevim lastnim dnevnikom Popolo Dltalia na čelu je začel danes srdito napadati Japonsko zaradi izjave ja-ponskega zunanjega urada, "da j® Japonska komercialno zainteresirana v abesinskem sporu in da ji ne more biti vseeno, če pride do sovražnosti (med Italijo in Abesinijo) že zaradi teh j trgovskih odnošajev in da upa, I da se bo spor rešilo mirnim po-I tom." Mussolinijev list trdi, da Japonska podpira Abesinijo proti Italiji, da je prelomila pariški dogovor (Kellogov-Brian-dov pakt) s svojo okupacijo Mandžurije in da skuša zrušiti enotno "mirovno fronto" Veli- 3® potrebno; ^ mora znižai produkcijske stroške, če hi \.-t OLIUbKC, i^ske - ' prizadete Lie se tako cb- poloma. Župan Davis, ki bi rad dobil dve sto tisoč podpisov na svoje peticije, se trudi na vse načine, da ne bi ostal v "luknji". Prete-1 .. . J, J ^ ke Britanije, Francije m Italije, kil teden se je zvedelo, da mest-; c, . , , , - v,; ^ Suspenzacija zakona o zlatem m pobiralci smeti m pokopali-i, Li in urgira, nai sx^,; i, j-- • ■ . | kritju, kar naj pomaga kriti m~ fiiaai tm- scni delavci hodijo z njegovimi ,, -i • • • li 1 . ^Gc državnih po- i .. ; Mussoilnijeve vojne stroske, je #J kot ip ^^4. u ' peticijami po hisah med svojim 11" je potrebno: dalie'^ 1 - , . . bila v časopisju potisniena na da sp rvi^v, .v . J delovnim časom, zdaj pa prihaja , . nad»n,dajebiloiL!gnjell'^Tr T, tudi uslužbencem mestne bol- "»"-»irugega Italija ne i>oz„a —posveča svoje kolone predvsem vitrijoličnim napadom na Japonsko. Ko je japonski poslanik v Rimu pred dobrim tednom posetil Mussolinija ter ga zagotovil, da Japonska ni "zainteresirana" v abesinskem sporu, je bila fašistična javnost s tem zadovoljna, Najnovejša izjava japonskega zunanjega ministra, ki zveni precej drugače, pa vzbuja v du-cejevih privržencih silen srd, kajti po njihovem mnenju se ne bi smela vmešavati v stvar Japonska, ki je sama pogazila vse mirovne pakte in dogovore. Popolo D'ltalija pravi; "Ja- nišnice, naj se požurijo z Davi-sovimi peticijami, če jim je do zdne redukc"""''^ puioma. njihovega zaslužka. Rečeno jej kr bi utS-n^le tavati Delavci so že friočiv! venomer na- fnskiVi živil in drugih cen J ' ° narašča- • nove protiži- proticerkvene propa- acii ® ^^tero skuša- obla*n&i Mvmiti Poslabšan^^'^^^^ ^j"(^stva ler. ^ gospodarskih fatiski ike e in protestantom in "jdkle. ^je. se medtem na- ^va katoliška duhov- ne sili, da je to delo čisto prostovoljno, toda prizadeti, v tem slučaju sluge mestne bolnišnice menda dobro vedo, kaj bi pomenila odklonitev takega "prostovoljnega" agitacijskega dela v slučaju Davisove ponovne izvolitve. liko Hiram Walkerjevo distile-rijo žganja, požrl 70,000 sodčkov finega žganja ter napravil za okrog tri milijone dolarjev materialne škode. Samo žganje, ki ga je požrl ogenj, je bilo cenjeno na dva milijona. Pogreša se dva delavca, ki sta verjetno izgubila življenje v silnem požaru, najhujšemu v zgodovini mesta. Omejevanje pomorskega oboroževanja pri kraju Obsedno stanje proglašeno v Terre Haute-u v Indian! Državna milica zasedla mesto, v katerem je generalna stavka paralizirala ves promet. Stavka ne bo končana, dokler se ne umakne oborožena sila, pravi unijski voditelj. KOVANCI PO POL CENTA WASHINGTON, D. C. — Za- kladniški tajnik Mdrgenthau bo predložil kongresu načrt, ki predvideva kovanje novcev po ,7 1 1 •. 1 • 1 • i pol centa, kakršnih se v Zdru- Visok britski uradnik izjav- v. , v , . , , v , I- J i_ \7 i'i r> •. • zenih državah ni k(valo vec od Ija, da bo Velika Britani-L , ... . 1. 1657, ko Jih je bilo kovanih ja opustila sistem omeje vanja pomorske sile raznih držav potom dogovorov. Nagla smrt Okrog 1. ure včeraj popoldne je Niko Mahovlic, star 66 let, vstopil v svoje stanovanje, 1761 E. 31 St. ko je nenadoma o- mahnil in se zgrudil na tla^ ^^'^ponska v svojih megalomanskih imperialističnih sanjah očitno kani nadomestiti bele ljudi na afriškem kontinentu." peljan je bil v okrajno,mrtvašnico, kjer je mrliški oglednik iz- • pripadajoča redu Misiio"j® mestu mrtev. bila danes' f"'"'j"' j® »dovec, njegova _ ^ eden na tri in zena le umrla pred 3. leti. Tu za- leta < v '-ri m eden na v. ^ , , , - pusca dva sinova, Nicnolasa m Pa lila, štiri hčere Anno Balbuze, PošiliaiT^ obtožbo, da eiriof, cerkveni denar v, .... p nstvo. Obenem sta bila Martisas, Mane Jafelice m iRosemarie. Bil je član društva 0^1^ plačilo 75,000 ini globe. Tudi so bi- sv. Nikola št. 22 H. B. Z. Pogreb nitrit v četiMaik zjutraj p(x! . "-rikcijo židovskih aktivJ^'^^^^^™ pogrebnega zavoda A. ponovno podala r bolnišnico "°Pet v bol nici r Ivankn n k Ave T ^503 St. ^ ■ Podv pot se bo mo-1 du, je v nedeljo zopet udaril po sparil težki operaciji, to- korupciji, ki se je razpasla v o, da in aroA«^----i- Clevelandu zlasti pod sedanjim režimom. Bradley je pohvalil "Common Pleas" sodnika Lee E. Skeela in Walter McMahona, rekoč o prvem, da "je dovolj pogumen, da pošlje gemblerje v ječo," o drugem pa, da "je z poznana Grdina in Sinovi. Pastor udaril po Davisu Dr. Dan F. Bradley, pastor Pilgrim Congregational cerkve, ki je že dve nedelji s prižnice mlatil po korupciji v Clevelan- ^dai Vv'^j srečno presta-Poročalo dovoljeni Čerai^*^ "^^Imšnico^ ^ Lakesi- *^Peraf.' -' bo podvr- * ^ AdHiJ ®oris Kovačič, nekaj žgočimi besedami točno Obkk: za par'"—- -------- ^^drav^r?"'' da Je kmalu povrne! izvršil nekaj (udaril po raketi r jih) česar si župan in policija niso upali niti želeli storiti." Razburjenje med fašisti je tolikšno, da je bila danes oja-čana karabinjerska straža pred poslopjem japonskega poslaništva. LONDON, 23. julija. — Velika Britanija je danes dokončala priprave za evakuacijo brit-skih državljanov v Abesiniji v slučaju izbruha sovražnosti. Misijonarji, ki se nahajajo v raznih krajih širom Amesinije so bili posvarjeni da se zbero v A-ddis Abebi glavnem mestu Abesinije obenem pa se jim je svetovalo, naj že zdaj zapuste deželo s svojimi rodbinami vred. Vlada je pripravljena koncentrirati vse britske podložnike, ki niso še zapustili dežele, v prostorih britskega poslaništva v Addis Abebi. Italijanska lira je danes na londonski borzi padla za štiri in pol točke v 35 minutah, čim se je zvedelo, da je bil suspendiran zakon o zlatem kritju. din, toda pokojnina bo morala biti znižana kjerkoli mogoče, posebno v slučaji starih oseb, ki imajo kak zaslužek ali sorodnike, ki lahko skrbe zanje. Mrs. Cooley pravi, da je bila informirana, da se bo določilo novo povprečno lestvico za starostno pokojnino v državi. Pravi tudi, da-je povpv'iiaii mesečna pokojnina v okraju Cuyahoga za $18.16 višja kot v kateremkoli drugem okraju v državi in da bo vsled tega znižanje v tem okraju mnogo občutnejše kot drugod. Ona sodi, da bo prizadetih okrog dve tretjini u-pravičencev v tem okraju. Mrs. Cooley tudi pravi, da u-pa, da prepoved sprejemanja novih prošenj ne bo dolgo v veljavi in da bo njen urad medtem dalje sprejemal nove prošnje ter preiskoval njih upravičenost. Osobje v njenem uradu, ki šteje 51 moči, ne bo znižano, pravi okrajna upraviteljica starostne pokojnine. V juniju je bilo izdanih upravičencem do starostne pokojnine v državi 81, 314 čekov v skupni vsoti $1,242,715 in do datnih $14,401 za pogrebne stroške. Ker ima oddelek za starostno pokojnino na razpolago za meseca julij in avgust samo dva milijona in pol. je potrebno, da se suspendira vse nove certifikate ter zniža pokojnino tistim upravičencem, ki ostanejo r.a pokojninski listi, izjavlja načelnik tega oddelka Berrodin. Uradniki tega oddelka preiskujejo posamezne pokojninske slučaje, da vidijo, ali niso morda sorodniki upokojencev v stanu prispevati k njihovemu vzdrževanju. Obenem stikajo tudi za "čizlerji", toda Mrs. Cooley pravi, da se jih je doslej našlo na pokojninski listi v njenem delo krogu le par. LONDON, 22. julija. — Sir Bolton Eyres-Monsell, prvi lord britske admiralitete, je sporočil danes poslanski zbornici, da bo Velika Britanija opustila mednarodni sistem omejitve pomorskega oboroževanja potom dogovorov, kakršen je bil na primer washingtonski dogovor petih velesil, ki je določal za pomorsko silo Velike Britanije, Združenih držav in Japonske razmerje 5-5-3. V debati, ki je sledila Boltonovim izjavam, so poslanci ostro kritizirali vlado zaradi mornariškega dogovora, ki ga je sklenila s Hitlerjevo vlado in ki dovoljuje v nasprotju z versailleskim mirom Nemčiji vojno mornarico eno tretjino tako veliko kot je angleška. David Lloyd George, voditelj liberalcev in bivši pre-mijer, je opozoril na tisoče zavezniških ladij, ki so jih potopile tekom vojne nemške pod-morice ter izjavil, da angleško-nemški mornariški dogovor ne le tako rekoč odobrava to nemško potapljanje zavezniških ladij, temveč tudi dovoljuje Nemčiji da pomnoži to svoje nevarno orožje. Sir Bolton pa je istočasno, ko je izjavil, da bo Anglija o-pustila sistem mednarodnega o-mejevanja pomorskega oboroževanja, ki se po njegovem mnenju ni obnesel, istega zagovarjal, češ, da so o, washington-skem pomorskem dogovoru, ki je bil sklenjen 1. 1922, "govori lahko le dobro." Kot vzrok, da bo Anglija opustila ta sistem pa navaja občutljivost nekaterih narodov, čijih narodni ponos je s takimi dogovori prizadet. S tem je nedvomno mislil Ja ponsko, ki se je vsled washing-tonskega dogovora, ki ji je dovoljeval manjšo bojno mornarico kot jo imata Anglija in Združene države, počutila zapostavljeno. 35,180. Novi kovanci bodo nemara iz brona ali pa zlitine aluminija in ne iz bakra, kot sedanji novci po en cent. Novi kovanci bi prišli prav pri odraču-navanju prodajnega davka. Dr. Townsend pride v Cleveland V četrtek bo govoril na masnem shodu v parku Euclid Beach dr. F. E. Townsend, oče načrta za starostno pokojnino, po katerem bi dobila vsaka 65 let stara oseba v Združenih državah dvesto dolarjev mesečne pokojnine. Ljudje, ki organizirajo ta shod, pričakujejo, da bo prišlo najmanj 25,000 ljudi. Dr. Townsend bo govoril dvakrat, ob 3:30 popoldne in ob 8:30 zvečer. Južna Dakota ustavila relif PIERRE, S. D., 22. julija. — Gov. Tom Berry je danes v soglasju z državnim relifnim administratorjem izdal odlok, da se zapre vse relifne urade v državi. Governerjev ukrep, s katerim je prizadetih 25,000 brezposelnih delavcev, je bil izdan pod pretvezo, da se farmarji pritožujejo, da ne morejo pridobiti delavcev za delo na polju in da je vsled tega v nevarnosti pšenični pridelek, ki je letos nenavadno obilen. Farmarji pravijo, da brezposelni nočejo delati, češ, "čemu delati, jedli bomo vseeno". Governer Južne Dako-te pravi, da bodo ostali relifni uradi zaprti vse dotlej, dokler ne bo pospravljen žitni pridelek. Žetev v Južni Dakoti se je že začela in bo kmalu v polnem razmahu. Iz Colorade K očetovi sestri Mrs. Andy Oberstar, 19319 Cherokee Ave., sta prišli na obisk Miss Angeline in Frances Blatnik, in sicer iz Pueblo, Colorado. Dobrodošli! Obiski Iz Kenosha, Wis. sta prišli na obisk k Mr. in Mrs. Globočnik 426 E. 160 St. Miss Ann in Julia Molj. Julia, ki je stara šele 9 let, igra prav izvrstno harmonike. Tu ostaneti par tednov. Vreme Clevelandski vremenski napovedovalec Ralph Mize napoveduje za nocoj in jutri deževne nalive, ki pa ne bodo posebno ohladili ozračja, kakor ga ni si-nočnja ploha. Na rovaš vroči ne se pripisuje smrt treh moških, ki so nanagloma umrli včeraj. Skočil na vlak, ubit 14-letni Alojzij Visocky z 9622 Orleans ave. je danes v bližini Union ave. hotel skočiti na tovorni vlak Erie železnice, toda mu je spodletelo na lestvi vagona, nakar ga je zračni pritisk potegnil pod kolesa, ki so ga zmečkala. 600 ljudi dobilo delo Včeraj je bilo uposlenih pri raznih javnih delih v okrilju FERA (Federal Relief Emergency Administration) v devetih clevelandskih predmestjih nad 600 brezposelnih delavcev, ki so bili na relifni listi. To pomeni začetek nove W P A (Works Project Administra- I TEREE HAUTE, Ind. dne 23. julija. — Sinoči so vkorakale v mesto čete narodne garde, da cnforsirajo obsedno stanje, ki je bilo razglašeno potem, ko je generalna stavka paralizirala industrijo in promet. Vojaštvo je prevzelo kontrolo nad celim o-krajem Vigo, v katerega spada mesto Terre Haute. V okraju se nahaja že okrog dva tisoč mož državne milice. Generalna stavka, v kateri je prizadetih okrog deset tisoč delavcev, je bila proglašena včeraj v znak simpatij s šest sto stavkarji pri Columbian Enameling and Stamping Co. Ker so se stavkarjem pridružili tudi vozniki tovornih vozil, je bila paralizirana tudi transportacija živil in grocerij-ske trgovine, čijih delavci niso odšh na stavko, so morale zapreti vrata vsled izčrpanih zalog. Ulična, avtobusi in taksiji so prenehali obratovati. Gledališča, drogerije, gasolinske postaje, restavranti, pralnice in eden izmed vodilnih hotelov so zaprti. Truke z mesom iz Indianapo-iisa 30 piketi zavrnili nazaj. Prizadete niso elektrarne, plinarne, vodovodne naprave in banke, ki obratujejo kot navadno. Milico so zahtevali župan Samuel O. Beecher in okrajni u-radniki, češ, da policija, ki je bila že 36 ur neprestano v službi, ne bo mogla kontrolirati položaja. Proklamacije, ki jih je nalepila državna milica, prepovedujejo vsako zborovanje, noš-njo kakršnegakoh orožja in prihajanje ali odhajanje iz okraja Vigo brez njenega dovoljenja. Milica je najprej poskusila zlomiti živilsko blokado. T. M. Taylor, organizator A-meriške delavske federacije, je sinoči na masnem shodu urgiral delavce, "naj se ne dotaknejo dela, dokler ne dobe, za kar se borijo." Zvezna delavska tajnica Miss Perkins je poslala v Terre Haute Chas. L. Richardsona kot posredovalca delavskega depart-menta z naročilom, naj skuša privesti sporni stranki skupaj, da bi se začeli pogajati za rešitev nastalega spora. Ako posredovalci v tem ne bodo uspeli, se bo skušalo uvesti "toledski načrt". Ta načrt, ki ga je v Toledu upeljal pomožni delavski tajnik C Dalje na 2. str.) Nič več dividend letos Vlagatelji banke Union Trust Co. bodo morali počakati za na-daljne dividende do 1. 1936, kajti banka, ki je v procesu likvi- dacije, nima več denarja za iz-tion) kampanje za zatrt je brez-'plačevanje nadaljnih dividend poselnosti. , letos. To je razvidno iz poroči- ■ lo likvidatorja Oscarja L. Coxa, Bolezen i ki v tem svojem poročilu urgi- William Verbič, sin poznane j ^aj se banko oz. likvidacijo družine, ki ima svojo farmo v j jj^nke izroči v roke vlagateljev. Painesville se je včeraj podvrgel, Vprašan, kdaj bo izplačana vla-težki operaciji v Polyclinic bol-lg^^eljem prihodnja dividenda, nišnici. Prijatelji so vabljeni, da jg rekel samo, da ne, dc-ga obiščejo! Prestala operacijo Mrs. Mary Pičman, 1245 E. j bili vlagatelji propadlo bani o 172 St., je včeraj srečno presta- najmanj 80 odstotkov svojega kler ne bo poravnan dolg pri R. F. C. Cox upa, da bodo do- la težko operacijo v Glenville bolnišnici. Prijateljice jo bodo lahko obiskale čez par dni. vloženega denarja povrnjenega, predno bo likvidacija docela z^ ključena. »I.... T- " A STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 23. julija, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by amc american jugoslav ptg. & pub. co. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 [Hued Every Day Except Sundays and Holiday# VATRO J. GRILL. Editor Po rasnaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 n 8 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevelandu ta, celo leto .................$6.00 n O mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Ca Zedinj<;ne države in Kanado za celo leto ......$4.50 n 8 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Entered as Second Class Matter April 26ib, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd. 1879. K DNEVNIM DOGODKOM Governer South Dakote Tom Berry je včeraj v soglasju z državnim relifnim administratorjem M. A. Kennedyjem izdal naredbo, da se zapro vsi relifni uradi v državi in da se relif sploh ustavi, dokler ne bo končana žetev na poljih South Dakote. Ta drastični korak, s katerim je prizadetih pet in dvajset tisoč delavcev, se je podvzelo pod pretvezo, da se farmerji pritožujejo, češ, da brezposelni na relifu odklanjajo sezonsko u-poslitev na poljih. Farmerji se pritožujejo, da jim manjka delavcev, brezposelni pa da nočejo delati, češ, "čemu bi delali, jedli bomo vseeno." Pšenična letina v South Dakoti je letos zelo obilna in farmerji pravijo, da jim bo pridelek uničilo na poljih, ako ne bodo mogli dobiti pravočasno delavcev. Da se temu odpomo-re, je bil ustavljen relif, da se tako brezposelne prisili sprejeti začasno delo na farmah. Zakaj brezposelni v tej državi odklanjajo sezonsko delo na polju? Iz lenobe? Dvomimo. Sicer ni dvoma, da je med 25,000 brezposelnimi nekaj takih, ki jim delo smrdi, absurdna pa se nam zdi trditev, da so vsi brezposelni delavci v tej — ali katerikoli drugi državi taki. Naše mnenje jo, da bi večina teh delavcev prav rada prijela za \^ako stalno delo, rajši, kakor da se mora pustiti vzdrževati od privatne ali javne dobrodelnosti, ki je za delavca poniževalna; toda delo, ki se jim ponuja, je začasno in re-lifniki se nedvomno bojijo, da bi v slučaju, da bi delo sprejeli, izgubili relif za nedogleden čas. Poleg tega pa tudi ne vemo, koliko so jim farmerji pripravljeni plačati. Mogoče je, da niso pripravljeni plačati dosti več kot znaša relif ali pa celo nič več in v takem slučaju relifnikom ne bi bilo zameriti, da odklanjajo tako uposlitev. Naše mnenje je, da če bi bili farmerji v omenjeni državi pripravljeni svojim sezonskim delavcem dati pošteno mezdo, bi jim ne manjkalo delavcev. V ^ V Industrial Rayon Corp., pri kateri traja stavka že osem tednov, je včeraj napravila novo potezo, ko je poskusila obnoviti obrat s stavkokazi pod policijsko protekcijo. Več kot petdeset policajev, nekateri na konjih, je s})ravilo skozi koidon piketov kakih sto stavkokazov in pri tem je bilo več piketov pretepenih, e-den pa je bil pohojen od policijskega konja. Več piketov je bilo aretiranih. Policija seveda pravi, da je vihtela količke po glavah piketov v "Samoobrambi" — kakor navadno . . . Stavkarji pa nasprotno trde, da so se zadržali mirno, kakor jim je bilo naročeno od voditeljev, kar jim človek, ki pozna metode naše policije v podobnih slučajih, kar lahko verjame. Toda tovarna vzlic temu, da so spravili vanjo svojih sto stavkokazov, ni še začela obratovati in m kateri sodijo, da hoče kompanija s tem samo pre-sLrariti delavce, da bi se uklonili ter s^ vrnili na d lo pod njenimi pugoji. To je stari račin ^'rahovanja delavcev, star prav tiiko kot kapitalizem, in policija, ki ne zna držati v šahu raketirjcv, se pri tem vedno izkaže za izvrstno s(,rahoval-ko mirnih delavce\^, ki se bon; za boljši košček kruha. In policija bo ostala taka, dokler ne bodo delavci sami postali nje ni gospodarji. UREDNIKOVA POSTA Brezposelni pozor . vzročila zle posledice med brez-I poselnimi. Napravilo se je pri- --tisk na governerja, da skliče iz- V sredo večer 24. julija se redno zasedanje državne zbor-vrši seja brezposelnega kluba nice, ki naj poskrbi za denar za (Workers Alliance) na St. podpiranje brezposelnih, gover-Clairju, v S. N. Domu. Pričetek'ner je pa apel ignoriral. Iz-ob 7:30. Vsi člani ste urgira- redna potreba je sedaj za mo-ni, da se seje vsi brez izjeme čno organizacijo brezposelnih, udeležite. Za v četrtek večer da z združenimi močmi napra-25. julija, sklicuje Cleveland vijo pritisk na postavodajalce, Zgodbice o varčnosti v neki hiši so bili tudi na svoj način varčni ljudje. A tudi ta zgodbica ni iz škotske! — Je prišel nekoč popotnik ves u-trujen v kmečko hišo in prosil prenočišča. V hiši sta bila mož, žena in šest otrok. Dejali so mu, da lahko prenoči, le počakati mora, da otroci zaspijo. Kaj je napravila žena: po dva otroka je položila v posteljo, počakala, da sta zaspala in ju preprost možakar je prišel v varno položila na tla. Nato je banko, ki je bila v procesu pri- iiiHItlililliiiHiimmmiHiiiiiiM V/dfam (3und važno konfena^ da w loHjote kritume skuacUejvada druga dva m BtMikiM-avisaae Hkvkkwiw radovedno Omenjeno konferenco se takoj. Vimenu organizacije' -........ ..sUne nkviaacije, ter raaoveano CO m se sklicuje, ker je federalna vlada. Workers Alliance o£ Americar:% g,,tl,k.k k™' naznanila, da s 1. septembrom apeliram na vse brezposelne, Te-l"' V , °T ustavi vso podporo brezposel- niste še člani te naše organiza-L . •' povabila žena popotnika j T nim. Prizadetih bo 38,000 do cije, da se ji pridružite. Pridite'? "-T t 78,000 ljudi samo v Clevelandu. na sejo v sredo večer 24. julija,iT T"""', ' Za mesec avgust je federalna kjer bomo izvolili delegacijo za ^ _ zaspal Ko se ie ziu-i »o! ™ vlada odtrgala prispevek na po- zgoraj omenjeno važno konfe-'^-obudil ie ležal na tleh zra-' se je moza onc- lovico. Zavedati se je treba te- renco. Ne odlašajte, čas hiti,! geg^ih otrok v postelji ga.dadosedajjevsplošnemsa. in je treba da smo pripravljeni mo Zvezna vlada prispevala za za ofenzivo v odločilnem mo- gospodinja! - Znati je tre relifno podporo in ta drastična mentu. V združenju je moč! _ odredba Zvezne vlade, bo po- . Pridite — Louis Zorko, preds.' ^ , ________________ ^ Razstresem profesor Slepec je spregledal Splošno znano dejstvo je, da in okroglih oblik. Šele potem, "Dva bančna roparja", je pojasnil možu predsednik. "Iz neke banke sta odnesla pet tisoč Sloveč učenjak in profesor je'dolarjev in kdor ju pomaga ko je takšen bivši slepec šel s kratkim obiskal Monako-1 spraviti k ricetu, dobi tisoč do- pogledom vzdolž robov četvero-!^«'kjer je najel v nekem hote- larjev. kotnika, jespoznaIkvadratin'^"=«^«=t.23. Udelezilseje Mozaksejepocehlja^zause- ^Dozneie ie orešteval oelišča tri-1 slavnosti v takozvanem Nem- som, se polahko zavrtil na pese morajo slepci, ki so P^.^g^nika. Pri sledaniu mu ie šlo^^^^™ muzeju" ter se potem vr-^tah ter pazno ogledoval stene kakšni operaciji spregledali, I_______' nil v svoj hotel, kjer je stopil v bančnih prostorov. Končno je prostorom se morajo tako rekoč šele sprijazniti. To bi gotovo ne bilo potrebno, če bi že prej imeli kakšno zavest prostora s pomočjo tipa. Človek ki se je slep rodil, se orientira v vnanjem svetu, kakor znano, s tipanjem, spoznavanje stvari pa si olajšuje s sluhom, vohom in okusom. Dolžinske razlike teles doznava po primerjanju z rokami ali po času. vprašal: "O, če nekdo odnese iz ban- sDočetka tedai natančno tako' ^ svoj hotel, kjer je stopil v gledanja šele naučiti, z vidnim spletka tedaj naUncno tako kakor pri tipanju, ko je moral , , ' ^ \ ■ J. ,,v , /-.ilo podremal. Toda učenemu tudi s prsti vzdolz robov. O! ^ , . , , . . , I gospodu se je takoj zdelo nekaj , ke denar, potem pride njegova nekem drugem pacientu veh ° . I ^ o,, ,,T^ • 1 J 1 I sumljivo. Iskal je svoje copa-| slika takole na steno? poročilo: "Ko je zagledal uro,' / ... , / -i ■ 1 »o ^ ■ -i • i v - • . , v , . - ,te, da bi iih obul, pa iih m na- Seveda, le prikimal bancm mu je bilo absolutno nemogoče . ' ^ . . , y , , i J . , , ,. ! sel. Poiskal je svoj kovček, pa predsednik. povedati, da-li je okrogla ah o-; ^ ^, , . ' ^ , , - , , , T . .Iga tudi ni našel. Odprl je oma-glata. Sele potem, ko lo le pri- " , , . . , . _ , T , , . . , . , _ . ro, da bi zamenjal svoj frak s jel z rokami, le dejal; To je o- , ... . . : 1 . . „ rr, T 1-1 I suknjičem, pa je v omari za-kroglo, to je ura. Tudi razlike' , , , . .. . , ,, , ... . , , . , . gledal viseti žensko obleko. Ves v velikosti je z gledanjem tez- !ko spoznati. Slepci so si torej dobro ure- Tip ne more nadomestiti c-česa, saj ne sega preko dolžine rok in se omejuje tedaj na najbližjo slepčevo okolico. Tako spoznava ta kakovostne razlike tipa, težko rnu je pa spo- ogorčen je pozvonil in divje razsajal, kako si hotelsko osebje upa v njegovo sobo pustiti dili v svojem svetu. Optični čut,! žensko, njegove stvari pa od-ki ga dobe, pa jih spravi spo-'shraniti. Kmalu so se zbrali o- . ... v . , I krog divjajočega profesorja vsi cetka v veliko zmešnjavo, ker I , v, . , r, ^ , j uslužbenci hotela. Dolgo je pesti osti in mnogoličnosti sve- trajalo, preden so gospodu pro-ta sploh ne razumejo. Cesto si fesorju dopovedali, kar so sami znati kvantitativne razlike O se vse to, kar vidi- dognali, da je namreč gospod £iH• ■, . ... ^. I ^ , , v.^^rk ... ..... ... , . , Ijo, neposredno dotika oci ali da profesor res najel sobo st. 23— neki ženski, ki le bila od roist- . . , , _ , . t j ^ . . , T , 'je vsaj v obsegu roke. O neki toda ne v tem hotelu, ampak v va slepa in je spregledala, po- v. ,.,,,', . v . \ deklici poročajo, da je skusala nekem drugem rocajo: Bila je vsa zmedena, ' ko je odkrila, dti ima vsak človek, ki jo je obiskal, drug obraz. Menila je, da so si vsi obrazi zelo podobni, le da so ti bolj okrogli od drugih." Slepci si predstavljajo cko kot tipalni organ drugačne vrste, ki o-mogoča ljudem tipati na velike Z letalom nad orle Barve obdrže slepci prej v razdalje. Toda pojem razdalje spominu nego oblike. Tako je po operaciji prijeti senco. Svet,] ki se nam vidi tako dejanski, se vidi od rojstva slepim operi-rancem fantastičen. Zato v prvem času pogosto zapirajo oči Francoz Andre Pasquille je in se skušajo gibati po starem navdušen letalec in lovec. Dal načinu. si je zgraditi majhno letalo, s katerim namerava poleteti v Pireneje na lov na orle. je večini zelo nejasen. Ne morejo si n. pr.' predstavljati razdalje 1 km ali višine kakšnega drevesa. Po operaciji co pokazali 17-letnemu dekletu, ki se je med Sletna deklica sivo kokoš ozna-1 Orel leti z brzino 120 km, čila za mačko, ker je bila za-! Francozovo letalo pa z brzino njo siva barva pač najizrazitej-j 200 km. Zasledovana ptica mu ši znak mačke. Takšne izkušnje potemtakem pač ne bo mogla napravijo paciente često boje- zlahka uiti. Letalec bo orle če, da se gledanja prav nič ne streljal z aeroplana, kako pa bo veselijo. Sonce, ki je sijalo v ši-1 ^istreljene ptice pobral, zaen- Nakar ga je radovedni možakar čudno pogledal: "Ampak kako to, da ni tudi vaše slike poleg onihle dveh? . . službo bozjo 111 v soh cesto kri- traku skozi okno na tlaj^rat še sam ne ve. Letalo pač žala, rjav kriz na belem pclju. označila neka ozdravljenka bo moglo pristati povsod A tega lika m upoznala, ker si Previdno je stopila j ^amor bodo ustreljeni orli ga m predstavljala kot dve pa- bi se ne udarila vL- Iici, ki se kl-izata, temveč kot' ' ge in ko se je sklonila ter Švicarska točnost palico, ki JI na desno in levo „ j 4, ., , . . predmeta" ni mogla zagrabiti moli po ena roka navzven. Še- , . , r , , , . , ... V.. z roko, je dvomila o svojem vi-, le tedaj, ko ji je učitelj s po- , ,, , _ . , ' _ v. 1. 1 1 J uu. Šele pozneje ji je uspelo mocjo tipa pokazal da gre za razlikovati sončni sij od desk. I " "^kem švicarskem urarju v dve knzajoci sc palici, je spo- | Ženevi, ki je pred nekaj deset- znala v svojem spominu gib Pogoste so tudi druge zame- letji raznesel slavo ženevske križa in je bila tega odkritja njave. Oljnate slike smatrajo urarske obrti po vsem svetu, zelo vesela. Tjiko spoznavajo za zrcala in prav tako reke, ki pripovedujejo naslednjo resnič-bivši slepci vsak predmet šele žarijo v soncu. Neki bivši sle-1 no zgodbo: po otipanju. O nekem operiran-cu poroča proi. Senden: "Do- pec, ki se je že bil seznanil s , , sadeži, je videl sliko, ki jeV Nekega dne je prodal boga- kler je bil slep, je stopal sam predstavljala pogrnjeno mizo.' ng ezu ragoceno uro z ^--------------------^--------^------ po cestah, brez težave je hodil Takoj je segel z roko po njej, ^ ° ^ ® nik "Terre Haute Star" ni iz domov in v druge mestne dele.Ida si vzame jabolko. Pozneje ° šel iz strahu pred grožnjami i , J , J , „ !i'to dni ~~ " -----1 .... OBSEDNO STANJE PROGLAŠENO V TERRE HAUTE U INDIAN!. (Dalje iz 1. str.) Edward F. McGrady, predvideva ustanovitev posebnega odbora, v katerem so delodajalci in delavci enako zastopani, nače-Ijuje mu pa zvezni posredovalec. TERRE HAUTE, Ind., dne 23 julija. — Državna milica države Indiane se je danes poslužila proti stavkarjem bomb solzavic v naporu, da zlomi generalni štrajk, ki je malone docela pa-raliziral industrijo in promet v tem mestu. Do spopada je prišlo pred tovarno Columbian Enameling and Stamping Co., kjel je V teku stavka že od meseca marca; sporna točka je vprašanje "zaprte delavnice", ki je kompanija noče priznati. Danes zjutraj se je vzlic razglašenemu obsednemu stanju zbralo okrog omenjene tovarne okrog štiri tisoč delavcev, ki jih je milica skušala razpršiti z bombami solzavicami, kar pa ji ni uspelo; stavkarji so se sicer umaknili pred žgočimi plini, toda le tako daleč, da jih niso več dosegli. Piketi so se umaknili v vzornem redu. "Umaknih smo se, ker ne maramo krvoprelitja", je izjavil L. G. Brown, predsednik Enameling and Stamping unije, ki vodi stavko pri omenjeni tovarni ter ponovno dodal: "Toda podali se ne bomo, dokler kompanija ne odstrani oboroženih straž 0-krog tovarne." Promet v mestu, ki je bilo dom Eugena Debsa, je še vedno paraliziran in celo jutranji dnev- Ko je spregledal, se m znašel je pripovedoval, da se vsake , ^ ^ \ . . lozil uro pred uraria m mu iz- vec in se le izguoil. Pnsilien ]e resnične pogrnjene mize boji, . . ^ . , javil, da ura nekoliko zaostaja. i Urar jo je pregledal ter ugoto- Ti primeri nam kažejo, kako vil, da gre res za malenkostno je izgubil. Prisiljen jej resnične pogrnjene bil, da si je dal po mimoidočih;ker bi lahko bila slika, razložiti pot." Neka operirana slepiča jo pripovedovala slepe- X: \ jo izročil Angležu z besedami: "Ta ure ne stane nič." Seveda se .je glas o tem do-važno je psihološko raziskati razliko prepočasi, ki pa ji je godku hitro razširil daleč izven meja Švice in poklicni ponos že- rtavkujočih delavcev. si ni nikoli mislila, da so nad 3 m visoka drevesa. nevskih urarjev je še bolj na-rastel. Ta glas je bil izborna reklama, ki je privabila mno*j mu priiatelii, da so drevesa či-i____ , • t' - • , ... , .... ^ ., vse te pojave. Kažejo nam, ka- v/roK navijanje ure. Medtem sto drugačna nego liudje. Tudi , ^ - v, . . . , ,. ,. v , .... . .....r . •' _ _!ko težko si je predstavljati namreč, ko se ura navija, funk- svet, kakor si ga zamišljajo cionira njen mehanizem neko- slepci. Popolnoma so podobni liko iM)časneje. Urar na to ni Kdor misli, da so slepci, čim nam, samo neka sposobnost jim dejal nobene besede, nego je'odjemalcev. O tem pa, ali je spregledajo, vsi navdušeni nad I nedostaja — a kakšen prepad vrgel uro v možnar in jo v na-^ ponosni urar naprej videl ko- darom svetlobe in barv, se mo- j med svetom, v katerem živimo slednjih trenutkih zdrobil v risten učinek svojega dejanja, ti. Cesto ne morejo z gledanjem! mi, in med svetom, ki v njem' drobne kosce. Nato je vzel iz ko je zdrobil uro, kronika mol- sprva razlikovati niti robatih i oni živijo. izložbe novo dragoceno uro in či. V Ameriko pred 100 letifc danes Tako naj>'lo kakor francoska "Normaiulie" še nobena ladja ni pi'ip'1 Kvrope v Ameriko. Francosko rasopi^^^^ tej priliki navaja naslednje zgodoviii^to datke: Mg Jadrnice so 1. 1819 potrebovale %rkc da so preplule Atlantski ocean od ^ do Amerike. Ker pa v nasprotni liajo na Atlantskem oceanu ugodiifj|ank trovi, so jadrnice iz .iinerike v Evrof trebovale le 1'5 dni. teve Prvi parni k ki je preplul oeean med Fvropo in Ameriko, je l)5r. p. vainiali," ki je potreboval 2(i dni iz " vAmeriko. Toda že lela 1838 je treboval za to vožnjo le 15 dni. L neka angleška ladja ])riplula iz Ameriko že v 8 dneh in 4 urah. To 1907 za polovico prekosila sloveča ladja "^Jauretanla," ki je privozila rope v Ameriko v 4 dneh 15 urah i ali. Ta ladja je za svojo hitrost dot kozvani "modri trak," katerega celili '2'2 let. Šele 1. 1929 jo je za ])rekosi]a nemška ladja "Bremen," pa je leta 1933 prekosil italijanski "Hex." Ta je prevozil Atlantski ocfll, j Evropo in Ameriko v 4 dneli 13 ural'ft nutah. Sedaj je ludi italijanska latljffev. la v ozadje, ker jo je prekosila uaF ladja sveta, francoska "Normandie. Kakor i)a je naraščala hitrost ^ ■1 • J 1 ■ v v m I so vozile po morju, tako je narasi'"v njihova velikost. Prvi ])aniik je obsegal le 350 ton, angleška ladja , Western," ki si jo je 1. 1858 vzel ' v svojih romanili sloveči Jules obsegala že 23,800 ton. Poznejša iifi" ladja "Mauretanija" pa je imela ^ ton. Največja ladja ]ired svetovno v" n,ja bil nemški parnik "Vaterland" s nami. Tega so ])o vojski Nemci stopiti Ameriki ter se je pod amei''' , stavo imenoval "Leviatiian." največja francoska ladja, ki je vozi' ^ meriko, — "lie de France," je obsL'1 ® 000 ton, največja angleška ladja ' • ^ JMarie," katero so Angleži pred seči spustili v morje, pa obsega 73" ^ "Normandie" torej ni le najurneje*^ tudi največja ladja sveta, saj obsegi ton. Ce rim hitrejša je kaka ladja in ''"''dr] je, tem dražja je tudi njena zgracjM lik se strokovnjaki opravičeno povpraša® ik( li se sploh splača gradili take ca! gleška statistika dokazuje, da je H'' /e trejši nemški ladji "liremen" v ^ so letu bilo zasedenih le 40 odstotkov er rov. Na angleški "I\lauretanii" 1«' zasedenili celo le 20 odstotkov Statistika namreč ugotavlja, da p. promet čez Atlantski oeean veiu'i'^jrii Najvišji je bil 1. 1930, ko se je če% p. oeean vozilo 1 milijon popotnikov. la najvišja številka po svetovni voJ^^' da že I. 1 !I33 je bilo samo še 4U7,0lK)i ti 5e s "hi JI pa 459,000 popotnikov. Zavarovalni riziko "Normandie veljala 750,000,000 frankov (nad jardi dinarjev), je po večini preV*'^ eoska vlada. Zavarovalnice so pi^' . kakih 123 milijonov frankov zavaro^^ te. Iz lega se vidi, da take orja^ pomenijo velike denarne žrtve, težko kdaj splačale. Pač pa se nes lahko ]iostavlja, da ima največ,I" hitrejšo ladjo sveta. Iz teh številk (li vidi, kako smo v teku 100 let nal'^' Od 2() dni na 4 dni! Od 350 ton ton! I ki «i 'ki P vni4 ZASTRUPLJENI ZDRA Tczka ill zt'lo rudna nesreča s t) (lila za liinkošli \' Ainiensu. Zdi'*''' 1 Pikardije so imeli tam svojo zhoi'"^' ^ so .ya začeli z banketom. Udeležilo okro.u;' 200 zdi a\ niko\'. Še isti daii kroj;' 150 zbolelo z zelo težkimi ziiak^ pitvc. .....1^^^' Med zastnipljeiiei je tudi zborovanja dr. Kerry z ženo, ki bc stala živa. l-'eny je že med banket'"'^ lil linde bolečine, a j(^ zborovanje dil. Zvečer pa mu je postalo zelo slid'" ]U (H'l - istem času so prihajale od vseh sti''''|"^^ fonske vesti o obolenju drugih zb<'''" Stvar je tem bolj skrivnostna, ,■1'^ mo%ii ugotoviti za kakšno zastrupi Dr. l''eny meni, da je bil v jedeh ''' iii (Jaiinerje\' bacil. I\) nje^'oveiii zadostovalo, da je uekdo prejšnji v'" so |)repai iral s tem bacilom. \ sc gr(j za dobro ))rciiušljeiiu maščevanj''' N' ■4 fit i -P IK julija, 1935. ENAKOPRAVNOST stran 3 lastnika valjčnega mlina in ho- Domadenik je našel nesrečno tela "Triglav." Slovenska Svobodomiselna Podporna Zvezo stanovljena 1908 Inkorporirana, 1909 vvm uead: 245-47 WEST 103rd STREET, chicago, illinois Telefon; — PULLMAN 9665 UPRAVNI ODBOB.! ^hn° predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. hirininvi T^-podpredsednik, Bridgeville, Penna. iiii o podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111. r blagajnik, 245-47 West 103rd St., Chicago, 111. nadzorni odbor: ".iilliam'^ r P'^Gdsednik, Huston, Penna. fifanir T 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. ■ aurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. ntnn -7 u POROTNI ODBOR: fre 924, Forest City, Penna. cenf inn, Washington Street, Denver, Colo. cent Pugei. 1023 south 58th St., West Allis, Wis. glavni zdravnik: 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. COPRATmr^oJ?, RADNO GLASILO: ^ ^UFRAVNOST"., 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. stvari, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-lupravneea nrt° naslov blagajnika. Pritožbe glede pošlo- 'tožbe m ni-' bi bi!n predi lan;> tako, da »ir I"-™--." ' ="•"■ ■-1»«» ~ V bul,.i-,,L ^'■'' ™ >"■"""■■ mi.sistratne K" (z Tuzle, 56 let, iv "^ca ig ^ oo let,; v r-roji; iu; Rabi""* pri I jc po Jolgei.; boleli an ju umrl g. le^ ^^rija, pi\:u^it-|Ma) ko S r.-Lkar, poseatnik in 46 ' ^l^nina; Joaip'S'-bljar. Zapustil je tri odraslo - V Lii Ci> i otroke. Carrnal^^'" umrl g,t m ,■■ i ■ ,- -i ic v ' "^cščenec dil ! . I" ' pokoju. ' i jf umrla gospa Koncilija. Pod Rožnikont ''g::'"' Cost;i V, št. -13, je umrl v visoki se je dogodila! starosti K6 If1 ;■. Ivan Kobal, jw nesro^ ol