Amerikanski Slovenec hM i 9,9 iOi PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel « GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA X CHICAGIs ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) stev. (no.) 15. chicago, ill., četrtek, 22. fanuarja ~ thursday, january 22, 1942 letnik (vol.) li. Argentina ne podpise pakta ČILE BI ONA NE UKINETE ZVEZ Z OSISCEM 19 ameriških republik se odločilo, da prelomite diplomatske odnosa je z* državami osišca. — Kljub odklonitvi podpisa ste Argentina in Cile solidarni z njima. Rio de Janeiro, Brazilija. — V torek se je na vseameriški konferenci, ki se vrši v tukajšnjem mestu, odločilo, da se drugi dan, v sredo, podpiše zgodovinski dokument, s katerim bodo skupno vse ameriške republike prelomile diplomatske odnošaje z državami osišča, Nemčijo, Italijo in Japonsko. Kakor pa se je še v torek razvidelo, ta dokument ne bo predstavljal popolnega soglasja med vsemi ameriškimi deželami, kajti dve republiki, Argentina in Cile, se niste izrazili za podpis. Nobeno prigovarjanje, ki ga ni bilo malo, ni zaleglo, in tako, kakor .je bilo videti bo na do-kumentu podpis ostalih 19. republik, podpis teh dveh bo pa manjkal. t»T s-ttiii-im^:^^ omenjeni dve deželi v kaki zvezi z osiščem. Nasprotno; takore-koč v vseh točkah se strinjate s sklepi konference, le malenko stni pomisleki ju ovirajo, da ne pristanete na podpis, tako stoji Argentina menda na stališču, da lahko sodeluje z ostalimi ameriškimi deželami, ne, da bi se bilo treba izpostavljati nevarnosti dejanske vojne. Cile pa ima notranje zapreke; 1. februarja bodo namreč tamkaj volili novega predsednika in sedanja uprava mu noče že v naprej preveč vezati rok. , Kako, je pa Argentina drugače naklonjena vseameriški solidarnosti, se razvidi iz tega, ko je ona sama podvzela gibanje med deželami latinske Amerike, naj te proglase Zedinjene države kot nebojujočo se silo, s čimer bi lahko dovolile njih bojnim ladjam vstop v svoja pristanišča. Argentina najbrž tudi čaka na^to, predno se odloči za končni korak in za omenjeni podpis: Zagotoviti se hoče, da jo bodo ladje Zed. držav branUe, ako bi bila napadena. Obenem je Argentina tudi izrazila povda-rek, da bo strogo nadzorovala vse aktivnosti osiščnih podanikov znotraj svojih meja. Tako je pričakovati, da bo podpis dokumenta za prelom z osiščem v praktičnem oziru obsegal ves ameriški kontinent, da-si ne boste na njem Argentina in Cile uradno zaznamovani. Grožnja, ki so jo izrazili na-ziji napram Braziliji, namreč, da ukinitev diplomatskih odno-šajev pomeni vojno, o čemer je bilo poročano včeraj, je imela ravno nasprotni učinek, kakor pa so ga naziji pričakovali. Ameriške republike sto bile namreč nad njo ogorčene, češ, da se sku ša Nemčija vtikati v notranje ameriške razmere in tukajšnjim deželam celo diktirati, kaj imajo storiti, in tako je ta grožnja odpravila še tisto omahovanje, ki so ga prej nekatere republike kazale. -o- "Širite amer. slovenca* CAS SE SPREMENI 9. februarja se pomaknejo ure za eno uro naprej. Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je v torek podpis_a! in s tem uzakonil pred log, sprejet od. kongresa, po katerem se bo uveljavil za vso deželo takozvani "čas za varčevanje z dnevno svetlobo, "namreč da e ure pomaknejo za eno uro naprej. Zakon določa, da se ima ta izprememba uradno izvršiti v ponedeljek 9. februarja, ob 2. uri zjutraj. Ta čas ostane v veljavi, dokler traja vojna, in ne ■ več. kakor šest mesecev po kon- , J ea*4 -rafal Vemter tra Trifricm- gres pravico, zakon vsak čas razveljaviti. Kakor se trdi, se bo s to uvedbo prihranilo na leto do 500,000 kilowatnih ur električne sile. priporoča Se večji davčni pritisk New York, N. Y. — M. S. Uccles, načelnik upraviteljev federalnega rezervnega sistema, je v ponedeljek izrazil priporočilo, naj se znesek, izvzet iz dohodninskega davka, še bolj zniža, obenem pa, da se zviša davek na previšne dobičke korpo-racij. Po sedanjem zakonu je davka prostih $750 za samske osebe, $1,500 za oženjene. Kot svetuje Eccles, naj bi se prva svofca znižala na $600, druga pa na $1,200, in obenem, naj bi se davki enostavno odtrgali sproti od plač. Kakor pravi, je pričakovati, da se bodo skupni dohodki v deželi dvignili v prihodnjih dveh ali treh letih na 125 mi-Ijard dolarjev na leto, dočim se cenijo za prihodnje leto na 110 miljard; od tega bi se imelo odtrgati potom davkov 25 do 30 miljard. Eccles je nasproten temu, da bi se uvedel federalni prodajni davek. PROSTOVOLJNO PRIGLA- šanje želi odpraviti Washington, D. C. — Vrhovni naborni direktor Hershey želi ukiniti prostovoljno priglaša-nje za vojaško službo ter se je tozadevnim apelom obrnil na mornariškega in vojnega tajnika. Kakor pravi, ta sistem prostovoljnega priglašanja povzroča le zmedo ne samo v oboroženih silah, marveč tudi v industriji, ko nekateri puščajo delo, kjer so potrebni, in vstopajo v armado. Hershey priporoča, naj se v naprej dobivajo novinci v vojaško službo le potom rednih vpoklicev, češ, da se le na ta način lahko jemlje obzir na razne okoliščine. ^ STO MILIJONOV ZA CIVILNO OBRAMBO Washington, D. C. — Kongres je v ponedeljek odobril predlog, po katerem se nakaže znesek sto milijonov dolarjev za civilno obrambo. V poslanski zbornici so se ob tej priliki ponovno slišali napadi na LaGuar-dio, newyorškega župana, ki je obenem , direktor za civilno obrambo, Hž m LaGuardia resigniral s tega obrambnega "vodstva. -o-- za kongresnikje. odobrena pokojnina Washington, D. C. — Člani obeh zbornic kongresa bodo od prihodnjega 1. januarja upravičeni do pokojnine podobno, kakor drugi vladni uslužbenci. Tozadevni predlog je odobrila v ponedeljek senatska zbornica, dočim so ga poslanci sprejeli že prej v malo drugačni obliki. Po senatskem predlogu bodo kon grešniki lahko šli v pokoj, ako so stari 62 let; pokojnina se bo ravnala po dolgosti službe. -o- AMERIKANCI POMAGAJO BRANITI SINGAPOR Washington, D. C.—Iz poročila, ki ga je izdal v ponedeljek vojni department, se ugotavlja, da je Amerika poslala svoje aeroplane na pomoč Britancem na malajskem polotoku, da preprečijo padec trdnjave Singa-por. Poročilo objavlja, da so ameriški aeroplani izvršili zadnji teden napad na neko japonsko letališče na Malaji, oddaljeno o^ Singapore 300 milj. --o- OMEJITEV POTOVANJA PO ZRAKU Washington, D. C. — Privatnim osebam bo v naprej mogoče potovati po zraku v potniških aeroplanih le tedaj, ako bo za nje ostalo kaj prostora. Prednost se bo dajala uradnim in vojaškim osebnostim. MRAZ 25 STOP. POD NIČLO JIM POMAGA PRI NAPADIH Sovjetske čeke se tako globoke zagozdile v nemško fronto, da so od Smolensk* oddaljene baje le še 60 milj. — Mraz, ki so mu sibirske čete navajene, jim sluzi kot zaveznic. KRATKE VESTI brzojav in telefon pod vladno kontrolo Washington, D. C. — Senat je v ponedeljek sprejel predlog, odofbren od poslanske zbornice pred mesecem dni, po katerem se daje predsedniku Rooseveltu oblast, da lahko prevzame pod vladno upravo vse telefonske in brzojavne sisteme v deželi. Ugovor senatorja Tafta iz O., da ti sistemi se ne' bodo nikdar več vrnili v privartne roke, ko jih enkrat prevzame vlada, in, da zato predlog ni na mestu, §e ni upošteval. Vendar pa se je iz vplivnega vira omenilo, da vlada teh sistemov ne bo vzela direktno pod svojo upravo, marveč jih bo samo kontrolirala, ter, da bodo najbrž ostali v rokah sedanjih lastnikov. ČEHOM DALI NAZIJI NOVO VLADO Bern, Švica. — Po naročilu nazijev je češki predsednik Ha-cha ustanovil v ponedeljek nov vladni kabinet. Kakor se je objavilo, bo prva naloga te vlade, da podvzame korake, da se češko-moravski protektorat docela priključi nemškemu rajhu. Mladina bo v naprej poučevana v takem duhu, se omenja v objavi, da bo izključeno, da bi moglo še kdaj "priti do razkola med obema narodoma. — London, Anglija. — Po radio se je v ponedeljek slišalo iz Tokio, da se bodo kimone in skoraj vsa druga oblačila prodajala na Japonskem le na karte. Od torka naprej do 1. februarja bo sploh ukinjeno vsako prodajanje oblek. — New York, N. Y. — Philip Murray, predsednik CIO organizacije, je objavil, da bo predlog Johna Lewisa za otvori-1 tev novih pogajanj z delavsko federacijo prišel v razpravo na zasedanju glavnega odbora CIO, ki se bo vršilo tukaj to soboto. — Newport News, Va. — Ob obrežju North Caroline je neki podmornik v ponedejifk zjj napadefln fo rped i raf8,206 ton ski ameriški oljni parnik Malay. En mož posadke je bil ubit, štirje drugi težko ranjeni, toda poškodovani parnik je vendarfe priplul do tega pristanišča. -o- chicago se ne bo imela zatemnitve Chicago, 111. — V tukajšnjem mestu ne bo v doglednem času nikakega vežbanja za ponočne zatemnitve, kakor se je v ponedeljek izrazil župan Kelly. Opozoril pa je ljudstvo, naj bo kljub temu čuječe in naj se ne vdaja domnevi, da se tukaj ne more nič pripetiti. -o-- 'Širite amer. slqvenca* London, Anglija. — Na fronti pred Moskvo so si sovjetske Čete priborile nove uspehe, kakor se glasi rusko poročilo, izdano v torek. Dočim se za meste Možaisk še vedno bijejo srdit poulični boji z naziji, so pa južno od njega zavzeli Rusi mesto Konbrovo, s šimer so se takr globoko zajedli v nazijsko boj no fronto, i!a so na tistem kraji že pričeli ogrožati mesto Smolensk; kakor trdijo nekateri viri, so od tega mesta, v katerem je Hitler baje ustanovil svoj glavni stan, oddaljeni le še 60 milj. Pri njih ofenzivi služi Rusom kot dober zaveznik nov strahovit mraz, ki je pritisnil te dni. Živo srebro je, kakor se poroča, padlo na 25 stopinj pod ničlo, in sovjeti v polni meri izrabljajo j to stanje ter s sibirskimi jfc, - tami, ki so mrazu privajene, neprestano napadajo nemško armado, na katero vpliva taka ostra zima naravnost demorali-zujoče. Poročila trdijo, da so podvzeli Rusi nove napade tudi pri Leningradu, dočim se boji v Ukrajini, zlasti pri Karkovu, nevzdržno nadaljujejo. -o- VPLIV VLADNEGA KUPO- vlade. * -- hmhM nuden izredno važen položaj za nadaljevanje in razvijanje jugo-. slovanskega vojaškega delovanja." * » * General Mihajlovič bo pred ' mikrofonom svoje kratkovalne postaje v tajni planinski utrdbi položil prisego London, 12. januarja (UP) — Jugoslovanska vlada v izgnanstvu je danes imenovala za" vojnega ministra generala Dra-ža Mihajloviča, poveljnika vojske 300.000 patriotov, ki se bojujejo proti Nemcem na Balkanu, Izvedeli smo, da bo general v 24 urah položil pred mikrofonom svoje močne kratkovalne postaje prisego. Neki jugoslovanski uglednik je dejal, da bo to prejkone prvič v zgo-človek, ki je na njegovo glavo razpisana nagrada in ki vodi boje v notranjosti svoje domovine, imenovan za vladnega ministra. Jugoslovanski krogi pravijo, da bo Mihajlovič, stoječ pred mikrofonom, položil roko na sv. pismo srbsko-pravoslavne cerkve in izgovoril sledečo prisego: "Jaz, Draža Mihajlovič, prisegam, da bom svojo dolžnost izvrševal do smrti ali, dokler moja domovina ne bo osvobojena izpod osvojitelja." Mihajlovič je znan kot eden naših najboljših srbskih častnikov, je oženjen in oče petih otrok. Dr. Milan Gavrilovič, bivši jugoslovanski poslanik v Mo-" skvi, je bil imenovan za ministra pravde. » Oseba, ki je v razgovoru poudarila, da se je imenovanje dr. Jovanoviča izvršilo z namenom, da se dvigne balkansko edinstvo, je dejala, da boste po vsej verjetnosti Jugoslavija in Grčija sklenili sporazum, ki se mu bo, kot se upa, priključila tudi Turčija. -o- Izjava vlade London, 12. januarja (NYT) — Jugoslovanska vlada v Londonu je . imenovala generala Draža Mihajloviča, v tukajšnjih krogih znanega pod pridevkom "jugoslovanski Robin Hood", za vojnega ministra v priznanje za njegovo uspešno prizadevanje in vzdrževanje odpora v svoji domovini. Istočasno se poroča, da je dr. Slobodan Jovanovič postal ministerski predsednik kot naslednik generala Dušana Simo-viča. Zo zadnjega imenovanja je [prišlo, da bi se jugoslovanska vlada pripravila za poznejša povojna vprašanja. Novi premi-jer je politik, ki se o njem misli, da bo lažje reševal ta vprašanja kakor bivši vojaški voditelj. General Mihajlovič je postal skoraj legendarna oseba zaradi svoje sposobnosti pri ohranjeva-(Dalje na 4 strani) VANJA NA CENE Chicago, III. — Vladna lend-lease ustanova je ukinila nakupovanje jajc zadnji ponedeljek samo za en dan. Ta edini dan pa je imel tak vpliv na trg, da je cena jajc pri prodaji na debelo padla za 21^ centa pri ducatu. <9 JAPOlfCI SE BLIŽAJO SINGAPORU thailand Indian Ocean C Al or Star PENANG RHIO ARCHIPELAGO (Dutch) Zemljevid kaše južni konec malajskega polotoka, kjer se morajo britanske čete umikati pred prodirajočimi Japonci. Po nekem britanskem poročilu so oddaljeni Japonci od trdnjave Slngepor. ki leii na skrajnem Jugu, 90 milj, po japonskem poročilu pa nasprotno &M 25 milj. Rev. J. Cherne misijonar! na Gorenjskem Milwaukee, Wis. — Tukajšnji slovenski list "Obzor" prinaša naslednje poročilo: Rev. James C he ime — edini slovenski duhovnik v vsem Blejskem kotu in Bohinjski dolini. — Rev. James Cherne, bivši sheboyganski župnik, o katerem nismo izza*izbruha vojne med Jugoslavijo in osiščem čuli ničesar, se je te dni oglasil s karto svojemu prijatelju tukajšnjemu g. župniku Antonu Schiffrerju, na kateri sporoča, da je sedaj on edini slovenski duhovnik v vsem tako-zvanem Blejskem kotu in v Bohinjski dolini. Ob nedeljah yr-li svojo dušno pastirsko službo po župnijah v okolici Bleda, ob delavnikih pa mora v oddaljene bohinjske kraje. Da njega ni flfthUgA druge slovenske duhovnike, se ima naj-brže zahvaliti varstvu svojega ameriškega državljanstva, ki so pa raciji in fašisti vsaj od po-četka še kolikor toliko respekti-rali. — "Siba božja", piše Rev. Cherne, "je zadela vse naše stanove, ker smo jo vsi stanovi tudi zaslužili*" — "Šiba božja" je v zgodovini imenovan Atila in njegovi Huni. -O Mihajlovič dobil mesto v vladi kot priznanje za vodstvo Jugoslovanskega odpora "Zakl j učenje Atlantske deklaracije, vstop Združenih držav v vojno in nedavni uspehi demokratskih sil proti osišču v Evropi in v Afriki so ustvarili j potrebo po večji pozornosti, ki naj jo vaše zavzeniške vlade posvete vprašanju politične in gospodarske organizacije Evrope po vojni. Pri reševanju teh vprašanj bo imela kraljevina Jugoslavija važno, toda težko nalogo in bitno je, da jugoslovanska vlada ne bo le pravi predstavnik svojega naroda in da bo lahko upravičeno govorila za vse Srbe, Hrvate in Slovence, temveč mora biti tudi popolnoma poklicana, da prevzame svoj del v političnih raz-glabljenjih v katerih se bo odslej razpravljalo o važnih vprašanjih, ki utegnejo nastati. Ko se je vlada prvič sestavila, 1. 1941., je bil neposredni problem, ki naj bi ga vlada re-šavala popolnoma vojaškega značaja. Danes pa je priporočljivo, da je vodstvo vlade prej v političnih rokah kakor pa v vojaških. Dr. Jovanovič, bivši podpredsednik, uživa brezpogojno podporo vse ostalih ministrov in tistih, ki jih oni predstavljajo. Nova vlada bo nadaljevala prizadevanje za stalno razvijanje dobrih odnošajev in tesnega sodelovanja med Srbi, Hrvati in Slovenci in za uničenje trdovratnih in zahrbtnih naporov sil osi-Sča, da bi zasejale med njimi razdor." e Generalu Simoviču je bil po- mL buy / UM RED \1 M. STATES // ■ Iff SAVINGS IV /M J "Amerikanski //. Slovenec" )) DELA ŽE ' )) LET ZA SVOJ /J NAROD \l VESTI 0 DOMOVINI Rev. J. Cherne, bivši sheboyganski župnik, edini slovenski duhovnik v okraju Bleda in Bohinjske doline. — Vodja četnikov general Mihajlovič, ki se bori proti Nemcem v Srbiji, dobil priznanje od vlade, mi amerikanski ■ , Ui__ SLOVENEC Četrtek, 22. januarja 1942 Amerikanski Slovenec £r*| im najetarejK slovenski . list v Ameriki. . Ustaaovljsa lata 209L " Ishsjs vnk dan rano nedelj, ponedeljkov n} donor po pnaUdbi Iadajaki tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Nulof uredništva in uprave! 1949 W. Cermak R zbor Preširen. Vsem naplepša hvala, ki ste tako lepo prepevali v ast božjo. — Božična kolekta je znesla nad $2,000,00, kar je prav lepo od faranov, ki so tako lepo svoto darovali za svojo cerkev. Naj jih Bog blagoslovi! — "God Bless America!" J. M. Dogodki | ** I Simon Babin poje v nedeljo v Chicagi Chicago, 111. — Sloveči jugoslovanski operni tenor g. Simon Babin, bo nastopil v nedeljo 25. januarja popoldne v dvorani sv. Štefana na programu velikega slovenskega narodnega shoda v Chicago, ki ga prireja Klub "Ljubljana". Tako bo nedeljski program res nad vse bogat in zanimiv. SOVRAŽNI INOZEMCI MOREJO SE POSTATI DRŽAVLJANI Generalni pravdnik naznanja določbe, pod katerimi je naturalizacija mogoča. ge točke, da bo program prav stara 28 let. Bila je hčer Mr. zares zanimiv. Le pridite, da da-t Frank Lustik. Bila je dobra in mo fantom Vse to je za pošteno in kulturno, Kako stojijo oni Amerikancl nemškega ali italijanskega rojstva, katerih prošnja za državljanstvo ni bila še rešena, je bilo razjasnjeno od Attorney General Francis Biddle. V protislovju z govoricami ki so krožile ob izbruhu vojne, je Mr. Bitfdle izjavil, da ni res, da se bodo od državljanstva izključili oni, ki so v tehničnem pogledu sovražni ino-zemci (enemy aliens), ako so začeli korake za naturalizacije dve leti, predno je bila vojna napovedana. DoČim treba po zakonu naložiti nekatere omejitve na naturalizaciji nemških in italijanskih inozemcev", rekel je generalni pravdnik, "njihova edina svrha je dajati vladi mogočnost, da more iztrebiti ono razmeroma malo število sovražnih inozemcev upornega značaja". ' Koliko malo inozemcev utegne biti zapopadenih v to kategorijo, je, kakor se poudar ja, razvideti iz dejstva, da le približno 3000 Nemcev, Italijanov in Japoncev je bilo do-sedaj zaprtih izmed več kot 1,100,000 inozemcev teh narodnosti. "Nemški ali italijanski ino-zemec more še vedno biti natu-ralizijran'', izjavil je "Mr. Biddle," ako dne 2. decembra 1941 je imel prvi papir, ki .ie bil vsaj dve leti, ne pa več kot sedem let star; ali pa, ako je bil vpravičen zaprositi za naturalizacijo brez potrebe prvega papirja (kot v slučaju moža državljanke oziroma žene državljana) ; ali pa, ako je njegova prošnja za državljanstvo visela na sodniji." Vendarle, rekel je Mr. Biddle, zakon določa natančno preiskovanje prošenj s strani sovražnih inozemcev in radi tega vse naturalizacijske prošnje, ki so visele ob izbruhu vojne, ostanejo nerešene za devetdeset dni. Ako preiskava v kakem slučaju odkrije informacije na škodo onega, ki prosi za naturalizacijo, naturali-zacijski urad sme predložiti svoj ugovor naturalizacijske-mu sodišču proti temu, da se dotičniku podeli • državljanstvo. Nemci in Italijani, ki niso državljani in ki ne morejo ^biti zapopadeni v tri zgornje klasifikacije, morejo postati državljani le na en način. Morajo prijaviti svojo željo, da hočejo postati državljani, na-turalizacijskemu uradu, ki potom Justičnega departmenta bo jih strogo preiskal, da se ugotovi njihova lojalnost. Ako bo poročilo povoljno, jih Predsednik Združenih Držav more oprostiti od klasifikacije sovražnih inozemcev in natura-lizacijsko postopanje more poem začeti svoj tok. "Velika večina naših nedr-žavljanov naj ostane zagotovljena, da niti Justični depart-met niti kaka druga vladna oblast jih ne bo nadlegovala, dokler se obnašajo v soglasju z zakonom", je Attorney General dodal. Common Council — F. L. I. S. ) Nov grob v Clevelandu Cleveland, O. — Zadnji petek 16. januarja je po dolgi in mučni bolezni izdihnila svojo dušo tukaj poznana Mrs. Frances Polomsky, rojena Mikuš, po domače Gričar, v starosti 50 let, ki je stanovala na E. 157 Street. Doma je bila iz Rakitne nad Borovnico na Notranjskem, odko- 0 der je prišla v Ameriko pred 28. leti. Zapušča soproga Johna. — Pokopana je bila v torek 20. januarja iz cerkve Marije Vnebovzete na Calvary pokopališče. Nesreča nikoli ne počiva Brooklyn, N. Y. — Tukaj se je ponesrečila Johanna Wessel, stanujoča na 1924 Linden St., Brooklyn, N. Y. Nesreča se je zgodila doma. Ko je na okna obešala zavese, ji je lestva spodrsnila in ona je tako nesrečno padla, da si je zlomila roko. Tri dni je bila v bolnišnici, sedaj se pa zdravi doma pod zdravniškim nadzorstvom. Ona je naročnica Amer. Slovenca. — Želimo ji skorajšnjega okrevanja! — A. A. PREDSEDNIK JE POSLAL ČASTITKE Altus, Okla. — Je neki transportni aero-plan na poti v Los Angeles treščil t steno neke gore. Na njem se je vozilo 22 oseb, ki so bile vse ubite, njih trupla, raztresena daleč naokoli, pa tako zma-ličena, da jih je bilo le s težavo spoznati. Veliko napora je bilo treba tudi, da so reševalci mogli zaradi težko dostopnega terena pobrati ta trupla. Ponesrečena igralka se je z aeropla-nom vračala v Los Angeles z osrednjega zapada, kjer je nastopala na kampanjskih shodih za prodajanje obrambnih bon-dov. -o- OMEJITEV UPORABE KANJ ZA ŽIVILA Washington, D. C. — Urad za produkcijo ima v osnutku odredbo, ki jo namerava kmalu izdati, po kateri se bo omejila uporaba kositernih posod za., konserviranje živil. Kante se bodo odpravile za število raznih produktov, kakor za kavo, spagetije, itd. Tudi pivo bo prizadeto. BARAGOV SVETILNIK P. Bernard Ambrožič OFM. za ničesar odločiti in se zboji vsakršne stvari in tako seveda zabrede v nesrečo. Saj je sleherni dogodek v tem primeru le posledica strahu, člen v verigi napačnih korakov, ki slednjič morajo privesti na krivo pot in v nesrečo. Nikar misliti "kaj bo, če bo ..." in se pri tem vprašanju ustaviti! Enkrat samkrat je treba iti še naprej preko tega vprašanja in če je človek na jasnem, kaj bo takrat, je treba to vprašanje dokončno odložiti. Ne se ustavljati pri misli na stvari, ki bi se mogoče mogle kdaj zgo- diti! Ne stikati v temi po strahovih, ki bi se riogoče kdaj prikazali! S tem je človek podoben tistemu, ki je prisiljen hoditi po temnem gozdu in se hrabri s tem, da misty na same pošastne in roparske zgodbe. Treba se je zavedati, da zmaga le tisti, ki je hraber. In če se pojavi nadležno, strah vzbujajoče vprašanje; če zapazimo oblaček, ki bi utegnila iz njega nastati huda ura, potem kar mirno počakaj mo. Saj se ne razvije iz slehernega oblači n nevihta in ni vsaka strela vprav naši hiši namenjena. RAZNOTEROSTI PREDSEDNIKOVA IZJAVA O NAMEŠČANJU INOZEMCEV "Sem globoko vznemirjen, radi rastočega števila poročil, da delodajalci odpuščajo delavce, ki so slučajno inozemci, aii celo tujerodni državljani. To je j ako resna stvar. Ena reč je obvarovati ameriško industrijo in zlasti obrambno industrijo proti sabotaži; ali je povsem druga reč vreči ven z dela poštene in lojalne ljudi, ki razun za okoliščino, da so se slučajno nekje rodili, so povsem patrio-tični. Tako počenjanje je toliko neumno, kolikor nepravično in 7 obeh stališč igra v roko sovražnikov ameriške demokracije. S tem, da odpuščajo* lojalne in dobre delavce enostavno zato, ker so se rodili v inozemstvu, ali ker imajo "inozemsko-doneča" imena, oziroma nočejo dajati delo takim ljudem, delodajalci povzročajo ravno ono nezaupanje in neslogo, na katero naši sovražniki računajo za naš poraz. Spomnite se nacistične tehnike: "Šuntaj pleme proti plemenu, vero proti veri, predsodek proti predsodku. Razdeli in zmagaj!" Mi ne smemo dopuščati, da se kaj takega tukaj godi. Ne smemo pozabiti, da kar branimo, je svoboda, dostojnost, pravičnost. Mi si ne moremo privoščiti gospodarsko izgubo služb vseh lojalnih in patriotičnih državljanov in nedržavljanov pri obrambi naše dežele in naših svobod. Jaz nujno poživljam vse privatne delodajalce, naj pametno ravnajo z ozirom na inozemce in tujerodne državljane in naj se zavedajo, da sirtovi onih "ino zemcev", ki so jih odpustili, u-tegnejo biti med onimi, ki so se tako junaško borili, oziroma se borijo pri Pearl Harbor in na Filipinih. Ni nikakega zakona proti za-posle van ju inozemcev, razun v posebnih obrambenih delih tajne narave. In celo v takem delu 'sme delodajalec namestiti inozemca, z dovoljenjem vojne ali mornariške uprave v smislu kontrakta." Franklin Delano Roosevelt. -o- "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Nadaljevanje in konec poročila t Rev. Trampuša. s 3. Kaj bi se dalo narediti? 1 Mnogo bi se dalo! Potrebna ( je v prvi vrsti večja propagan- 1 da. To je poglavitni pogoj. s Treba je imeti knjige, konference, lističe. Treba je razpo- * slati Še več pisem, dajati član- J ke v liste. Za tako propagando j je pa treba organizacije in — \ gmotnih sredstev . . . Omenil sem že, da potrebno ] organizacijo smo že skoraj } imeli. Da je ostalo pri tistem , žalostnem "skoraj", je kriva , vojska. Prosim pa, da bi nase , prizadevanje za ustanovitev | naše lastne Baragove Zveze od- ] borniki tam na svoji letni seji » vzeli naznanje in našo organizacijo uradno potrdili. ,To bi ] nam dalo več poguma, ugleda , in navdušenja za stvar. Gmotna pomoč od drugod je pa potrebna vsaj v začetku , radi mnogih stroškov, dokler si , r.e najdemo lastnega polja tu- d za to zadevo. Morda se bo- j ste čudili. Vendar je res, da že ] samo dopisovanje vzame veli , ke svote, ker pošta je draga. Potreben bi foil poleg tega vsaj 1 en pisalni stroj in miza s par stolicami. Bilo bi tudi pravi- -i ožeruha z naslovom "papeža-piježa", ki je imel na voljo žganja in piva, kolikor ga je mogel izpiti. Kadar so volili tega "papeža". so uganjali zoprno soblazen. Po izvolitvi pa so peljali izvoljenca skoz Petro-grad, jahajoči na osedlanih volih, in svinje in medvede so gnali v sprevodu. Pri neki slavnosti te vrste se je Peter tako napil, da si je nakopal smrtno bolezen. Umrl je 8. februarja 1725. . Zadnja leta življenja je car večinoma le preobraževal vse panoge ruskega življenja. O cerkvi smo spregovorili. Preustro-jil je tudi upravo. Vladal je s tako zvanimi kolegiji, ki so bili nekaka ministrstva za posamezne upravne panoge. Nad kolegiji je bil senat. V resnici pa je vladal sam in skušal z brezobzirno krutostjo zatreti vnebovpijočo uradniško podkupljivost, kar pa se ni posrečilo ne njemu ne nobenemu njegovemu nasledniku. Kmetom se je hudo godilo; bili so večinoma tlačani samovoljne graščinske go- spode. Vrhu tega so jih težili davki in težka vojaška bremena. Tožbe preprostega ljudstva se javljajo v naši povesti v razgovorih vojakov-prostakov. "Tlačansko pravo", ki je rinilo mužika (seljaka) v nečloveško bedo, je bilo par stoletij izvor vseh preustrojbenih teženj na eni strani in revolucij na drugi strani. Zoper tlačanstvo fee tudi najjače glasi strašna obtožnica luškega slovstva izza početka 19. stoletja pa do revolucije. Danes po dvesto letih, ko se je Petrovo delo končalo z največjo socialno pogibeljo, kar jih je bilo izza narodskega preseljevanja, danes razločno vidimo, da mu je ne-dostajalo pravih temeljev ter je bilo enostransko zgrajeno. Nedostajalo mu je temeljev, ki jih je Zapadu skozi tisoč let po-kladala katoliška cerkev, katera ruskega naroda nikoli ni prekvašala. Niso prazne besede, ki so jih izrekli tudi nekateri bistrovidni svobodomiselci, da namreč za-padna prosveta, naj si ima danes malo katoliško lice, vendar še živi od stare krščanske, to je katoliške dediščine. Zato je pa tudi najumnejši ruski mislec Vladimir Solovjev zagovarjal preobraževavno delo carja Petra, a hkratu določno izjavljal, da se mora Rusija, ako naj se otme propasti, zediniti s katoliško cerkvijo. Nihče pač ni globlje doumel Petrovega dela v luči vesoljne ekonomije božjega kraljestva, kot vprav Solovjev. Zato ponovimo tu sodbo njegovo, kakor jo navaja Fr. Grivec v "Pravoslavju" (st. 63): Peter Veliki je Rusijo odrešil paganske in bizantinske osamljenosti ter krenil po krščanski poti občevanja z drugimi narodi. S tem je Rusijo rešil bizantinske okame-nelosti in vzhodnega protikrščanskega kvietizma, razbil je okove državnega bi-zantinstva in Rusiji dal možnost častnega življenja v družbi omikanih narodov. Pe-ti*9ve preosnove so bile enostranske. Pre-ustroj cerkve se mu ni posrečil. A tega ni sam kriv, marveč nesposobna m nazadnjaška hierarhija. — Ruska cerkvena hierarhija je že sredi 17^ stoletja v boju proti staroverstvu pokazala popolno nezmožnost. Že takrat se je ruska cerkev odtujila inskemu narodu. Že takrat se je pokazalo, da narodna cerkev ne more biti samostojna in neodvisna od države; cerkvena oblast more biti le potem samostojna, če je nadnarodna in vesoljna. Upanje, da bi patriarh mogel pospeševati cerkveno zedinjenje, je neutemeljeno. Nasprotno je resnično. Ponosni ruski patriarh-papež bi bil zedinjenju nepremostljiva ovira. — Tako ta ruski modroslovec. • Poleg Rusije Petra Velikega je druga slovanska država, Poljska, pala v brezpo-membnost, dokler ni pod konec 18. stoletja izgubila samostojnosti. Od tistih mal so od vseh slovanskih narodov le Rusi imeli samostojno in vodilno politično življenje. A prosveta slovanskih narodov se je v 19. veku tako mnogovrstno in mogočno razvila, da je s kratkim orisom niti od daleč ni več mogoče naznačiti. Božja previdnost je dala Svetovni vojni tak izid, da so dobili slovanski narodi, kar jih je obstalo v tisočletni borbi, novo možnost življenja na svobodi. V tem pogledu jim je položaj podoben, a pogoji ugodnejši, kakor pred tisoč leti. Naj bi jim svetila blagodatna luč na veliki poti, na katero stopajo! No Bog je dal vsemu svetu luč. Ta je Kristus. Kdor v tej luči hodi, ne more hoditi nesrečno. Ivan Rejec. (Nadaljevanje a 1. strani) nju in vodstvu velike vojske in sijajno skrito bojevanje proti Nem&m in Italijanom. On ima pod svojim izključnim nadzorstvom 20.000 kvadratnih milj v Južni Srbijn pripovedovanja o njegovih junaštvih so vse bolj številna in pestra. General je napravil važno potezo s tem, da je bil vedno v zvezi z razvojem dogodkov na drugih bojiščih ter često pošiljal brzojavke jugoslovanski Vladi v Londonu in Angleški v Severni Afriki. Ima štab. ki sijajno deluje in ki mu daje smernice za svojo vojno proti osvojevalcem, ki so se jim ponesrečili vsi po-iskusi da bi ga ujeli. Dr. Jovanovič je največji jugoslovanski pravnik in znan veliki prijatelj Anglije. Bil je rektor beograjskega vseušilišča. Predsednik Kraljeve jugoslovanske Akademije Znanosti ter profesor diplomacije in ustavnega prava, kakor tudi dekan pravne fakultete vseučilišča, o- — Ko sedamo k zajutreku, kosilu ali večerji, naj nam stopijo pred oči ubogi reveži v stari domovini. Bog ve, alt ima-io oni, kako skorjico kruha, da bi jo zavžili? Pomagajmo jim, zbirajmo za nje prispevke? MRTVAŠKO OZNANILO V nekem iifozemskem industrijskem mestu kroži listič, ki gre iz rok v roke, in ki se vsakdo nasmehne, ko ga pre«; bere. List je črno obrobljen in je zares mrtvaško oznanilo: "Globoko potrti javljamo, da je danes zjutraj ob sedmih ufnrl po daljšem bolehanju naš ljubi, dobri, en kilogram težki Kruhek v starosti komaj 2 let. Nikoli ne bomo pozabili prezgodaj umrlega in se ga bomo zmeraj v ljubezni spominjali, žalujoči starši: Fric Lakota in Ana, roj. Brezkurjave." — Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, taki ali taki, se spomnite tudi revežev v stari domovini. Pobirajte darove za nje! Četrtek, 22. januarja 1942 _ _n__...____a J. M* Trunk i " Listen to * PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of ^ YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P. M. STATION WHIP 1510 kilocycles (Top of Hie Dial) "SAMOSTANSKI LOVEC" je ime zanimivemu romanu, ki začne jutri v "Amerikanskem Slovencu". Čitaj-te ga od začetka, da vam ne bo pozneje žal. Opozorite na ta roman tudi svoje znance in prijatelje in nagovorite jih, da se naroče na list tudi oni, da bodo deležni tega zanimivega romana. za ljubitelje lepega po vestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strani, Id vsebuje krasno povest Ena božjih Cvetk' stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo SO centov V zalogi je le otnejeno število teh knjig, sezite po nji takoj, zdaj, ko je vam na razpolago za polovično ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 * Res. 4080-W Priporočamo nai pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po smernih cenah. =i NE OSTANITE BREZ "Baragove Pratikc »» ZA LETO 1942. S prijateljem po svetu Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Do« ber list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imefi, če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES i Pratika je zanimiva in gre hitro izpod rok. Kdor se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujal, bo najbrže ostal brez nje. Pratika stane samo: 30 centov kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Kongres ali kaj Slovencev v Ameriki so napovedovali. Potreba pomoči se je prikazala, bila nujna, ker pa so se prikazale tudi zapreke pri dejanski pomoči, se je stvar malo zavlekla. V prvih dneh očitne pomoči se je pojavila celo neka vrlo dobra enodušnost: vsi moramo pomagati, razlike ne sme biti,. Slovenci so pomoči potrebni in le Slovenci smo in smemo biti, da bo Čim več pomoči, ko bomo "Vsi pomagali. Tako se je glasilo in odmevalo od vseh strani, in dogodilo se je v prvih dneh, da so taki, ki sc bili prej ko pes in mačka, drug drugemu po človeško, ne le po slovensko pogledali v oči.'Dober preobrat, ker v starem kraju je bil preobrat naravnost grozen. Dnevi so potekali. Nujna je pomoč. Nemogoča zdaj. Mogoča je že zdaj. Tako je šlo. Ko so dnevi potekali, se je začelo prikazovati marsikaj. Prvič nekaj nekega ogorčenja. Poročila so bila, da so jih dobili po rebrih duhovniki in nune in flajčkanarji in kapucini in . . . Nekaj nekega ogorčenja se je prikazalo. Kakor bi slovenski narod obstajal iz samih flajčkanarjev m nun! Ali ministri, ki poročajo, ne poznajo tudi delavcev in kmetov in še drugih, ki so jih tudi dobili po rebrih?? Sami fajmostri in nune! Pa se je pozabilo. Dnevi so potekali, govorilo sc je o pomoči. Ker pomoči ni bilo treba, bila je menda tudi nemogoča, je bilo časa za drugačne orientacije. Prišle so. Ogorčenje nad samimi fajmostri in nunami se, je poleglo, prikazalo se je celo precej nekega veselega veselja, ko so se glave od prvega sunka malo pomirile in izbistrile. Sakralun-ta, stvar je .pravzaprav vsa v redu in O. K. Ali ne? Faj-moštrom in nunam so dali Nemci veter, in to je hudo dobra roba, saj je bila to tista sodrga, ki je slovenski narod obrala in obirala prav do\na-gega, da je na mizah še ščurkov' primanjkovalo. To je vendar hudo vesel predbrat, in česar "napredni" niso mogli sfiksatj, so zdaj sfiksali ti nemški kerlci, in sfiksali prav temeljito, toraj vrlo dobro. Ne vem, če niso v naprednih krogih resno mislili, da bodo odposlali, in tedaj bi bilo še šlo, posebno udanostno depu-tacijo tja v Berlin, da se samemu Herr Hitleru zahvalijo, da je tako temeljito pomedel s slovensko fajmoštrovsko sodrgo, in morda so še mislili iti tudi v Rim, da Mussolinija su-nijo v rebra, ker poročalo se je, da on ne pometava tako temeljito s tisto sodrgo, in naj se podviza in naj ne ostaja za prijateljem Hitlerem. Izgledalo je, da bodo šli deputirat. Menda pa ni bilo penezev, ker s klobukom je treba hoditi vsak dan za "domače potrebe", in morda je čas prehitro hitel, da je zdaj radi napovedane vojske vsako deputiranje postalo nemogoče, ker bi tako zahvalno deputiianje za pometanje slovenske fajmoštrov-ske sodrge koga še lahko na ričet zdeputiralo. Vsega je bilo, ogorčenja in veselja prav na koše, da se je klerikalno nebo vendarle stemnilo tam "v stari"/ Dnevi so pa potekali. Pomoč se je polagoma izpremeni-la v — politiko. Ne le na pomoč morajo slovenski Ameri-kanci misliti, tudi na bodočo politiko. Iz Amerike morajo priti smernice, ne le smernice, kakor bomo Amerikanci sfiksali, fako mora biti sfiksano. Pofiksana mora biti v prvi vrsti kraljevska roba, ker tudi to je le parasitska sodrga s fajmoštrovsko sodrgo vred. Gliha j vkup štriha, drug drugemu pomagajo in vse druge strižejo. Prihajajo sem neki ministri, tudi tam v Londonu je neka vlada in govorijo tam na radio in govorijo o bodoči politiki. Z vsem tem se mora pomesti, ker nimajo nobenega poverila od naroda in narod mora govoriti, kar je bistvo prave demokracije. Tako so potekali dnevi in potekal je tudi prepir, brez kakršnega med Slovenci n« življehja. (Končc prihodnjič) -0- — Ali ste že l$aj prispevali za ubogo topeče staro domovino? Ako še ne, položite čLm-preje mal dar, domovini na altar! DR.J0HN J. SMETANA j OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala J 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue J Tel. Canal 0523 Tradne ure: vsak dan od 9 ' zjutraj do 8:30 zvečer. < ^^----------m----------I < ! NA PRODAJ — dvostanovanjska hiša; i centralna kurjava. Cena $1,600; !. — hiša dveh stanovanj po pet j sob; na Kedzie in 27th. Cena J $4,500; — hiša dveh stanovanj po štiri sobe; na Pulaski in 27th st. Cena $4,100; — dvostanovanjska hiša s kletjo, na 25th st. in Karlov; — hiša štirih stanovanj, z dvema lotama; na Cicero Ave. Cena $7,000; — Šeststanovanjska apartment hiša. Centralna kurjava. Najemnina donaša $3,000 na leto. Cena $14,750; — hiša pet stanovanj. Najemnina donaša na mesec $192; na Harding ave. in 26th st.; — hiša treh stanovanj po štiri sobe; z dvema lotama. Nahaja se na Drake ave. in 28th st. Cena $9,500; —še več drugih hiš, velikih in majhnih, na razpolago širom Chicage. Pojasnili/ daje slovenski rojak Anton Jordan, 2622 So. Harding Ave., Chicago. Tel. LAWn-dale 7182. I Nove plačilne knjižice ZA DRUŠTVA K. S. K. J. Trpežne vezane v platno, narejene za 12 let. Velikost itfx3 mčev, primerna velikost za žep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakoršnih društva vedno poprašujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jih naroči. 50 knjižic.—$8.50 — 100 knjižic._-$13.75 Pri višjih naročilih dodaten popust. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois yg