"Poštnina plačana t gotovini. Oie Postgebiihr bar bezahlt.
ILUSTRIRAN! UST ZA MESTO IN DEŽELO
Preis - ten« i t
niDiifiiici^B Trniiii^
■ liipiiiiv
f	*....1 Let0 XyI#	V	T.fnlil^nf.	25.	maia	1944.	Štev.	21	(758)	\	Tudi	na	ljubljanski	naslov	§
V Ljubljani, 25. maja 1944.
štev. 21 (758)
| Kdor gre s pametjo po svetu, | daleč pride.
1	Slovenski	rek.
»DRUŽINSKI TEDNIKI
Izhaja ob Četrtkih. D r e d n I 8 t v o In uprava v Ljubljani, Mikložičeva 14/111. PoStni predal €t. 253. Telefon 6t. 33-32. — Uačno poštne hranilnice v Ljubljani St. 15.30». — Rokopiaov ne vračauio, nefrankiranib dopisov ne sprejemamo Za odgovor je treba priložiti 2 liri v tnamkah.
NAROČNINA
«/i leta 10 lir, 'h leta 20 Ur, vae leto 40 Ur. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petltna vrsta ali njen prostor (viStna 3 mm In Širina 65 mm) 7 lir; v oglasnem delo 4.50 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. M a 11 o g 1 a • a i : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod 6o posebej. Tri večkratnem naročilu popust.
Tudi na ljubljanski naslov
Dante je poslal v najgloblji pekel tiste angele, ki se v borbi med Bogom in hudičem niso hoteli postaviti na nobeno stran, temveč so čakali, kako bo stvar potekla.
Goriški lisi (Gotica) 17. maja 1944.
Tudi pri Nettunu težki boji
Viihrerjev glavni stan. 23. maja. uNB. Vrhovno poveliništvo oboroze-mh sil iavlia:
Na nettunskem mostišču ie povečal sovražnik svoie topniško delovanie v jutmiih zaoduiili urah današnjega dne do neprestanega topniškega ognja. Nato ie pričel z bojnimi letali kakor tudi močnimi silami pehote in oklepnikov napadali jugozahodno in zahodno od Apriliie in v odseku Cisterna— Litioria. Boji so v polnem tekli.
Na iužnem bojišču se ie izjalovil sovražnikov poizkus, da bi se polastil z nepričakovanim napadom Terracme. Severovzhodno od Terracina ie zavzel sovražnik neko višino. Težišče velenapada ie bilo tudi včeraj v odseku Lenola—Ponlecorvo in pri Piedimontu. Naše hrabre čete so vrgle v težkih bitkah napadajočega sovražnika ki ie napadal z močnimi silami pehote in oklepnikov no močni lonni-ski in iovsko-bombniški pripravi, nazaj in mu prizadele težke izgube. Kjer s> mu na posameznih mestih uspeli krajevni vdori, so bili zapahnjeni ali v protinapadu očiščeni. Posebno ogorčeno so diviali boii Pri Pon-tecorvu in pri Piedimontu. Vsi sovražnikovi prebijalni poskusi, ki so iili podprali naihuiši topniški ogoni in letala. so bili razbiti z osredotočenim ognjem metalcev granat in topništva. V tem odseku nameščene čete pod poveljstvom generala gorskih čet Feur-8 min a so so v večdnevnih težkih bo-• lih izvrstno borile in posebno odlikovale
Na vzhodu ie no' 'kel dan ob skrom ni krajevni bojni delavnosti mirno. Po očiščenju rečnega loka ob spodnjem Dniestru so bile zaključene bitkp mz-no od Dubosariia. Oddelki pehote in oklepnikov, ki so iih odličn i podpirali nomško-rumunski boini let.Tci. so razbili več sovjetskih strelskih divizij in neko oklepniško brigado. Sovražnik ie imel velike izgube iu je i '.gubi] poleg tega 2000 ujetnikov, 47 oklepnikov. 71 topov in obsežno vojn o gradivo.
Oddelek bojnih letal ie v pretekli nocj napadel železniško oostaio Džan-koi v severnem delu Krima, ki ie povzročil požare in eksplozije.
Severnoameriški bombniki so izvedli včeraj strahovala! napad na mestno področje Kiela. Škoda in izgube med prebivalstvom so bile povzročene posebno v stanovanjskih okrajih. V težkih obrambnih okoliščinah ie bilo sestreljenih 22 sovražnikovih letal.
V pretekli noči so napadli britanski bombniki več nemških mest. Posebno v Dortmundu in Braunschweigu ie bila povzročena škoda v stanovanjskih okrajih in izgube prebivalstva. Proli-letalslca obramba ie uničila 46 štiri-molornih bombnikov.
Močni oddelki nemških težkili bojnih letal so ponovno napadli_v pretekli noči britansko pristanišče Portsmouth. Letalci so opazili na cilili prostrana požare in razdeianja. Hitra bojna letala so nadaljevala borbo proti posameznim eiliem vzhodne Anglije.
Iz vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljmštva v preteklem tednu t
Na južnem italijanskem bojišču še zmerom trajajo obrambni boji. Sovražnik ie ponovno vdrl v kraj Pico. a naše čete so ga vrgle nazaj. Pri Pon-tecorvu je sovražniku uspelo narediti krajeven vdor. v bojih za mesto samo pa ni dosegel uspehov. Oddelek nemških bojnih letal ie 21. maia pouoči uspešno napade) motorizirane sovražnikove kolone na področju Fodniia. Pri Piedimontu so nemške čete a strjenim topniškim ognjem razbile sovražnikove napadalne skupine. Na nettunskem mostišču smo zavrnili močne angloameriške izviduiške sunke.
Na vzhodnem bojišču se biieio le krajevni boji. Južno od Dubosariia smo obkolili neko boliševiško bojno Skupino.
Varnostno ladie voine mornarice so sestrelile nad Finskim zalivom štiri sovjetske bombnike.
20. maia ie odvrgel sovražnik nekaj bomb na rensko-wostfalsko področje.
Oddelki severnoameriških lotal so 21. maia napadli kraie. in osebne vlake v Severni in Srednji Nemčiji, Prebivalci so imeli izgube. Naše protiletalsko topništvo ie skupaj s topništvom mornarice sestrelilo 62 sovražnikovih letal.
21. maia so britanski bombniki bom-naraivaii mestno podroeie Duisburga ilLuTSi- “r»iev na rensko-vvestlalskem
.Kliub težavnim obrambnim pocoiem iei naše protiletalsko topništvo sestrelilo 33 napadajočih bombnikov.
Nemška boina letala so 21. maia napadla posamezne cilje v vzliodni Analni.
V 555. LETU PO KOSOVEM
Samo velik narod tako odgovarja!
Rajši vsi do zadnjega v smrt Beograda dne 18. maja t. I. —
kakor pod Stalinov jarem. — Poročilo o bombardiranju Srbski vojni ujetniki odklonili angleške in ameriške pakete
Ne mislite, da ni vredno da' rovati Slovenskemu Rdečemu križu majhne količine papirja. Ne pozabite: kamen do kamna, zrno do zrna!
Brali smo Vašo ponosno izjavo, gospod minister. Brali smo o Tvoji majniški tragediji, narod beograjski. Brali smo Vaš možati odgovor, vojaki.
Mali slovenski narod se Vam klanja v spoštovanju, bratje Srbi — dvakrat bratje, po krvi in po trpljenju. V najtrših časih svoje trde zgodovine ste pokazali svojo veličino in izpričali vsemu svetu svojo narodno, državljansko in človeško zrelost.
Ce kdo, Vas razumemo mi Slovenci. Kakor Vi, smo tudi mi verovali krivim prerokom, ki so se nam predstavljali odrešitelje. Kakor Vi, smo jih tudi mi izpregledali šele tedaj, ko so nam slepo zaupajočim zasadili nož v hrbet. Kakor Vi, smo danes tudi mi razmesarjeni in razpeti na križ, ki nam ga je stesal židovsko-azijski mešanec, da bi nas izkrvavele in obubožane laže pomandral.
Večji ste, Srbi, od nas, večji po številu in po tradiciji. Večji tudi po pomenu, ki ga imate, in po vlogi, ki jo igrate na tem nesrečnem kosu zemlje. Vaš sovrag to le predobro ve. Zato zgrinja na Vas ves svoj bes. Ce padete Vi, citadela Balkana, srce in mozeg evropskega jugovzhoda, je njegova igra toliko kakor dobljena. Toda v zmoti sta Azijec in Zid: Vi, ki ste zmagovito prestali tolikanj strahotnejšo prvo fazo in očistili svojo zemljo ubijalske drhali, boste preživeli tudi drugo in s stisnjenimi zobmi preboleli zaveznikovo izdajstvo, da mu boste, ko pride dan, lahko pljunili v obraz svoj prezir.
2e enkrat v zgodovini ste stali na nič manj nevarni postojanki, braneč ne nazadnje tiste, ki se Vam danes oddolžujejo z bombami: to je bilo leta 1389. Takrat ste se na Kosovem polju žrtvovati, da je Evropa ostala (in da nismo Slovenci izumrli). Letos, v 555. letu po Kosovem, ne boste podlegli, ker ne smete — ker bi, če omahnete, ne ostal za Vami niti leto-pisec Vaše krvi, da opiše iztrebljenje srbskega rodu.
To, bratje v nesreči, smo Vam hoteli in morali povedati na rob izjave g. Spalajkoviča in v uteho za 18. maj. Povedali smo Vam to danes, ko se zdi, da je sila azijstva večja in bru-talnejša ko kdaj koli poprej; ko naš konjunkturist oprezneje ko kdaj koli stoji v ozadju in čaka, kaj bo; ko naš nekdanji poklicni patriot, naj bo že star ali mlad, bolj ko kdaj koli zaverovan v kariero in dividende, še zmerom ne najde one velike, one odrešilne iskrene besede, ki jo že tako dolgo čaka ves narod.
Tisti narod, ki se Vam danes klanja v nemem spoštovanju, čuteč, da ste mu blizu, kakor sluti, da je on blizu Vara.	K.	B.
M. S prti a ) kavic angleškemu kralju
Znani srbski politik in publicist Miroslav Spalaikovie. bivši srbski poslanik na carskem dvoru, jugoslovanski poslanik na Francoskem do leta 1937. in bivši ministrski predsednik kraljevine Jugoslavije, je pred kratkim imel radijski nagovor na inozemstvo in podal v niem tole pomembno izjavo:
»Kdor posluša londonski radio, si utegne misliti, da ie glavni zastopnik srbskega naroda in tolmač niegove vesti neki komunist, tisti nekdanji hrvatski delavec, ki ga pod krivim imenom »Tito« proslavlja reklama, katere smešnostj si samo Anglež; niso v svesti. Zdi se skoraj, kakor da tujini ni znana strašna Kalvariia ki io ie srbskemu narodu naložila že od začetka te vojne angloameriška notitika na Balkunu. Mar v tujini res ne poznajo grozotnega dejstva, da so boljše-viške tolpe v Nezavisni Hrvatski. ki jim poveljuje zloglasni »maršale Tito. iztrebile s privoljenjem Londona in Moskve srce srbskega prebivalstva v Bosni. Hercegovini in v Crni gori? Spričo grozovitosti, katere ie počenjala bi pritepena komunistična drhal, so se zgrozili celo nekateri Angleži. Toda to ni branilo gospodu Edenu da ne bi nadaljeval svoie naloge kot grobar srbskega naroda.
AN ni mar pred kakšnim mesecem dni razglasil Reuter iz Londona, da ie zunanji minister podal v spodnji zbornici izjavo solidarnosti britanske vlade
s Titom, poglavarjem komunističnih tolp? Nekaj angleških parlamentarcev ni moglo prikriti svojega nemira pred zločinskim deianiem. ki pomeni ziroli nepotrebno prelivanje krvi in ki utegne škoditi ugledu ip splošni stvari Anglije. Da pomiri parlament. ieEden odgovoril, da ie Angliia s posebnim odposlanstvom v stalnem stiku s Titom in da ukrene Tito svoie akciie le s pristankom tega odposlanstva ter da se morajo zato smatrati^ te akciie za koristne. Koristne mogoče za sovjete! Srbe so pa doslei stale en milijon človeških življenj.
Veličanstvo! Vaš ministrski predsednik je že star. zelo star — ali vie pa tudi moder? Ali ne dela naivecie neumnosti, ko hoče izročiti male narode boljševizmu? Srbi vsekako nočejo postati komunisti. Niim. bi bila sleherna obl i.ka vladavine ljubša kakor pa sovjetska.
Boljševizem ie po eni strani najbru-talneiše zanikanje vsega, kar daje smisel človeškemu življenju, in naikru-tejše potrdilo onega, kar poniža človeško bitie na stopnjo živine. V zadnjih 25 letih sp se te tendence bolise-vizma le še stopnjevale. Njegova na-silnost postaja Čedalje boli divjaška, njegovo tiranstvo čedalje boli barbarsko. Bolie kakor kdor koli drug bi Vam. Veličanstvo, o tem mogel kaj povedati gospod Churchill. Njegova globoka mržnia do nečloveškega sovjetskega režima ie znana vsemu svetu. Kljub temu si neprestano prizadeva, da bi se že vnaprei (sprijaznili z usodo. Iti nam io hoče Stalin vsiliti vs terorjem V največio sramoto človeške vesti si gospod Churchill ne pomišlja pritiskati na mladega kralja Petra, hoteč prisiliti, da bi se sporazumel z bivšim kaznjencem. Nai bi se gospod Churchill vendar vsaj za trenutek zamislil! Ali bi si mogel želeti sovjetski režim na Angleškem? Ali koprni po tem. da bi videl zloglasnega »maršala? Tita kot člana britanske zgornje zbornice?
Boljševizem se ne bi ustavil na meji nobene države, ker »ledi neomajno svojemu lastnemu zakonu, ki veli: zmaga svetovne revolucije. Pred takšno katastrofo, ki bi vse zaiela. ie Nemčiia edino poroštvo tako za Angino kakor za ves ostali svet.
Srbi danes jasno vidiio in se zavedajo. da jih samo nemška vojska more rešiti na vzhodu invazije boiiševiškin armad in da iih v njih domovini, v njihovih domačih kraiih brani pred komunističnimi tolpami. Od Anglije sovjetom izročeni, so Srbi _ odločeni boriti se do zadnjega in rajši umreti, kakor uriti pod Stalinov jarem. Tako bi vsaj junaško izginili in umrli smrti, vredne naroda, ki ie ohranil svoio čast in vero. Angleži nai »i Pa ne delaio nikakili utvar o tem. da bi jim boljševizem prizanesel, če bi zmagal. Tudi oni bi bili zapisani smrti.«
18. maj 1944.
Beograd. 18. maia.
Če bi se mogli ogorčenje, bes in sovraštvo zgosiiti v en sam viden simbol. bi bili na dan 18. maia kipeli v nebo kakor ogromna stisnjena rijst nad Beogradom, više od črnega oblaka dima. plavajočega nad predmestjem po terorskem napadu, naperjenem, p i'av in samo na siromašne pkraie. Zakaj teror, teror v svoji najbrutal-nejši obliki proti Srbom in samo proti Srbom ie bil edini cili tega vojaško čislo nesmiselnega napadana Beograd.
Videli smo. kako ie iz razvalin svojo hišice skočil starejši možak., s stisnjenimi pestmi k lepo oblečenemu mlajšemu človeku:
»To so bili tvoji prijatelji, te svinje! In ti si mi pripovedoval, da »o .Eu-glezP samo proti Nemcem iu da nam Srbom ničesar nočejo!«
Tu je govorilo ljudstvo, ljudstvo, ki so ga njegovi izdajalski prijatelji oslepariti in strahotno razočarali. Se zdai blodi z grozotno razprtimi očmi po nikogaršnji pokrajini bomlmih lijakov in razbitin tega siromašnega okraia beograjskega predmestja, ki ie. bilo tokrat glavni cili letalskega divianm.
Tu. ob znožiu hriba, kjer vidiš namesto večnadstropnic samo nizke hiSi-
V zaklonišču mora biti električna razsvetljava. Ker pa je mogoče, da ob letalskih napadih električna razsvetljava odpove, mora biti v zaklonišču pripravljena tudi nadomestna razsvetljava (žepne svetilke, petrolejke, sveče). Isto velja glede dohoda v zaklonišče.
c e, ki te komaj še spominjajo na mesto. je v normalnem času živelo kvečjemu 15.000 liudi. Danes, ko so deževale bombe, se ie gnetlo na tem prostoru morda 40.000 do 50.000 liudl. Tu. kjer ni ne blizu ne daleč nobene tovarne, nobenega vojaškega obiekta. tu. kamor le redkokdaj zaide kakšen nemški vojak, so se Beograjčani počutili varne.
Ali si mar niso že nekaj dni pri-šepetavali opozorilo, ki ga io širila neka angleška oddajna postaja: .Srbi ogibajte se mestnega, središča, nemških postojank in vojaških objektov.' pa boste varni* — ? Ne nemške .ne srbske oblasti niso branile Beograjčanom. ravnati se Po takšnih opozorilih, in so dovolile, da so že zgodaj dopoldne romali z najnujnejšim otovorjeni liudie v »varno« predmestje, kier — tudi to ie še prišepetaval angleški radio — hiše niti ne potrebujejo zaklonišč in lahko ostaneš na cesti tudi ob najsilovitejšem napadu.
Tako ie bilo tudi to jutro. Tisoči so se pomikali po razritem tlaku predmestnih cest proti »varnemu« okraiu. Alarm? Morda io kdo pospešil korak ob begu iz mestnega središča. Joda sredi vaških hišic so se liudie počutili, kar nekako varne. Kaj pa nai tukai iščejo .Englezi1?
Zdajci se ie na zgodilo tisto strašno, nepojmljivo. Bombniki so se spustili skozi oblako. da so imeli vse cilie natanko pred seboj. Za sekundo ie sikanje in žvižganje bomb oglušilo zamolkli. ropot motorjev. Odprl se ie pekel. Hiše ie kar odneslo. Kakor stolpi visoki prsteni stebri so se dvigali po cestah, lcier se io valil tok beguncev.
En sam krik groze, onemoglega gneva. In nato tišina, ki si v uiei slišal jok otrok. Liudie niso mogli in še zmerom ne morejo razumeti, zakaj je bilo vredno bombardirati to siromašno predmestje, to pribežališče žensk iu otrok iz mestnega središča. Morda ie pa le v bližini kakšna nemška postojanka, ki so ii veliale te tone razstreliva? Ne blizu ne daleč nič podobnega. In v vzplamtelem sovraštvu se jim je zasvetilo spoznanje, da so bombe niihovih angleških in ameriških »prijateljev« veliale res samo niim — niim. Srbom, in njihovim domovom.
Prekleti nai bodo .Englezi‘1 Prekleti nai bodo morilci! Prekleto liodi dvoumno prišepetavanje angleškega radia, ki izmamtia ženske in otroke z načrtno krvoločnostjo prav v najbolj bombardirana področja!
Odgovor velikega naroda
Mednarodni Rdeči križ je tista človekoljubna organizacija, ki posreduje pošiljke paketov vojnim ujetnikom. Kakšen praznik je tisti dan. ko pride še tako skromna pošiljka z darili od doma ali od kod drugod, ve povedati vsakdo, kdor jo okusil internacijo.
Angleži in Američani slove po tem, da obilno zalagajo svoje vojne ujetnike z dragocenimi darovi. Raznim ljivo, saj dosežejo dvojen cilj: prvič ustrežejo svojim rojakom v ujetni-ških taboriščih, po drugi strani pa delajo s tem reklamo za blagostanje, v katerem baje žive, in za svojo človekoljubnost.
Iz takšnega propagandnega premisleka se Anglosasi spomnijo ne samo Britancev in Američanov, ampak tudi francoskih, poljskih in ne nazadnje srbskih vojnih ujetnikov v Nemčiji, ki jim pošljejo najrajši čokolado, kakao, kavo in čaj. dobro vedoč, da Nemčija in ostala Evropa te dragocenosti pogreša in jih zato tem vise ceni.
Te dni je ta kupčijska politika An-gloameričanov učakala, česar v svoji materialistični miselnosti ni pričakovala: srbski vojni ujetniki v Nemčiji so odklonili angleške in ameriške pakete. Zakaj? Zato, ker »ne morejo sprejemati darov od tistih, ki ubijajo njihove žene in otroke, matere in sestre«.
Ta dostojanstveni odgovor srbskih vojnih ujetnikov na anglosaške letalske napade, ki brez vojaškega vzroka ubijajo na tisoče miroljubnih srbskih ljudi, bo za zmerom zapisan v zgodovini težko preizkušenega.srbstva kot odgovor po številu majhnega, a po srcu in duši velikega naroda. Noben izgovor ne bo po vojni veljal, nobeni »taktični razlogi«, ne »politični oziri do vzhodnega zaveznika«, ki baje diktirajo bombardiranje srbskih in drugih jugoslovanskih krajev, ne bodo tehtali, ko se bo delal končni obračun.
Kri ni voda, je kriknilo iz duše srbskemu vojnemu ujetniku. Zato je, čeprav potreben, stisnil zobe in zavrnil darila tistih, ki so se omadeževali s srbsko krvjo.
Usoda OF je zapečatena
Komunistično »osvobodilno« delo je zašlo v krizo, tako na vsem evropskem jugovzhodu, kakor pri nas. Ta kriza ni samo vojaškega, ampak prav tako tudi političnega in moralnega značaja. Srbija se je že popolnoma otresla Titovih »osvoboditeljev«, in med srbskim ljudstvom je izginila še zadnja sled ofarske psihoze. Vsi, ki prihajajo iz Srbije in zlasti iz Beograda. soglašajo v tem, da se je srb. ski narod v ceioti obrnil proti tolovajem. Mejo na Drini stražijo složno Srbi vseh političnih smeri. Nekdanje strankarske razcepljenosti ni več. Nevarnost boljševizma, ki pomeni smrt srbskemu narodu, je združila tudi prej najbolj sprte skupine. Titovšči-ne je v Srbiji konec.
Na Hrvatskem je Titova »vojska« razbita in njeni ostanki pognani v neplodne gore in v odljudne gozdove, od koder zdaj moledujejo pri »zaveznikih« za najskromnejšo hrano, pa jim je nihče ne pošlje. »Zavezniki« jim čisto pravilno odgovarjajo, naj si urede prehrano iz sredstev »osvobojenih« pokrajin, saj obvladujejo — po Titovem lastnem poročilu — vsaj polovico ozemlja Jugoslavije, in med tem celo tako bogate dežele, kakor so Slavonija, Srem in Banat. Titova laž o »veličastnih zmagah« tepe torej zdaj same njegove tolpe.
Prav taka je kriza, ki jo doživlja ofarstvo na slovenskem ozemlju. Dolenjska, ki je bila po lanskem 8. septembru nekaj časa skoraj strnjeno v posesti »osvoboditeljev«, se je zanje skrčila na nekaj najbolj divjih kra-ških gozdov in se še vedno krči. Do,-mobranski oddelki so vdrli celo v Kočevski Rog, ki je bil že od začetka ofarske akcije glavna trdnjava Kidričevih tolp. Na ozemlju, ki ga še obvladujejo, jih poleg domobrancev ogrožajo še skrivači, rekrutirani iz beguncev pred komunističnimi mobilizacijami in ubežnikov iz njihovih lastnih vrst, ki se vsak dan bolj mno-že. Pregnani iz rodovitnih krajev, raztrgani, bosi, lačni, ušivi, garjavi in bolhi se plazijo po svojih skrivali-ščh in sc bojujejo, kjer so še. samo še zato,' da bi se jim posrečilo vdreti v kak kraj, kjer bi se mogli vsaj za silo spet najesti. To je zdai edini cilj njihovih »ofenziv«. Nič več »osvobo-jenje«, nič več komunistična revolucija — lakota je ves vzrok »akcije«.
Na Primorskem se je strateškemu zlomu pridružil še usodni politični zlom. Primorsko slovensko ljudstvo se ni dalo dolgo slepariti z lažjo o »narodnem«, »osvobodilnem« in »ljudskem« delu OF. Odprtih oči za res; ničnost je spoznalo m vsak dan bolj spoznava, da se skriva za vsem samo breznarodni in brezdomovinski azijski boljševizem, kateremu je resnična usoda slovenskega ljudstva prav tako malo mar kakor savojskim badoljev-cem. Prav to je zadalo ofarstvu na slovenskem ozemlju najhujši udarec, katerega je vodstvo »Osvobodilne fronte slovenskega naroda« te dni samo priznalo s tem, da je »razpustilo« primorski odbor OF, v katerem je bilo polovico Italijanov, in da je »ustavilo« vso propagando za komunizem in pričelo milo prisegati, da se zares »bori le za Slovence«. Toda slovenski Primorci vedo le predobro, da ja »razpust« zloglasnega bastardnega odbora pi’av tako laz, kakor je bila" laž »razpustitev« moskovske Kominterne. Ve tudi enako dobro, da je »ustavljena« agitacija za komunizem le ukrep v stiski, ki bi bil preklican takoj, ko bi se ofarji spet polastili Primorja.
Komunistično »osvobodilno« delo je zašlo v krizo, in iz te krize se sku-aa zdaj reševati vsaj začasno na ta način, da privablja na slovensko ozemlje internacionalne razbojnike vseh bližnjih in daljnih narodov. So to desperadi, izkoreninjeni iz svojih rodnih in narodnih tal. poklicni pre. kucuhi. kakršni so se stekli za casa državljanske vojne na špansko, ljudje, ki jim je »revolucija« poklic in edina eksistenca. Pri raznih »osvobodilnih« akcijah OF na nekaterih slovenskih področjih je bilo mogoča ugotoviti, da tvorijo ti tuji prekucnili po 50 in celo 60"/« »slovensko osvobodilne vojske«.
Zdaj pa vprašamo tiste med nami. ki še vedno verjamejo, da se OF borj za Slovence: Kaj imajo opraviti ti mednarodni brezdomovinci z našim narodom in njegovo usodo? Ali prihajajo na nase ozemlje res zato, da se bojujejo za nas? Od kdaj smo jin* Slovenci tako pri srcu, da so pripravljeni za nas celo. umreti? Ne. nikogar ni, ki bi mogel pozitivno odgovoriti na ta vprašanja. Vsi ti desperadi prihajajo k nam samo zato, da se — pospešujoč slovensko nesrečo in uničujoč nase ljudi in njihovo premoženje — bore za cilje, ki nani niso le tuji; ampak tud_i sovražni, ce sa pa bore za tuje cilje, kako pride slovenska zemlja do tega. da postaja to. rišče mednarodnega izživljanju poklicnih komunističnih prekucuhov? Zakaj prav ta mala, revna in nesrečna slovenska zemlja? Ali ni za take zločinske eksperimente res nikiel drugje prostora kakor le pri nas? (Nadaljevanje na S. strani vod črto.)
Dva članka
»Gorički list« se uveljavlja. Kar veselje Ra je vzeti v roke. Ni sicer tehnično Se vse. kakor bi moralo biti (kar pa ne pomeni, da bi bilo nižje od povprečnega ljubljanskega nivoja), a počasi se bo že naredilo. Glavno je vsebina. In duh. ki veje iz stolpcev.
V 4. številki, izšli 17. maja. je uvodnik posvečen voditeljem. Klene, zdrave, po politični nepokvarienosti dišeče besede, kakršne so nam Kranjcem bržčas še bolj potrebne kakor noriškim rojakom.
»Voditelj je tisti, ki vodi. ne tisti, ki se pusti voditi od drugih. Voditelj je tisti, ki stopa pred ljudstvom in mu kaže pot, in ne tisti, ki caplja za zapeljano množico in se ji dobrika... Voditelj je tisti, ki neustrašno opominja..., ki z ljudstvom vzame križ na rame in ne gleda na svojo kariero.«
Velike zahteve, mar ne gospodje? Posebno, kar se kariere tiče ...
»Ko je v našo deželo prihajalo partizanstvo, tiho. neopazno in priliznjeno kakor vsak zapeljivec, bi bila jasna beseda, odločno spregovorjena, lahko preprečila strašno zlo, ki je prišlo nad ljudstvo. Nič ne velja izgovor: ,Saj nismo vedeli, da je partizanstvo komunistično.* Kdor se šteje za voditelja, bi bil moral vedeti, kaj je komunizem. Saj nismo v časih postil jonov. ko so hodile novice po mesece iz dežele v deželo. Komunizem je divjal po Mehiki. Rusiji in Španiji, 'svet ga je sodil in kdor je hotel, je
spoznal njegovo taktiko.----------
»Ničesar nam ni v tem zgodovinskem trenutku treba bolj kakor dobrih voditeljev ... Treba nam je odločnih mož, ki bodo imeli pogum prevzeti odgovorna mesta po deželi. Treba nam je županov in podžupanov, ki bodo znali voditi narod k boli si bodočnosti... Treba nam je kulturnih delavcev, ki bodo razumeli klic časa in ne bodo mutasti psi. ampak bodo oznanjali resnico, kajti edino
resnica nas bo osvobodila!---------
»Dobri voditelji so naša najbolj pereča potreba. Ljudstvo iih potrebuje. kot izsušena zemlja dežja.«
Nič manj tehten in aktualen ni drugi načelni članek iste številke pod naslovom »Več poguma!« Že takoj prvi odstavek udari žebelj na glavo: »Začetek našega lista ima skoraj natanko isto krotko zgodovino kakor ustanovitev slovenskih domobranskih enot ali naše narodne straže. Po; vejmo kar odkrito: nihče ni hotel biti prvi. nihče ni hotel riskirati svoje glave in svojega življenja, rajši je vsak počakal, da bi videl, kako se bo stvar razvila. Takšno razpoloženje ni vladalo samo v Gorici, v Trstu, temveč pred leti ali vsaj do usodnega meseca septembra dalje celo v Ljubljani. Toda kadar je stvar že sprožena in ko počasneži vidijo, da stvar gre. bi radi prišli zraven.«
Na žalost: kolikor stavkov, toliko resnic.
»Obotavljalcev ne potrebujemo. Imamo dovolj sovražnikov,^ da ne utegnemo čakati na malodušneže, ki oprezajo za plotom, kako se bo stvar razvila ... Ti dvajsetletni fant. ki ne vrš, kam bi sc odločil, ti povemo mi: pojdi v gozd in v hribe, tam bos uničen in še poprej suženj raznih .komisarjev1 in .komisark1, za teboj bo Jokala tvoja mati. ko boš propadel:v ako pa hočeš drugo usodo, ako hočeš sodelovati pri obnovi slovenstva na Goriškem, pojdi k domobrancem. Srednje poti zate ni! ------
»Naš list je glasilo vseh dobro mislečih Slovencev. Odkrito sc bo boril proti zablodam komunizma, toda izločeval bo iz svojih člankov prav vse, kar bi spominjalo na staro strankarstvo na Goriškem pred tridesetimi leti... Smo pa tudi proti nekdanjemu goriškemu slogaštvu, ki je že davno mrtvo in ki ga ne moremo več obnoviti, zakaj dandanes velja boj proti izkoreninjenemu delu slovenske mladine, ki je šla v gozd in počenja
bratomore.--------
»Ako hočemo, da se na svoji ženili i obdržimo, ne smemo nikogar. izzivati, nikogar dražiti. Pozabimo rajši na naše prejšnje trpljenje in mislimo na novo bodočnost. Snuje se nova Evropa in pri njeni gradnji ne bo sodeloval noben zapečkar, tak, ki jkvčo biti ne tič ne miš, temveč samo pogumni ljudje, ki so se že odločili. Italijanski pesnik Dante je v najgloblji pekel poslal tiste angele, ki se v borbi med Bogom in hudičem niso hoteli postaviti ne naveno ne na drugo stran, temveč so čakali, kako bo stvar potekla.«
že ti kratki odstavki nam podajajo jasen portret »Goriškega lista«. Kot borca na isti fronti in za isto stvar ga toplo priporočamo naši narodni javnosti, listu samemu pa želimo pri njegovem nacionalnem poslanstvu najlepši uspeh.
Nadalje nanje s 1. al t ani.
Evropski mednarodni prekucuh se vedno rad bori na tujih tleh in na tui račun. Morda je kljub vsemu mo-Talnemu propadu v njem le še trohica ljubezni do naroda, iz katerega je izšel, in mu zato noče povzročati gorja z uničevanjem lastne domovine, ce 'je tako — in najbrž je tako — potem je. od vseh prekucuhov Evrope najgloblje padel prav naš slovenski, ka.lti le v njem se ne oglasi vest. ki bi mu zabranila uničevati celo s tujimi uničevalci lastno domovino in lastni narod. Sicer pa. kdor ja padel v septembru lani tako nizko, da se je pobratil z hadolievskimi polizanci in z njimi ter z njihovim orožjem moril lastne brate, ne more več niže pasti.
Toda tudi pritok izkoreninjenih mednarodnih prekucuhov k »slovenski osvobodilni vojski« ne bo spremenil usode OF, ki je že zapečatena. Propadla bo. kakor je propadlo pri nas doslej še vse, česar so se komunisti lotili.	ti.	S.
Zato imamo pri nas državljansko vojno?
Sovjetija izteza roke po Balkanu
Nenasilen pohlep države, ki ima že zdaj toliko zemlje (20 milijonov kvadratnih kilometrov, t. j. za dve celi Evropi), da je sploh ne more obdelati in izrabiti
Berlin, 19. maja. Kairski zastopnik angleških listov »Daily-Heralda« in »Daily-Maila« je poslal svojima listoma 13. maja neki izredno zanimiv dokument, ki ga je dobil v roke. Gre za dogovor, ki so ga sklenili grški in bolgarski komunisti o ustanovitvi zveze sovjetskih balkanskih republik. Dopisnik »Daily-Maila« piše v svojem poročilu:
»Dokument, ki ga lahko šele zdaj priobčim, je prišel v moje roke po tajni poti, in sicer kmalu nato. ko so ga v prepisih razširili po Makedoniji in je od ondod prispel v Egipt.
Dokument ima naslov »Dogovor« in sta ga podpisala za grško komunistično stranko Jani Joanides. za bolgarsko pa Dušun Daskalov v Petriči. Njegova vsebina je tale:
Po razpustu komunistične internacionali sta sklenili grška komunistična stranka in bolgarska komunistična stranka glede na politVco in zadnja navodila, razpuščenih organizacij ter v želji, da bi sodelovali v svrho hitre in uspešne akcije s ciljem ustanovitve Zveze sovjetskih socialističnih republik na Balkanu, po svojih zastopnikih in podpisnikih tega dogovora — tovarišu. Janiju Joani-desu za grško komunistično stranko in tovarišu Daskalovu za bolgarsko komunistično stranko — naslednje:
1. Končni čili obeh strank je_ ustvaritev Zveze sovjetskih socialističnih republik na Balkanu, ki bo obsegala Grčijo, Macedonijo, Bolgarijo in Srbijo,
S. Grška in bolgarska komunistična stranka se smeta poslužiti vsake taktike, ki jo smutrata kot najprimernejšo za dosego zgoraj omenjenega cilja.
3.0be stranki bosta delali za varnost severne meje zveze. in sicer s ciljem, da dosežeta Donavo, ki bo meja Bolgarije in Srbije. Ta meja ne bo končala nato severno od Reke ob Ja-drami.
i. Bolgarija _ bo dobila dostop do Egejskega morja.
5. Carigrad m Dardanele bodo tvorili -pod nadzorstvom Zveze ruskih sovjetskih socialističnih republik neodvisno avtonomno republiko.
6‘. Grško-srbska in bolgarska Makedonija, namreč ozemlje med reko Mesto in Rodopslcim pogorjem na vzhodu. Rilo, Osogovsko in Šar-vla-nino na severu, Pinduskim gorskim grebenom na zahodu ter goro Umpu-so in Egejskim mor jem na jutru z otokom Thassos vred bo tvordo neodvisno, avtonomno sovjetsko scialistič-n republiko v tej zvezi.<
K temu velezanimivemu in velezna-čilnemu dokumentu priobčuje berlinska Diplomatska korespondenca komentar, iz katerega povzemamo: Londonska časopisa »Daily-Mail« in »Daily-Herald« sta te dni dobila iz Kaira besedilo političnega dokumenta, ki ga lahko štejemo med naj-senzacionalnejše dokumente med vsemi onimi, ki v sedanji vojni razkrivajo tajne cilje naših nasprotnikov. Ne gre za nič manj kakor za točen načrt izročitve Balkana boljševizmu v obliki ustvaritve balkanske Zveze sovjetskih socialističnih republik.
Kairski zastopnik obeh listov poroča, da je dobil dokument že konec januarja. Ne izjavlja, čemu ga je do sedaj zadrževal in šele zdaj poslal svojim časopisom. Razlaga je na dlani: Bilo mu je jasno, da angleški in ameriški narod takoj po bombastičnih izjavah o uspehu teheranske konference takega udarca ne bi prenesla. Kaže, da so hoteli angleški uradni krogi tudi zdaj preprečiti, da bi javnost izvedela za ta dokument, zakaj doslej sta bila oba angleška časopisa sicer že poročala o sprejemu tega dokumenta. vendar pa nista objavila njegove vsebine, čeprav so mnogoštevilna dejanja novega približevanja nenasitnemu Stalinu in obsežno prepariranje angleškega in ameriškega
tiska že ustvarila vzdušje za še večje angloameriško popuščanje.
Dokument priznava v uvodu, da sta dobili grška in bolgarska komunistična stranka po navideznem razpustu komunistične internacionale nalog, da delujeta po smernicah, ki naj omogočijo ustvaritev »Zveze sovjetskih socialističnih republik na Balkanu«. Ta zveza držav naj bi obsegala Grčijo, Makedonijo, Bolgarijo in Srbijo. Njene meje so podrobno določene.
V kviru gornjega načrta dobe Titove tolovajske spletke popolnoma jasen značaj; on ni nič drugega kakor borec za nameravano Zvezo balkanskih sovjetskih republik. Ta izjava nam razkriva tudi ozadje stalne krize v grškem emigrantskem taboru.
Naj zanimivejšo sliko pa nam nudi v luči odkritja »Daily-Maial« in »Daily-Heralda« turška politika zaveznikov. S tem so odstranjeni poslednji dvomi o vlogi, ki so jo v Moskvi in Teheranu namenili Turčiji po vojni. Jasno je, da bi bila »dardanel-ska republika« le pričetek popolnega absorbiranja vse Turčije. Presojanje tega dokumenta, ki smo za njega izvedeli iz angleškega vira. prepuščamo glede Turčije Turkom samim. Ako gledamo s skupnega gledišča na diplomatske in vojaške zahteve Sovjetov od Norveške pa do dardanelskih ožin in Sredozemlja, ter na zunanjepolitični umik Angležev in Američanov, potem gre tudi to skladno v sliko o končnih ciljih sovjetske politike v Evropi.
To pa tudi iznova potrjuje dejstvo, da ne gre v nemško-boljševiškem spopadu le za nemške koristi, temveč da vrši Nemčijo svojo zgodovinsko vlogo pri obrambi evropske celotnosti. Obenem vidimo, da noben Evropec ne more ničesar pričakovati od Anglije in Amerike ter da samo nemška zmaga more obvarovati Evropo pred imperialističnim in boljševiškim pritiskom proti zahodu.
Knjižna tombola Zimske pomoči
Do torka 23. t. m. so file izžrebane tele številke: 2, 8,	11,	12,	17,	20,	21,
22, 23,	26,	30, 32,	36,	39,	40,	41,	42,
44, 40,	47,	48, 49,	50,	51,	59,	02,	03,
06, 09,	70,	72, 74,	75,	70,	77,	78,	84,
85, 80, 88, 90.
Nadaljnje številke potrebne za tom-bolski dobitek, bodo objavljene v četrtek, petek, soboto in na binkoštno nedeljo. Ta dan bo žrebanje končano in v torek, 30. t. m. bomo začeli deliti dobitke Ljudske knjižne tombole v pisarni oddelka za tombolo, Ljubljana, Gradišče 2, in sicer po naslednjem redu:
v torek in sredo, 30. in 31. maja: dobitke za dvojke;
v četrtek, 1. junija: trojke;
v petek, 2. junija: četverke;
v soboto, 3. junija: petorice;
v nedeljo, 4. junija ob 10. dopoldne dobitke za tombolo.
Od torka do sobote boste dvigali dobitke od 8—-12 in 15—18.
V nedeljo, 4. junija naj bodo zbrani vsi, ki so zadeli tombolo, točno ob 10. dopoldne, da bo vsak dobitnik sam žrebal za denarni znesek 500 do 5000 lir. Istočasno bomo delili tom-bolske dobitke. Če kdo slučajno ne bo navzočen, bo žrebal zanj član pisarne. Vse podrobnosti glede žrebanja bomo še objavili.
Pri dvigu vsakega dobitka je treba predložiti tombolsko tablico.
Dobitkov bo pripra ’ ‘ 'h točno toliko, kolikor je zadetkov, in bodo dobitnikom na razpolago do 30. junija 1944.
Petorico so zadele tablice, ki imajo v desnem kotu zgoraj zaporedno številko 880 odnosno 910.
dobitke za
dobitke za
dobitke za
Odkop 52 turjaških funakov
Ob odprtih grobovih komunističnih Irtov. — Slovesen pogreb v Velikih Laščah
Osem mesecev ie minilo, odkar »o I so bila niihova trupla že močno raz-komunisti zverinsko pomorili 52 mož. padla, svojci hitro spoznali Izkop se ki so tvorili del hrabre turjaške po- ie končal ob 4 popoldne. Trupi« ju-
sadke. 19. septembra 1943 so komunistični tolovaji s pomočjo badolievskih topov vdrli na Turiak in odpeljali s seboj vse može in fante, ki so se skoraj ves teden junaško upirati komunistični premoči. Uiete može so odpeljali v Velike Lašče, potein pa proti Kočevju. 2e v Velikih Laščah so od ujetnikov odbrali 52 mož in iih brez sodbe zverinsko pomorili _ v bližini tamkaišnie železniške postaie.
Ves čas do danes so svojci in prijatelji umorjenih upali, da bo prišel dan. ko bodo lahko svoie iunake odkopali in prenesli niihove zeineltske ostanke na pokopališče. Zdai se ie nii-hova vroča želia izpolnila.
19. maja t. 1. so sorodniki in prna-telii umorjenih žrtev odšli z domobransko oboroženo četo h nostaii. ram so odkopali dvoie grobišč. V prvi sta počivala prof. Petelin in Pograic. v drugi, kakšne četrt ure proč. pa ,ie ležalo 40 trupel. Malo bliže 60 bili pa posebej pokopani še dr. Kožnh. sodnik Zalokar, oba brata Rožanca in se pet drncih turjaških borcev.
Izkopane mrliče so kliub temu. da
nakov so položili v krste, iih prepeljali na pokopališče v Velike Lašče in iih razdelili v tri skupine: v veliko-laško škociiansko in dobrepoljsko.
Med škocijanskimi ie bilo 25 domačinov, med mirni poveljnik žurai. Do: brepolicev ie bilo pa 9. med njimi Alojzi i Šuštar iz Vidma. Janez Mustar iz Kompolj. Miklič i* Ambrusa. Vene Blatnik in Ludvik Blatnik iz Ratii. Pavel Perko iz Ambrusa. Jože Kenik iz Bakerc in Mesojedec iz Zagorice pri Vidmu.
Pokop se »e začel v soboto 20. maja. Udeležile so se ga velike množice liu-di in s svoio prisQtnostio poslednjič počastile mučenike iz turjaških bojev. V Velikih Laščah ie izvršil pogreb turjaških žrtev kaplan g. Jože Pirc. žrtve iz Škociiana ie pa pokopal svetnik Janez Župančič.
Popoldne se ie vršil pogreb v Dobrepolju. V Ljubljano so z avtokolono pripeljali dr. Kožuha, sodnika Zalokarja, brata Rožanca. Toneta Perneta in profesorja Petelina Na pokopališču v Velikih Laščah počivata v skupnem I grobu še poveljnik iz Bošiauja Po-
grajc in učitelj Osterc. V njuni bližini so Pa položili k večnemu počitku Danila Capudra, poveljnika iz Št. Jurija.
Potreb velikolaških žrtev v Ljubljani
V nedeljo 21. maia so pripeljali v Ljubljano iz Velikih Lašč žrtve komunističnih zločincev. Popoldne so svečano pokopali na pokopališču pri sv. Križu velikolaškeea zdravnika dr. Ludovika Kožuha sodnika dr. Alojzija Zalokarja, brata Benka in Iva Rožanca. uradnika Prevoda in akademika.
Pogrebne svečanosti ie opravil stolni kanonik dr. Tomaž Klinar, molitve je pel zbor bogoslovcev Velikolaške žrtve so pokopali v bližino dr. Ehrlicha. Od zdravnika dr. Kožuha sc ie v imenu Zdravniške zbornice in katoliških zdravnikov poslovil primarij dr. Valentin Meršol. od pokojnega sodni ka Zalokarja pa v imenu njegovih pri iateljev njun tovariš Hribar. Od vseh pokojnikov se ie v imenu SKASa in vse slovenske javnosti poslovil ravnatelj inž. Jože Sodia. Zbor bogoslovcev je s pesmijo »Vigred se povrne« zaključil pogrebne svečanosti.
IZGUBE kOMUMISTIČHH TOLP
V Ljubljanski pokrajini
V najnovejših boiih na Dolenjskem so se v borbi združili ljubljanski in novomeški domobranci: zdai skupno napadajo in gonijo tolovaje s tistih postojank. ki so iih v splošnem razkroju še mogli doslej obdržati.
Domobranske patrulje z raznih notranjskih postojank so te dni preiskale ves teren okrog Črnega vrha. kjer so se še pred kratkim mudile močnejše komunistične enote. Zdai so se tolovaji iz teh krajev čisto umaknili. Umik te bil naibrže hudo hiter, ker so domobranci našli v tolovaiskih skrivališčih velike količine vojaškega materiala, sanitetnih potrebščin in razne komunistične agitacijske »literature«. Domobranci so .tudi tereneem vzeli živino, ki so io biti ti dobili od komunistov »v rejo«, in 'to vrnili nra-vim lastnikom.
Pred kratkim ie domobranski udarni bataljon, sestavljenih iz mladih ftentjernejfcanov in Sentruooreanov napadel Ilovo goro. ki ie veljala za hudo komunistično »utrdbo«. Komunisti so takoj zbežali. Pustili so Pa *a-l<ope in grobove. Domobranci so našteli 33 skupnih grobov.
5. maia ie četa domobrancev prišla do V o 1 č j i h ja m . kar so io napadli komunisti Domobranci se odločili za naskok in so podprli protinapad, z minami. Komunisti so kmalu zapustili postojanko in zbežali v gozd. Imeli »o pel mrtvih, med njimi komandanta bataljona in več, ranjenih. Dva ranjenca so domobranci ujeli.
Pretekli teden so komunisti tudi večkrat napadli Trebnje. Prvič s<> napadli 14. maia. Imeli so velike izgube. 15 iih ie bilo ranjenih mrtvecev pa niso mogli ugotoviti, ker so iih komunisti vzeli s seboi. Drugič so napadli 35. maja. Napadalo ie pet »brigad«, dve sla Pa držali zasedo. Prišli so v bližino žične ovire, tedai so P» bra-nilei-domobrancl sprožili nanje hud ogenj. Na boiižču ie obležalo 00 komunistov. V tem boju sta padi* dva do-
mobranca. Tretji, še sihiejši komunistični napad, ie sledil 16. maia. Trebnje ie napadalo okrog 2000 komunistov. Borba ie bila huda. posebno ker so drugi dan komunisti dobili nova ojačenia. V sredo okrog pol osmih zvečer so Pa domobranci nenadno naredili taktičen izpad, ki ie tako presenetil komuniste, da so se umaknili. V ogorčeni borbi, ki ie trajala brez prenehali ia 30 ur. ie padlo 160 komunistov.
V noči s ponedeljka na torek so komunisti izvršili dražilni napad na Novo mesto, ki nai bi odvrnil pozornost domobrancev od glavnega napada na Trebnje. V okolici Got n e vasi in sv. Roka ie pod težkim topništvom oadlo več ko 30 tolovajev.
V sredo 17. t. m. ie patrulja iz Novega mesta naletela v bližini K a č i e r i d e na kolono »IX. brigade«. Domobranci so napadli. Obležalo ie 18 komunistov. med njimi dve ženski in 0 Mongolov. Zaplenili so prati tankovsko puško, tri lahke strojnice več pušk in streliva. Med mrtvimi komunisti so bili: politični komisar »3 čete II. ba taliona« Slavko Petrič iz Sodražice, namestnik komandirja Jože Lekan iz Pudoba. »Maljon«. namestnik komisnr-ja Danilo Pudobnik iz Šmartnega pri Tuhinju. Andrej Mihelčič z Blok, Ivanka Benčina iz Ribnice in nameslnik komandanta bataljona, ki Pa njegovega imena niso mogli ugotovili.
15. maia so na komunisti napadii Mirnopeč, ki so :o bili preje nrav tako zasedli domobianci. Na domo-
Hiini starešine protiletalske zaščite, poglejte večkrat, če je zaklonišče v redu in podstrešje izpraznjeno. Plinski in vodovodni zapiračl morajo biti vedno prosti in lahko dostopni: pazite na to sedaj, ko dovažate kurivo.
branski strani ni bilo izgub na komunistični pa 2 mrtva in v.eč ranjenih.
8. maia se ie prostovoljno m vil domobranski posadki v $t Jerne.iu komandir »I. čete I. ontaiiona XV bri-gadm Stane Gorišek Vi ,Tilni sta se predala domobrancem še dva komunista. ....	,	,
Pred kratkim ie tik pred napadom na neko domobransko postoianko zbežal o*l komunistov bivši jugoslovanski aktivni topniški podnarednik Vinko Kosec, komandant »III. bataljona XV. brigade«
Prisilni mobiliziranec Ivan Klarič. ki ie te dni srečno ušel tolovajem. je potrdil, da ie v poslednjih bojih na Ajdovcu padel brigadnipolitični komisar Felia. V boiih okrog Ribnice ie padlo okrog 100 komunistov. 150 iih ie bilo pa ramenih.
Hkrati ko ie padel »Cort« — o nie-govi smrti smo poročali pretekli teden — je padel tudi komandant brigade Mirko Gorski.
Na Primorske m
Nemške čete so v aprilu in rnaiu izvedle na Primorskem vrsto uspešnih očiščevalnih akcij. Padlo i;.; okrog lo00 tolovajev. 2000 je Pa uietih. Nemci so zaplenili velike količine orožja, streliva in opreme, pa tudi znatne zaloge živil.
Na H r v a t s k c m
Beograd. 20. maia. Boliševiške tolpe na hrvalskem področju so v enem samem dnevu bojev izgubile več ko 1050 padlih, mnogo ujetnikov i,n pre-bežnikov. Nemške in hrvatske čete so zaplenile 10 strojnic 3 protitankovske topove. 3 metalce granat 3 protitankovske puške, več ko 300 pušk in 62 konj. Vojaki so dobili tudi mnogo čolnov. ki so iih tolpo uporabljale za prevoz.
V S r 1) i i i
Beograd, 20. maia Velike tolovajske tolpe, določene z« vdor v Srbijo. poražene najprej v srednji in zahodni Bosni, »e skušajo te dni rešiti proti severu in jugu. oddelki SS iih pa vse iznova zasledujejo. Prostovoljci SS so
Teden nabirke za Slovenski Rdeči kriz
Pred kratkim je Slovenski Rdeči križ zaradi povečanja denarnih sredstev začel nabirko starega papirja. Dosedanji odziv na.'emu pozivu >e prilično ugoden, vendar še ne zadovoljiv. Da damo tudi zasebnikom možnost, da daruj;.jo star papir Slovenskemu Rdečemu križu, bomo izvedli splošno nabirko papirja. V ta namen proglašamo z odobritvijo g. šefa Pokrajinske uprave čas od 22.—27. maja t. 1. za »Teden nabirke za Slovenski Rdeči križ;. V teh dneh bo pobirala papir mladina vseh ljubljanskih ljudskih, srednjih in strokovnih šol. Prve štiri dni v »Tednu nab>r-ke«, t. j. od 22. do 25. maja bo nosila šolska mladina v šolo papir ki ga bo nabrala doma. 26. in 27. maia pa ga bo pobirala od hiše do hiše od stranke do strar.ke, tako da bo pobran tudi pri tistih družinah ki nimajo šoloobveznih otrok.
Slovenski Rdeči križ pričakuje, da ne bo nikogar med nami. ki ne bi nri-speval v to splošno nabirko. Vsakdo naj da to in toliko, če.^ar ne potrebuje in kolikor lahko da. Tudi če prispevki poedincev ne bodo veliki, bomo v skupnosti lahko zbrali zelo velike količine. Vsakdo nai poi:'če v svojem stanovanju stare, nerabne knjige in brošure, propagandno literaturo, stare zvezke, časopise, ovojni napir. staro lepenko, papirne odpadke, odpadke lepenke itd. Vse to naj poveže v omot in pripravi ra R'’:eči križ. -a katerega bo pobirala pripravljeni papir šolska mladina. Ni’ hi/c irt ne družine, kjer bi se ob trohici dobre Volje ne našlo tako blago. Vsak darovalec, tudi oni. ki bo daroval malo, bo koristil Rdečemu križu.
Rdeči križ je uvedel nabirko on-pirja, da si' s Droriajo zagotovi dotok večjih denarnih sredstev. Njegovo prizadevanje bo usnelo in denarni efekt bo dosežen, če bo našel za svois delo razumevanje in oporo pri vsakem posamezniku. Zato upamo, da bo naše vabilo deležno živahnega odziva v vseh krogih ljubljanskega prebivalstva.
ZAPLEMBA IMOVINE UPORNIKOV
Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani z dre 17. maja 1914. objavlia odlcibo o zaplembi imovine upornikov: Ivana Demšarja, žel. uradnika nazadnje stanujočem v Liublia-ni. Posavskega ulica 9: Karla K dini, posestnika, in njegove hčerke Anice Kalinove, dijakiire. na/id" !e «1, •»»•-lože v Ljubljani Veliki slriidon H: ,Ia-koba Gostiše, lesnega inmiinulnnta. stanujočega nazadnie v Gor Logatcu St. 4.
pri Foči napadli tako imenovano 17. tolovajsko »diviziio« iz jugovzhodne Bosne Pri tem so iih uspešno podpirali bojni letalci Vseli tolovaiskih izgub za zdai še ni mogoče iuvili. Proti severu umika inče se tolovajske skupine so severovzhodno <*d Tuzle napadii muslimanski prostovoljci SS in iih s topništvom zelo zbili Doslei so na enem samem majhnem odseku našteli 171 padlih komunistov. Voiiki mi zaplenili mnogo orožia. iminicile in vojaškega materiala
Berlin. 20 maia. Poskus močnejših sil. da bi vdrle v srbsko področje, označimo lahko zdai zn popolnoma izjalovljen. Pri lem so izgubili komuni, sli v času od 1R- nnrea do 17 m;t'a skupno 2736 mrtvili in okrog 2100 ranjenih mnogo ujetnikov in nrebezni-kov. Velik del orožia in voine opreme je prišel v nemške roke
Prezident general Rupnik io na pod la 2 i pooblastila vrhovnega komisarja za operacijsko področje Jadransko Primorje odredil, da ie od 20 mata dalje policijska ura v vsei Ljubljanski pokrajini, izvzemši mesto Ljubljano. od 21. do 4. ure. V tem času prebivalci ne smejo na cesto. Kogar bodo organi lavnih oblasti brez dovoljenja dobili v tem času na cesti, bo kazno-v»n z globo od 100 do 1000 lir ali z Moorom od 1 do 10 dni.
Ljubljansko mestno županstvo pozi-'a Pridelovalce da moraio za vse kmetije in sploh za vsa obdelana zem-jdsca na področju mestne občine liub-lianske do 31 maia priiaviti posevke, 'bu pridelovalci, ki stanujejo izven Ljubljane, moraio posevke javiti občini. v kateri obdelujejo zemljo. Pridelovalci nai prideio Po tiskovine za nriiavo posevka v mestni gospodarski urad. soha štev 15 v Beethovnovi ulici st. 7.
Društvo stanovanjskih najemnikov Ljubljansko pokrajino poziva vse
uaiemnike. nai upoštevaio varnostne predpise in navodila hišnih starešin in jim po svojih močeh olajšalo naporno delo. Za boljšo ureditev zaklonišč nai brez oklevanja daio na razpolago potrebne prostore, orodje in druge potrebščine, ki bi v primeru bombardiranja prav prišle. Zlasti nai pazijo, da ne bodo niihovt otroci med alarmom begali oo hiši in povzročali nered.
Oblasti v Trstu opozarjajo liudi. nai nikar ne kupujejo živil oo črni borzi, ker tako ne podpirajo samo nedovo-1 it* e " mfije temvef. tudi ogrožaio svoje zdravje. Pred kratkim se je namreč ponovno zgodilo, da se ie kdo zaradi takšnih živil zastrupil, V Trstu so pred nekai dnevi pripeljali v bolnišnico šestčlansko družino ki se ie zastrupila s sirom, kupljenim na črni borzi, naslednji dan Pa tri osebe ki so pod roko kupile vino in so se po-tem pri niih pokazali znaki zastrup-lienia V obeh primerih ie preiskava pokazala, da so neznani zločinci siru in vinu primešali arzenik.
Listek ..Družinskega tednika**
Deklo z bleščečimi očmi
Hapisal dr. med. G. Venzmer
Obvestila Slovenskega Rdečega križa
Pisma in poizvedovalnim za vojne ujetnike v Nemčiji
Nemški Rdeči križ nas je opozoril na to. da je dostavljanje poštnih pošiljk za vojne ujetnike v Nemčiji brez zakasnitve možno le tedaj, če vsebuje naslov razen ujetnikovega rodbinskega in krstnega imena tudi njegovo ujetniško številko in označbo ujetniškega taborišča ali pa številko vojne pošte Tki ie vedno petmestna,, n. pr. 27.093). Pravilna označba taborišča sestoji vedno iz besed »Sta-lag« ali »Oflag« v zvezi s kako rimsko številko in veliko črko ali pa s kako arabsko številko, n. pr. Stalag I. A., Oflag VI. C. ali Stalag 398, Oflag G5, Označbe kakor n. pr. A. K. 781, Arb. Kdo 1025 so samo dodatne značke k štev. Stalag ali Oflag, Razim tega obstojijo še nekateri Dulag. Hcilair in Marlag — Milag — Nord. Včasih se zgodi, da označijo svojci vojnega ujetnika taborišče z besedami »Siehe Ruckseite« (glej hrbtno stran), kar je seveda napačno.
če je naslov nepojmln, zavrača Nemški Rdeči kriz postne pošiljke, ker ne utegne izvesti zamudnih poizvedovanj. Prav tako mora Slovenski Rdeči križ vsa pri njem vložena pisma in poizvedovalmee brez natančnega naslova zavračati. -
Komur torej ni znan natančni naslov vojnega ujetnika, naj izpolni po-izvedovalnico Slovenskega Rdečega križa (25 besed), ki jo dobi v naši pisarni na Marijinem trgu št. 5. Nato bomo takoj uvedli potrebne poizvedbe.
Osebne vesti
POROČILI $0 SE:
V Ljubljani: G. Mitja Šarabon la gdč. Jadka Suša
Čestitamo!
UMRLI SO:
V Ljubljani:	Anton Janežič, Industrijec; Leopold Mlakar, uradnik; Peter Židan, spre. vodnik; Peter Sirol: Anton Verbek, zvanienik drž že!.; Jože Šušteršič; Matijček Kumar; Anton Kozina; Marija Krueeva; Nežka Remi. reva; Stanislav Osterr, strojni ključavničar; Ivana Erbežnikova; Pavle Prepeluh; Minka Triilerjeva.
Naše sožalje!
Kal ie basedovvova bolezen, ve v današnjem prosvetljenem času menda že vsakdo. Gotovo ie tudi vsakdo že srečal med svojimi znanci ali prijatelji bolnika s to boleznijo, ki ie nje glavne značilnosti: izbuljene oči. golšo in preplašeni izraz obraza Prvi tako temeljito opisal merseburški zdravnik A. Basedovv, da ie bolezen dobila po njem ime.
Vzrok obolenja ie pospešeno in premočno delovanje žleze ščitnice; ker ščitnica izloča preveč svojih snovi v kri. preobremeni in prezakuri nas življenjski motor. Posledice se kmalu pokažejo. Bolnik prehitro presnavlja, vse snovi v telesu prehitro izgorevajo, nrav zato bolnik stalno in hitro hupa. Kaipak se zgodi — posebno Pri ženskah — da dobe tudj tako imenovani »mastni« basedow; takšne bolnice ne huišaio. temveč se narobe celo zrede. Naibrže ie to v zvezi s prepletanjem ščitnice, hipofize in srednjih možganov; ker veljajo ti trije kot urejevalci presnavljanja v našem telesu, se na tako majhnem prostoru pokaže možnost za razne ekstreme.
Posl; dira prehitrega izgorevanja ie tudi. da ie bolniku zmerom nekako vroče in da se boli ali mani poti. Hkrati mu srce hitreie in silneie biie. Ce zdravnik posluša srčni utrip, zazna nekakšen piskajoč glas. bolniku se ra zdi. da mu srce v vratu utripa. Vse žleze močneie izločalo, črevesie hitreie deluje. zato driske pri tei ,bolezm_mso redke Krvno in žlezno ožilie v očesni votlini ie prenapeto, zato se oci izbu-liio. kar daie bolnikovemu obrazu plašen in vznemirien izraz.
In res ie bolnik na splošno izredno vznemirljiv, razdražljiv in živčen; če mu velimo, nai iztegne roke. bomo videli. da prsti lahno in stalno treoe-čeio. Duševno stanje ustreza splošni prenapetosti. Bolniki z basedoivovo iKilezniio so nemirni, preobčutljivi, tožijo, da se slabo počutijo, da so utrujeni. plašni, da slabo spe in se ves čas nečesa boie. Razen tega tožijo tudi. da težko dihalo, da iih nekai tišči in duši v v>	•* 'vi so.
otožni razna zelo nasprotna občutja se meniavaio pri niih kakor sonce in dez pri aprilskem vremenu.
Ce ie slika basedovrove bolezni tako značilna, kadar ie bolezen že na višku ie pa narobe mnogo vmesnih stopeni. ki iih doslei celo izkušeni zdravniki niso upoštevali in iim pri zdravlieniu niso posvečali dovoli pozornosti Pogosto zdravniki lahke in nailažie oblike motnie žleze ščitnice kratko in malo odpravijo s »splošno živčnostiot. Posebno pri ženskah takšna »splošna živčnost«, ki ie na v resnici že začetek basedowove^ bolezni, ni redka, vendar io na srečamo tudi pri moških. Posebno lahko posumimo v začetek takšne bolezni pri mladih dekletih z velikimi, bleščečimi in nekoliko izbuljenimi očmi. rahlo naznačeno golšo, hitro vzburliivostio. pri vseh tistih deklicah. ki tožiio. da so hitro utruiene. da se čezmerno znoie, da iim srce divie utripa in da so nemirne. Slabo ie, če takšno stanie odpravimo z »živčnostjo« ali razvoino dobo. ko se nam kar vsiljuje spoznanje, da gre za malenkostno premočno izločanje ščitnice, ki povzroča vse te nevšečnosti. Tudi tedai. kadar ni nobenih zunaniih znakov, kadar so oči normalne in golše niti no vidimo in ne otipamo se lahko to premočno izločan ie ščitpice izraža v razdražljivosti, živčnosti nenadni menjavi dobre volie in potrtosti, v histeričnih napadih,- vznemirjenosti, pospeševanju žilnega utripa, v trepetu rok in v raznih motnjah pri menstruaciji-
Pogosto se taksno začetno stanie samo po sebi izboljša in čisto izgine, neredko so pa tudi poslabša v pravo basedowovo bolezen, ki bi io mogli preprečiti če bi io pričeli že v razvoju načrtno zdraviti. Zato pravočasno spoznanje premočnega izločani« ščitnice ni samo »zdravniški problem«, temveč tudi bolnikov to spoznanje in zdravljenje prihrani bolniku mnogo truda, nevšečnosti in težkih ur.
(Volkischer Beobachter)
TORBICE rokavice, čevlje itd.. barvajte g specialno barvo, ki usniu ne škoduje. Efaks. Napoleonov trg.
O POZORILO
NAPISAL dr. H. A. ST.
Sluga je odprl vrata in najavil:
»Danijel je prišel, gospod doktor.«
»Moj sin?«
Doator Gamatte je namršil obrvi. V sobo je stopil petnajstletni svetlolasi mladenič, resnega, bledega obraza. Pod pazduho je nosil algebro in kemijo. S petnajstimi leti se človek bavi s takšnimi stvarmi.
»Dober dan, očka.«
»Bog daj. Kaj je novega?«
»Nič posebnega.«
A Danijelov glas je zvenel tako čudno, da je doktor Gamatte le še bolj namršil obrvi. Mladenič je položil knjige na stol, slekel plašč in ga položil na mizo. Ves čas ko je govoril, je kazal očelu hrbet.
»Cherborezovi so me povabili, naj pridem drevi k njim... $lotel sem te vprašati, če mi dovoliš, da grem...?«
»Dragi otrok, zato si prišel k meni v pisarno. To bi bil vendar lahko mater vprašal...«
»Spotoma iz šole sem-šel mimo tvojega urada in sem se kar tako oglasil. Sprva te nisem hotel motiti, šele petem, ko mi je sluga dejal, da si sam, sem mu rekel, naj me najavi.«
»Že prav. Vendar upam. da veš, da nimam rad, če me ti ali mati za vsako malenkost motita. Tako namreč dajem svojim uslužbencem slab zgled. A zdaj ko si že tu, sedi in si prižgi cigareto...«
Danijel je vzel cigareto, a sedel ni. Stopil je k oknu in se zagledal na ceslo.
»Res čudno, da te ta peklenski ropot pri delu ne moti... ti avtomobili...«
V sobi je zavladala tišina. Danijel je odgrnil zaveso in še zmerom gledal na cesto. Naposled je dejal:
»Saj res, zdaj sem se spomnil... Ger-donovim se je pripetila nesreča... Njihov avto je na poli proti Ženevi zavozil v drevo. Gospa Gerdoiiova je mrtva...«
Gamatte-je skočit pokonci. Na ustnice mu je privrel pritajen krik.
»Simona!«
Danijel tega krika najbrže ni slišal, ker je prav tedaj odprl okno, Ce bi se pa ozrl, bi videl, kako je njegov oče smrtno prebledel in ge s klecajočimi koleni pogreznil v naslanjač. Na nji ivih trepetajočih ustnicah bi lahko bral besede:
»Simona, srček moj!«
A mladenič se ni obrnil. Naslonil se je na okno in napeto opazoval promet na cesti, čeprav ni bil bogve kako zanimiv. Dolgo je Danijel gledal skozi okno. Doktor Gamatte je molčal in ni mogel spregovoriti niti besedice, kaj še da bi se ganil. Za trenutek so mu odreveneli vsi čuti.
Naposled se je doktor Gamatte le zdramil. Se zmerom ni mogel jasno misliti, oči so ga pekle, v ušesih mu je šumelo. Naposled se mu je pa vendar posrečilo strniti dve misli: »Simona je mrtvacin potem: »Ce Danijel ne bi bil odprl okna in bi se obrnil...«
A zakaj se Danijel prav za prav ne obrne?
Zdajci se je doktorju Gamatti posvetilo v glavi:
Danijel ve za njegovo skrivnost. Človek svoje velike strasti nikdar ne more tako dobro skriti, da je drugi ne 1>1 opazili. Gamatte sicer nikdar ni česa nepremišljenega naredil in se je delal, ko da nm Simona ničesar ne pomeni. A deček je moral kljub temu uganiti. Zakaj se sicer tako dolgo ne bi obrnil?
Danijel ve, kako velika je očetova strast. Seveda ve vse. sicer prav gotovo ne bi prišel v njegovo pisarno. Povabilo Cherborezovih si je kar tako izmislil.
Gotovo je deček novico o Simonovi smrti izvedel še pred drugo uro, ko se je ravno pripravljal za pot v šolo. Morda je kdo izmed znancev telefoniral na dom, morda je to strašno novico prinesla kakšna prijateljica nje-govi ženi. Gotovo je povedala takole: »Ali ste že slišali? Gordonovj so se na poti v Ženevo z avtomobilom zaleteli v drevo. Uboga Simona je bila na mestu mrtva! Strašno! Ta ljubka ženska!«
Dan,jel si je ob tej novici gotovo mislil;
»Za božjo voljo, kaj se bo zgodilo, ko bo zvečer mati očetu pri večerji povedala to novico. Očeta bo strašna novica gotovo tako pretresla, da se bo izdal. Smrtno bo prebledel in zapeljal:
,Simona!* Mati bo videla, da trepeia po vsem životu.«
Danijel je zato prišel k njemu v pisarno. Gotovo sta se mu obe uri v šoli strašno dolgo vlekli. Zato mu je bilo ob vstopu v njegovo sobo tako zelo nerodno. A kljub temu mu je moral priti povedali. Gotovo sj je mislil; »Ce bo potem mati očetu pri večerji novico povedala, bo oče že pripravljen nanjo...«
Mladenič je še zmerom stal pri oknu in gledal na cesto. Gotovo je čakal, da si bo oče opomogel in se bo z naporom vseh sil prisilil k miru. Gamatte je s pogledom ljubeče božal sinov ozki hrbet, ki se je sklanjal skozi okno. Njegov Danijel je pred vsem skušal prikriti očetovo bolečino pred materjo.
»Danijel...« Očetov glas je zvenel mehko in božajoče.
Deček se je obrnil, stopil k stolu, vzel knjige in plašč in dejal:
»Zdaj te pa ne bom več zadrževal.«
Doktor Gamatte bi se sinu rad zahvalil, a nj mogel. Na svetu so stvari, ki jih človek ne more povedati. Rekel je samo:
»Zelo sem vesel, dragi Danijel, da si me obiskal.«
OBVESTILA .ŽEG0ZE",
zadruge matih gospodarjev
Riževo zdroblienkn deli zadruga samo vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek opoldne od pol 15. do Pol 18. ure v smislu odredbe Prevoda le proti zamenjavi za 3 sveža iaica. v težini najmanj 50 g. Ugodnosti te zamenjave so deležui tudi nečlani. Članom ie pa na razpolago Še krvna moka izvrstno krmilo za perutnino in prašiče, kakor tudi kostni zdrob. Za kunce in koze je na razpolago še nekai sena in korenja.
6000 valiluih jajc ie bilo doslei vloženih v zadružni vavilni centrali ki io vodi priznani strokovniak g Kosmatin. Vsak petek ob 9. uri donoldne sprejme do 660 jaic v izvalitev. Po preteku 8 dni preimeio lastniki neoplojena iaica nazai da iih porabiio v kuhinji. Vsak petek okoli 4. ure popoldne se liabere na Gallusovem nabrežju okoli 60 interesentov, ki nemirno pričakuieio prihoda nove kokošje družine. Sedanje izvalitve potekajo dokaj ugodno in dosezaio povprečni uspeh 75 odstotkov, kar ie za ta čas in ob tei krmi nad vse zadovoljivo.
Tudi topla greda nudi ugodno zavetje piščancem. V ta namen uporabimo maniše tople grede, v velikosti 1.50 m. krat 1.50 m kar zadošča za 40 piščancev, za dobo 6 tednov. 5 dni red prihodom piščancev pripravimo gredo. Gnoj vložimo rahlo do višine oken. Tudi obod zunai obložimo z gnojem. Na nainlžji strani oboda napravimo vratca za izhod. Ob straneh oboda napravimo dve majhni odprtini za zračenje, ki iih reguliramo z deskama-potiskalkama: Potrebno ie da ie taka greda razdeljena v dva oddelka. Kadar čistimo, spravimo piščance v en oddelek, medlem ko drugega osnaži-mo. Tla tople grede so pokrita s strešno lepenko na katero natresemo suhe mivke. Toplina v gredi nai znaša 25 do 28 stopinj. Ponoči pokrijemo okna tople grede s slamniačami. Ob lepem vremenu spuščamo živalce na prosto zunai tople grede.
Kuhinjska koklja. katero unorablia večina naših mestnih reicev obstoii iz nizkega zaboia od sladkorja, kosa strešne lepenke in pokrova iz mreže. Tla zaboia prekrijemo z lepenko na-suiemo nanjo suhe mivke ali senenega drobirja, vložimo 10. naiveč do 15 ni-! šfa cev in pokrijemo z mrežastim; pokrovom. Štirikratno redno dnevno krmljenje in napaianie in redno čiščenje vsak tretii dan ie pogoi za ušue-vanie piščancev v takem zaboju Osnova vsemu ie pa prepotrebna toplota, ki io nudi štedilnik v kuhinji. Zn boi s piščanci porinemo pod štedilnik, kier so po navadi drva. tik pod stropom štedilnika, da lahko prihaia toolota izpod pečic neosredno do piščot. Ce bi bilo preveč toplo kar poznamo ta-, koi na živalih, tedai potegnemo zaboj! za 10 ali 30 cm izpod štedilnika Kadar krmimo piščance, prenesemo zaboj s piščanci na svetlo, iih nakrmimo 'n nanoiimo, pa snet nazai na toplo — spal. Kier ni štedilnika na razpolago, si pomagam tako. da poveznem nad zaboi večip pločevinasto škatlo ter io! vsakih 6 ur polnijo z vrelo vodo.
Apnen prali za razkuževanje kurnie in kurjega dvorišča uporabliaio perut-! ninarii v tem času. ko se -širijo razne nalezljive bolezni kakor so kuga. tifus, kolera, da kurnirp temeliito počistilo in natrosijo apnen prah po niei tako.1 da se dobro razprši v zraku in se no-; feže ves mali oo vseh kotih in razpokah kurnice in po tleh Kurie dvorišče temeliito naiorei počistijo in ostrgajo. posuietp 7. apnenim prahom in prekopljejo, medtem, ko ie treba kur-niro vsak teden enkrat na ta način temeliito očistiti, prekopljemo dvorišče, ako ie majhno samo vsakih 14 dni. sicer samo vsak mesec enkrat. Na kurie dvorišče nai ima dostop samo ena in ista oseba da ne zanesemo nalezljivih kali med kurio družino
V kalečem krompirju ie strun, ki
se imenuje solanin.. Zato na spomlad ni varno krmiti perutnine, četudi s kuhanimi krompirjevimi olnnki. Vse-kako ie treba onrei odstraniti vse pogan ike.
Nesnost kokoši povečamo, če dodamo mehki krmi praženo laneno seme ali seme kopriv. Seveda praženo seme naiorei zmeljemo v prah in ga dodajamo v majhnih obrokih mehki krmi.
Mnogo deževnikov naidemo. ko obdelujemo vrt. To so izvrstna krmila »a kokoši, še boli pa za race in nosi. Pri prekopavanju vrta imamo knko-i kar poleg, da same počisti io >n pospravijo okusne mesne pridelke V času, ko se gliste plode, to ie v maiu in juniju, so škodljive zdravju perutnine.
Ušivost koz. posebno dolgodlakih, je zelo gost pojav, ki nastane tedai. ca
opustimo pri kozah vsakdan ' -miva in krtafenie. Tedai postane dlaka groba. lepliiva in se s časom zamota v klopčiče. v katerih se drže blato in razni kožni izločki. Taka dlaka ie nai-idealneiše gnezdo za razne vrsto mrčesa, predvsem za uši in gnide, k; se pridružijo včasih še povzročitelji srbečice. Pri dolgodlakih kozah ie zelo težavno odpravlianie takšnih zaiedav-cev. Prva pomoč ie v tem da žival vsak dan temeliito ostržomo in okrta-čimo zunai hleva, obdrgnemo kožo s tobačnim prahom in io nato ponovno oščetkamo. Med tem časom nai eden domačih temeliito počisti kozij hlevček, ga dobro potrese s tobačnim prahom in šele nato nastelie svežo stelio. Kdor hoče imeti zdrave in snažne koze, ki bodo daiale mleko brez fl iha. ta nai vzame v roko vsak dan strmiijo in ščetko in nai posveti vsaki kozi vsaj pet minut čiščenia.
Pri kozličkih in jaznetih opazimo včasih drisko posebno tedai ko mladiči ne dobivajo več materinega mleka.) Drugi vzrok ie tudi navadno prehlad.I Obolelim mladičem hitro pomagamo, če iim damo samo dvakrat na dan no pet kapljic opiieve tinkture na veliki žlici mleka.
Petelinčke kapunimo v starosti 10 do 12 tednov. Živalce, namenjene za to operacijo, zapremo 36 ur prcie v kletko in iim dajemo samo vodo. Poslednjih 6 ur ored kapunieniem lini odtegnemo tudi vodo. da ie črevesie popolnoma prazno in nas ne ovira pri one raci ii. Takoj po onerac!!: damo, kapunom mehke krme. V nekai dneh1 se rane zacelijo in kapuni se razviiaio in debele v veselje gospodinje. Zgodili! so se primeri da so take živali dalo, no 1 k e in več Čiste masti Prijave za ltapunienie že sprejema zadruga
DETEKTIVSKA HUMORESKA
Nočni pometač
Napisal Karel Liitge
Ivar se ie sredi noči nenadno zbudil. Jezno je skočit pokonci v ozki hotelski nostelii, Od okna ie lila v sobo šibka luč. Videl ie natanko nie tenki pramen. lorei ni sanial.
»Prebedasto.« ie zamrmral. »Sredi noči ti nekdo navije budilko! In budi iz spanta poštene ljudi! Ta budilka mora Pa tudi biti prava zverina sicer ne bi ropotala tako. da zbudi pol hiše.«
Ivar Bvrdstrom si je pomel oči. Obrnil ie glavo k oknu, odkier ie prihajala svetloba. Ali m g ceste prihaial čuden šum? Kakor vda bi nekdo pometal cesto? Da. drzi. nekdo pometa. In ta šum se zdi sredi nočne tišine kakor drdranie budilke. Čuden, nenavaden in draži ii v šum. ki ti trapa in vznemiria živce
Bvrdstrom. p0 poklicu risar karikatur io hkrati občutil vso nenavadno komiko dogajanja sredi noči; segel ie >o risarskem bloku, ležečem na mizi uri oknu. 111 z nekai odločnimi in za-neslpvimi črtami vrgel na panr skliu-.■eno postavo nočnega pometača. Nato ie spet zlezel v postelio in zazdehal.
Ivar. Bvrdstrom se je obrnil k steni in skusal zaspati Ko je čez nekaj časa dvignil glavo z blazine in prisluhnil, je šum utihnil. Spomnit se ie nani
šele drugo jutro, ko ie v hotelski veži slišal, da ie nekdo ponoči vlomil v hotelsko pisarno in izrooal zakladnico, ki so v niei gostie hranili svoie drago-cenostL
Kakor vse druge hotelske goste ie policija zaslišala tudi Ivaria Byrd-stroma.
»Ali ste to noč opazili kaz posebnega?«
Bvrdstrom ie povedal svoie doživetje. Potegnil ie iz žepa risarski blok in ga ponudil komisarju. Ta ga ie presenečeno sprejel in si ga s svojimi pomočniki od vseh strani ogledal. Nato so ieli vsi triie nekai šepetati med seboj. Komisar na lepem ni imel več ljubeznivega obraza, temveč ne-zanpen. vprašujoč izraz. Jel ie Bvrd-stroma loviti s kai nenavadnimi vprašanji.
»AR lahko v temi, če se zbudite, takoj narišete takšno risbo? Ali ne potrebujete za to vež časa. svetlobe in občutja?«
Byrdstrom se ie razjezil. Nataknieno ie odgovoril:
»To ie moia stvari Ce vas moia opazovanja ne zanimajo, tudi prav. Prosim, vrnite mi bloki Sai bi bil lahko tudi molčal...«
V njegovo presenečenje ie Pa komisar nalašč odgovoril "lasno. tako. da so ,a mogli slišati tudi pred vrati:
»Vse sumljivejši mi postajate, gospod Bvrdstrom. Po naročilu ali pa tudi iz lastnega nagiba bi radi policijo vodili za nos in io spravili na napačno sled. sicer mi ne bi natvezili bajke p nočnem pometaču in risbi sredi noči, Zal mi ie, toda prositi vas moram, da greste z menoj.«
In tako ie res hotel zaradi komisarjeve glasnosti sodoživel senzaciio aretacije priljubljenega in spoštovanega risarja. Nihče ni verjel, da bj Bvrd-strbm sodeloval pri vlomu. Marsikdo' se io potegnil zani: ti glasovi so prodrli celo do iustične palače, kier so Bvrdstroma nato še več ur zasliševali. Komisarjev predstoinik se ie dal prepričati. da skuša Bvrdstrom s svoio čečkarijo potegniti kriminalno policijo za nos in io spraviti na napačno sled. da bj zakril prav vlomilce. Bvrdstro-mu tudi njegov namazani iezik ni pomagal. Komisarjev predstoinik ie kvečjemu priznaval olajševalno okoliščino, da ie postal Bvrdstrom morda nevede orožje vlomilcev in ie morda zdai preponosen. da bj priznal svoio krivdo.
»Izdelali ste to risbo Po naročilu, ali ne? Mi celo vemo. koga predstavlja. Kai pravita zdai?« so silili vani popoldne,
»Lepo. Torei boste zdai ta koi lahko prijeli enega izmed vlomilcev!«
»Ali ne bi rajši priznali svoie krivde? Vidite, ta pozni nočni pometač, ki ste ga v celem hotelu videli in sli-
šali samo vi more biti po vaši risbi sodeč, po profilu, drži. postavi »n pričeski samo hotelski lastnik sam. Ta ie pa vzvišen nad slehernim sumom. Razen tega Pa gotovo tudi no bi lastnoročno pometal opolnoči ceste pred svojim hotelom.«
Ivar Bvrdstrom ie zmajal z glavo. Nenadno se ie nečesa domislil. Imel je na srcu neko prošnjo. Uradniki so vzdihovali, toda vseeno so mu io ustregli.
Bvrdstrom ie prelistal album, ki so bile v niem fotografije vseh vlomilcev in zločincev. Precej časa ie potreboval za to delo. Uradniki so postali nestrpni in so spet mislili, da iih vleče za nos.
»Tukaj.« je mirno izjavil Bvrdstrom. »Tu ie moi možak! Zdai Pa vi dože-nite. ali sta nočni vlomilec in hotelski lastnik ena in ista oseba! Ne. liubi moji, ne govorite -mi. da se motim! Kar iaz vidim, tudi narišem, tofneie kakor fotografska plošča^ pa četudi imam samo eno sekundo časa za opazovanje!«
Iz obrazov uradnikov se ie še zmerom zrcalilo nezaupanje. Izrinilo ie šele. ko ie komisar pokazal dve pismi, ki sta v niih dve podpisani priči sporočili policiji, da sta tudi opazili nočnega pometača.
V hotelu ,si ie Ivar ogledoval hotelskega lastnika, gospoda Jansna. ki se ie zdel nocoi še živčneiši kakor sicer. Sicer ie pa za to tudi imel tehtpn vzroki Tak vlom niso mačie solzet Oškodovani so gostie. ugled hotela
prav hitro Pade. razen tega ie bil pa, tudi sam oškodovan. »Čudno.« ie pomislil Bvrstriim. »res ie podoben nočnemu pometaču. Vendar ni on. Mol model nj bil prav nič živčen. Nekie mora tičati še nekdo, ki ie na las njemu podoben.«
Bvrdstrom ie svoie ouazovanie za-, upal komisariu. In tokrat komisar ni; pokazal tako nezauonega obraza ka-j kor dopoldne. Samo pokimal je hvn-i ležno za ta migljaj. Pozneje zvečer io* rekel Bvrdstriiinu:
»Vaša risba se ie obnesla. Vsa čast! vam! Po grofovsko vas bomo nagradili) za vašo pomoč. Dobili boste vsoto do-j ločeno za tistega ki bi mogel ooma-1 gati k razjasnitvi tega zločina«
Srknil ie še nekai požirkov vina in nadaljeval:
»Vi ste nam pomagali, da smo izsledili vlomilca. Začudili se boste ko vam bom povedal da ie res lastnik hotela sam. Šele zdai smo ugotovili.; da ie res že dolgo iskan vlomilec) dvomliive preteklosti. Pri vlomu io) imel dva brata kot pomagača. Eden io-z varilnikom odprl železno zakladnico.) drugi je na pometal cesto nred vhodom da bi ta šum nreglušil šunrr va-rilnika. Res sreča, da stp nočnega pometača tako točno narisali, gospod' Bvrdslrom! Rišite, rišite zmerom in, povsod! Kdo bi si bit mislil da utegne takšna risba imeti takšnottjaktifno vrednost! Naibrže še sami rrate tega-, slutili! Kakor koli. bili ste nam ood-zavedno dragocena pomoč, zato no bom zmanjševal vaših zaslug. Nagrad« boste dobili že jutri!«
PET LET POZNEJE ...
Sreča v nesreči
Iz življenja siromašnih umetnikov
>Ali greš s menoj v umetnostni tnuzej?< me je vprašal kok pod Kramm.
... ppri  ___________________________
»Rad bi videl slike, ki jih razstavlja »noj prijatelj Braun. Saj ga gotovo poznaš. Največji sodobni umetnik je. Pojdiva peš. spotoma ti bom povedal zanimivo zgodbo.«
»Pred približno petimi leti sem stanoval z Braunom- in Frankom v majhnem podstrešnem stanovanju. Vsi trije smo bili siromašni ko cerkvene miši. Že takrat sem vedel, da bo Braun nekoč postal velik umetnik, če le ne bo prei od lakote umrl. In priznati moram, da je bila verjetnost, da bo od lakote umrl. zelo velika
našem stanovanju nismo imeli
V dru-
frega ko mizo, tri stole, dve postelji n klavir.
K sreči smo takrat imeli na svoji strani gostilničarja in kavarnam ltotha, za katerega lahko trdim, da nam je vsem trem vsak dan dvakrat rešil življenje. Pri njem smo vsak dan dobivali zastonj kosilo. Gotovo razumeš, kai nam je pomenilo dejstvo, da smo vsak dan enkrat zastonj jedli.
Lahko si misliš, kako nam je bilo pri duši. ko nam je lepega dne Roth dejal:
»Zelo žal mi je. dragi prijatelji, a odslej naprej vam ne morem dajati Teč kosila zastonj.«
Žalostni in potrti smo vsi trije odšli domov. Naposled je po polurnem molku spregovoril Braun:
»Prijatelji, sijajno zamisel imam.«
Prisluhnili smo. Kakor vse velike umisli, je bila tudi Braunova zelo preprosta. Naš prijatelj ie predlagal takole: Našega dobrotnika moramo Po vsaki ceni prepričati, da nas čaka *e velika bodočnost. V ta namen bo Braun naslikal veliko sliko in s njo bomo Rotha preslepili.
Braun je že naslednjo minuto sedel na stol in slikal ves dan in vso noč. Naposled je bila slika gotova. Reči moram, da me je popolnoma zadovoljila. Kakor vse Braunove pokrajinske slike, je bila tudi ta zelo velika.
S sliko smo naslednji dan odšli k našemu dobrotniku in mu povedali, da smo sliko dobili iz Berlina, in sicer od nekega našega sorodnika. Dalje smo mu natvezli, da je slika zelo veliko vredna in ga prosili, naj jo shrani, ker bi se v našem stanovanju lahko pokvarila.
Gostilničar je sliko pazljivo pogledal in idelo se nam je, da mu ugaja. Vedeli »mo pa, da nam našo zgodbo le napol verjame.
Potem smo z Braunom odšli v banko in dvignili naše poslednje pri* hranke. Nato smo poiskali nekega zavarovalnega agenta in mu razložili, da bi radi neko dragoceno sliko zavarovali za visoko vsoto.
Agenta smo peljali v Rothovo gostilno in mu pokazali sliko. Gostilničar nas je debelo gledal. Ko je pa izvedel, da bomo sliko zavarovali za 2000 funtov, so se mu od ponosa zaiskrile oči. Takoj smo vedeli, da nam bo zdai rad spet zastonj dajal kosilo.
Tako se je tudi zgodilo. Od tega trenutka dalje, smo bili pri Rothu *pet stalni gosti. Mož je bil sliko postavil na varno mesto m mi T*i trije cmo jo vsak dan pregledali.
Nekega večera, ko smo ravno vsi trije koračili proti domu. smo izve-
Rotha, ki je z nekim gasilcem hitel proti svoji goreči hiši. V prvem trenutku sem mislil, da je mož znorel, potem sem mislil, da je morda v hiši ostal eden izmed njegovih otrok.
Nekai trenutkov so bile oči nas vseh uprte v vhod, skozi katerega je bil izginil naš dobrotnik. Potem smo zagledali Rotha, kako je z gasilcem ves črn od dima porival pred seboj nekaj velikega. Braun se je naslonil na zid, da ne bi padel. z sem zaprl oči, da. bila je naša slika.
Roth je prišel naravnost k nam in nam ponosno podal sliko. Bila je nedotaknjena.
»Ravno še o pravem času. sem se spomnil,« je potem dejal, »na vašo flliko, dragi prijatelji in jo rešil. Vse življenje bi me pekla vest. če bi v moji hiši zgorela tako dragocena umetnina. Vaša slika je edino, kar sem rešil iz plamen.
Braun in Frank sta stisnila Rothu roko. Jaz sem se obrnil proč.
Medtem sva s Krammom prišla v muzej. Ozrl se je po slikah in nadaljeval:
»Za konec moje zgodbe ti lahko še potem, da je tale slika, ki visi tu v tem Kotu. ona rešena pokrajinska slika, ki io je Roth tedaj potegnil iz plamen. Danes smo Rothu hvaležni za to, da jo je rešil. Vredna je namreč več kakor 2000 funtov.«
Edini izhod
Dionvs. girakuškj tiran se ie zabaval s tern. da ie koval stihe ki se mu pa nikdar niso posrečili. Ker ie bil pa močno častihlepen, ie po vsaki ceni hotel s svojimi pesmimi zasloveti kot od Boca navdahnjen pesnik.
Nekega dne ie tiran poklical predse Pbik>xenosa mu prebral nekai svoiih pesmi in ca vprašal, kako mu uca-jaio. Philoxenos. ki ie bil zelo odkritosrčen mož ie tiranu odcovoril. da pesmi niso dobre. To le Dionvsa tako razsrdilo, da ie dal moža vreči v lečo.
Čez neka) časa ie pa Dionvs spet začutil potrebo da mora nekomu nre-brati svoie »lihe. Poklical ie iz ieče Philoxenoaa in mu prebral nekai »volih novih stihov. Philoxeno6 ie svo-ieca vladarja poslušal s sklonjeno slavo. potem »e pa molče obrnil k vra-
-nje ___________ ._____________ .	_	.
deli, da v mestu gori. Takoj smo od šli na mesto nesreče in v svoje začudenje ugotovili, da ie pc£ar nastal v Rothovi gostilni. Braun »ie prebledel, me zgrabil za roko in dejal: »Naša slika no zgorela!«
i
Pogledal sem ga in vztrepetal. »Človek božji, 2000 funtov,« sem prita-ieno vzkliknil. »Na potovanje bomo uhko šli. Novo obleko si bom kupil...«
Nismo mogli govoriti. Z roko v roki smo odšli proti gostilni in oči so nam sijale. Prišedši pred gostilno, smo Be ustavili in opazovali, kako so ognjeni zublji švigali proti nebu. V6a hiša ie že Lila v plamenih. Zdajci
i'
e zadonel iz množice sem prestrašen rik. Pogledal sem nazaj in opasil
Ameriški teroristični leialci »o pri enem izmed prvih napadov na Zagreb uničili tudi dominikanski samostan, ki prav gotovo ni bil »vojaški cilj«. Pod razvalinami so obležale neprecenljive starine in listine, ki so jih menihi zbirali dolga stoletja. Zdaj so prah in pepel pod kadečimi se razbitinami, ki jih marljivo odstranjujejo člani hrvatske delovne službe.
toni in hotel oditi. Vladar va ie na zadržal, rekoč:
»Kam hitiš. Philoxenos?«
>V ječo.« je odgovori) mož in odhitel dalje.
Nevidni naočniki
2e dolgo poznamo nevidne naočnike. ki iih nosimo tik pod vekami, ne da bi kdo iz naše okolice to opazil.
V Nemčiji dobiš takšne naočnike samo na zdravniški recept. .V teh nekai letih, kar so v rabi. ao »e iavrstno obnesli. Posebno so koristni za igralce tenisa, ker iim dopuščaio večio možnost eibania za plavače smučarje in vojake, ki iih nosijo neposredno pod plinsko masko, ne da bi lih ovirali. Nevidni naočniki so priljubljeni pa tudi pri igralcih saj z niimi laže nastopajo na odru. ne da bi gledalci opazili, da so kratkovidni.
Križanka šisv. 13
RADOVEDNI SLONIC
POMEN BESED
Vodoravno:	1.	Njegov glas
uravnava korak. Vsak želodec ga ne prenese. — 2. Najkrajši slovenski nedoločnik. Žensko krstno ime. — 3. Kazalni zaimek. Molitev — 4. Iz i.je je večina jare gospode prišla. Vezr ’f.—
5. Del strehe. Simbol surove moči. —
6. Predlog. V naslovu Jurčičeve povesti. — 7. Eno samo še ne prežene mraza. Medmet. — 8. Po njej pride električni tok v aparat. Navaden voz ga ima, avto pa ne. — 9. Nemški veletok. Ni največji. kdor druee premaga.
Navpično: 1. Obstoj. Umetnik. — 2. Kmetov pridelek. Kazalni zaimek, rabljen za označbo osebe, ki je ne moreš, ne maraš ali nočeš imenovati. 3. Izraz pogojnega ':lona. Starorimski bog. — 4. Brez maže se vname ali pa zarjavi. Nihče ni brez njega. — 5. Dobro za oči. Veznik. —
6. V vsakem je kos življenjske modrosti. Oblika pomožnega glagola. —
7. Kdor jo pase, mu malo zrase. Za »njo« najvažnejši zaimek. — 8. Za 3njega« najvažnejši zaimek. Kdor se brez nje bori, prej ali slej bitko izgubi. — 9. Navpičen rov. Odbit glas.
Rešitev križanke štev. 12
Vodoravno: 1. mezda. — 2. rž (rženi cvet ■*» junij); Vir;	še.	—
3.	barometer. — 4.	ara; aviso.	—
5.	ova; ost. — 6.	omega;	tič.	—
7.	denarnica. — 8.	et, voj;	as.	—
9. danes.
Navpično: 1. Vrba; oder. — 2. žaromet. — 3. raven. — 4. evo; agava. — 6. zima; Aron. — 6. drevo: nje. — 7. tisti. — 8. šestica. — 9. pero; čast.
NARISAL IGOR felLIH
Tekma dveh sleparjev
Napoleonov policijski minister Fou-rh in stavni diplomat Tallevrand sta se lepega dne v Napoleonovi na v »očim, .radi neke .alenkotti sprla. Ko je Talleyrand podvomil o Fourbčjevi ]K>uč«noeti v neki zadevi, je policijski minister užaljeno vzkipel:
»Jaz »v .ii tako dobro o vsem I čep, da vam nalauko lahko povem, » katerim moškim in s katero žensko ste včeraj ali danes govorih, in sicer tudi kie in koliko časa.«
’lalleyrand se pa ni dal on.tali In mu je smeje se odgovoril: »Jaz vam l>a lahko povem še mno<?o zaniiniveji1-* »Ivari, colo takšne, ki se bodo šele v bo noRtj zgodile. Tako bi vam lahko na uho povedal. kdo je sinoči spal pri gospe Foueličjevi in celo to. kdo je določen za nocoj.«
»Držita jezik m zobmi!« ju je nemilo prekinil Nii|>oleon. ki mu je bilo dovolj pričkanja. »Oba sta velika sleparja; sumo jaz lahko odločim, tJo izmed vaju je večji.«
Tallevrand «e je nato Fonrhčju, ki je do ušes zardel, priklonil. Napoleon se je nasmehnil.
»Zahtevam zadoščenje za vašo Izjavo.« je siknil Kourhe, ko sta se po-sneu- z diplomatom Talleyraudom vračanj domov, »Zahtevam, da mi pove-sUvTido ]e »noči spal prj gospe Fou-ch^jevi in kdo...?!«
»Oo«pod Kouclič. kdo drugi neki...7« •e je nasmehnil Tallej rand.
»A kako bi II bilo pri srcu, če bi bil zopet tepen?« »Oprosti,« je dejal slonič, »tega si nikakor ne želim.« »Mogoče bi pa ti rad namlatil koga, kaj?« »To pa 2e,« je odvrnil slonič. »Dobro,« je dejala pisana kača klopotača, »videl boš, da ti bo novi nos v velik prid pri pretepanju.« Slon’č se je ie enkrat zahvalil, nato pa odšel proti domu... Tako je hitel zmerom dalje In dalje proti domu. Bil je silno dobre volje in poln junaštva. Toda ne dolgol Zvečerilo se Je in nastala je debela tema. Na črnem nebu se je bledo svetlikala luna. Okoli sioniča, kateremu so polzele po čelu debele kaplje potu, so letali veliki netopirji. Tu pa tam se Je oglasila sova. Slonič Je pa hitel, kakor da mu Je vrag za petami... Slonič se Je belega dne zelo razveselil. Zopet Je dobil pogum, in mlateč ponosno z rilcem, nadaljeval pot proti domu. Ce Je bil lačen, Je odtrgal z dolgim rilcem plod z drevesa, če Je bil žejen, Je z rilcem pil, če pa mu Je bilo vroče, se Je oblival z vodo. Ničesar tega pa prej ni mogel storiti s kratkim topim smrčkom, ki mu ni bil ne v lepoto ne v ponos.
7adregA
^/\! afiita l
KONRAD GČTZ
Taborni ognji so goreli med šotori in obsvetljevali temno noč ki ie ležala nad slezijBko zemljo. Iz grl vojakov je zadonela pesem. Kralj Friderik II. jih je po sedemletni vojni, v kateri so zavojevali Slezi jo, vodil nazaj v Berlin.
V Friderikovem šotoru so bili »brani njegovi generali, da bi z njim skupaj večerjali. Pogovarjali so se o tem in onem in se naposled sprli, kdo je boljši, vojak ali kmet in kdo bo moral dobiti od zavojevane zemlje več koristi. Naposled so generali pozvali kralja, naj on pove svoje mišljenje in konča spor. Ker pa Friderik ni vedel, kai naj odgovori, je sam nase jezen odšel iz šotora, zajahal konja in odjezdil v megleno jutro. Jezdil je po polju in tratah in prišel tudi do nekega grenadirja, ki je v roki mečkal grudo zemlje.
Kralj je prijahal k njemu in ga vprašal: »Zakaj ne stojiš na straž: in izgubljaš čas s takšnimi neumnostmi?«
Stari grenadir je svojega, kralja strumno pozdravil, a zemljo ie kliul.-temu obdržal v roki.
»Veličanstvo naj mi ne zameri,« je potem dejal. »Gledal sem. kakšna ie slezi iska zemlja in kakšen, pridelek lahko pričakujemo od nje. Saj imamo vojaki pravico vedeti, zakaj smo se borili. Mislim namreč, da se ne borimo samo za državo in kralja, temveč tudi za vsakdanji kruh.«
»Prav imaš,« ga je pohvalil kralj. »Zdaj mi pa se povej, od kod si vzel to modrost, sai govoriš skoraj ko modrec!«
»Veličanstvo,« je rekel grenadir. »Kadar ne nosim vojaške suknje, sem kmet in namesto puške imam
Končno je nekega temnega večera prispel domov. Zavihal Je rilec in vprašal: »Kako se imate?« Zelo so se razveselili, ko so ga zagledali in odvrnili: »Pojdi sem, dobiš Jih po hrbtu za svojo nenasitno radovednost.« »Ba,« je rekel slonič. »Po mojem mnenju se kaj malo razumete na tepei, zato se pa razumem Jaz in vam pokažem.« Tedaj Je izproiil rilec ter namahal z njim enega izmed kričavih bratcev, da je ta Jokajoč zbežal. »Oh, tako nam banani« so vzkliknili. »Kje sl se naučil te umetnije in kaj si si napravil na nosu?« »Dobil sem nov rilec od krokodila na nasipih sivozelene blatne reke Llmpopa.« »Silno je grd,« je pripomnila kosmata tetka opica. »Naj bo,« Je odvrnil slonič. »Ampak zelo koristen.« Pograbil Je svojo kosmato tetko opico sa kosmato taco in )o zagnal v sršenovo gnezdo.
Volit vrMniii
je jn*enadirja nezaupno pogledal. potem pa dejal • >ce si kmet. zakaj potem nosiš vojaško suknjo? Pojdi domov in orai zemljo. Ne za držujem te!«
Vojaku pa ni postalo nerodno. Pogledal je svojemu kralju naravnost v obraz in dejal:
»Vaše veličanstvo bi bilo močno razočarano, če se nihče .izmed kmetov ne bi priglasil k vojakom.«
»No. zdai mi pa povej, kdo je boljši, kmet ali vojak?« ie vprašal kralj. »Kdo zasluži več plačila?«
Voiak se je nekoliko ztimislil do-tem pa izjavil: »Mislim, da oba ena ko veljata, oba imata isto kri in oba rodna' zemlja enako potrebuje. Vojak se bori xa svobodo, kmet za vsak-danj: kruh. Ali se ne borita oba za čast in moč rodne zemlje?«
»Prav imaš.« mu ie potrdil krali in zadovoljno pokimal.
»Zapomnil si bom. kar si mj po vedal.«
Potem je Friderik v divjem diru odjahal nazaj proti šotorom in že od daleč zaklical svojim generalom:
»Kmet in vojak enako veljata. Oba enako potrebujem. Zapomnite si to, gospodje. Nihče izmed vas ni imel 1«
Nič ni čakala, da ji odgovori. Takoj )e odtrgala najlepši cvet in mu ga izročila. To je vplivalo na mladeniča kot simbol. Življenje mu je dajalo tisti dan same lepe cvetove. Vzel ie zavzeto lepo cvetico in si jo zaiak-n' v 9umbnico, pozneje jo je pa spra-'1 kot spomin na najpomembnejši dan mladosti. V Sonji je videl že svojo oodoco gospodarico, katere zastopnik in namestnik bo postal, ko ne bo ne vodstvu podjetja več njenega očeta. In deial ji je:
»Hvala ti, Sonjica, za lepo cvetico! opravil 10 bom v spomin na današ-nu dun.«
in^de^aler *C zap*os*<a'a 2 ročicama
Rn a* k8 Pr'dil Greva se igrat!« i. , . Pl pil najrajši zbežal domov starsem, toda ko ie videl proseče jX,aliae °či in se je spomnil dane ji obliube. se ni mogel obotavljati.
»Dobro,« je dejal, »toda samo četrt ure; potom moram domov.«
»Potem pa poidiva kar hitro v uto!« je vzkliknila. »Tam sede moje Punčke in čakajo nate. Povedala sem um, da boš prišel, in obljubile so mi, da bodo zelo pridne;«
.. Prijela ga je za roko in ga odpetima okoli ogla v uto. Na klopi iz bambusa so sedele um razvrščene res vse njene punčke. Na stolu zraven je bjla razmeščena kuhinja z vsemi kuhinjskimi igi očkami Sonja pa le dejala:
in sedi sem, gospod Boris! « »J? ?e.m 2e čokolado za punčke, Pa tudi ti jo boš mora! pokusiti!«
‘Sajmsem ne ločen ne žejen,« ie neiol Boris malo v zadregi zaradi vloge, ki jo je moral igrati. ‘
»Oh, kaj!« je vzkliknilo mald: ,»Sko-denco jo boš že popil, zelo ti bo uga-tala. Ampak pomisli; moja Liza si ie pokvarila želodec, ker • je preveč sladkarij. Vsa polna sčin skrbi. Ali ji ne bi potipal žile? Morda' ima mrzlico.«	r
Moral se je zasmejati, da je prisilen igrati se s punčkami prav v trenutku, ko je bilo v njem toliko moči m volje, da bi svet snel. s tečajev, toda v Sonjinem igranju s punčkami le biio toliko otroške iskrenosti, da je fes potegnil iz žepa uro in prijel prvo Punčko za roko. Toda zmotil se je, ni b.la tista Lizika, ki je bila najlepša. Sonja mu je izročila neko drugo, najbolj oguljeno od vseh, in rekla:
»Ja je Lizika, ta mi ie najdražja « mh	pa	m,‘	'e	s*'ll*a'	ugovar-
res nC vidiš, da je vendarle • Hcpsa in najdražja?« je dejala So-,a lazocarano. »bngrg jo najraj'i, ker , 'Ib le kupila mojo- mainicaun ii je ■udi oblekco sama sešila. Ah, saj ne smem govoriti o mamici, sicer bo °čka spet hud! Toda Liziko imam vendarle najrajši, ti že veš zakaj. Pridi gospod Boris, poljubi jo, da se te ne bo več bala! Tako zelo je plaš-Ijiva.«
Po teh besedah mu je dvignila Liziko k obrazu in Boris je storil, ko da jo res poljublja. Nato je opravil
svoje zdravniško'delo, pomolčal, pokimal z glavo in dejal:
»Tako, zdaj že vem Prav nič ni borna Zdrava je.«
i kljub temu ne mara nobeni: čokolade,« je vzhajala Sonja, med tein Ko ie mladenič spravil spet v žep svoio uro.
*r!au>rZt’ ®e 2<''0 sda,« je dejal. »Dobro,« se ie potolažila deklica, »botem jo bom malo zazibala, da bo jmspala, ampak bdi moraš čisto tiho! Lizika spt zelo rahlo« ■
/ nežnostjo resnične matere je vzeto rpglo punčko v svoje naročje, sedla na klopico' njerfiu našprbti‘m jo, pri,-cela zibati Boris je sede! 'negibno na svojem stotu in opazoval srčkano nia-mamico, m poslalo mu je čudno bri srcu. Občutil ie. da se v kretnjah
LJUBEZENSKI ROMAN V DVEH DELIH *
male že jasno razodevajo nagnjenja materinstva. Ta mala stvaica bo nekoč skrbna in ljubeča inaii. Njena mati jo je pa zapustila. Uboga sirota! In vendar ljubi izmed vseh najbolj prav tisto naigršo punčko, samo zato, ker ji io ie bila podarila mati. Njeno malo srce je še vse njeno.
Boris je spet zagledal v duhu pred seba) Ano Breganlovo, lepo, očarljivo žensko z baržunasto rjavimi očmi in bujnimi plavimi lasmi. Tudi Sonjine oči so bile take, in njeni lasje bodo sčasoma prav gotovo postali enako zlati. Da, nekega dne bo postala Sonja prav tako krasna, očarljivo lepa ženska, kakor njena mati, od svojega otroka pa ne bo pobegnila. Tedaj bo Sonja njegova gospodarica, in on bo njen ravnatelj in namestnik, njen podložnik in vazal. Danes je bil izbran za tako vlogo,
Vsa viteška občutja so se prebudila v njem ob tistem premišljevanju. Biti ji hoče zvest podložnik in zaveznik, in nikoli ne bo pozabil, da ie njena korist njegov najvišji zakon dolžnosti.
Sonja je vstala in položila svojo punčko v posteljco, potem je tktoto: »Nu, pojdiva proč, da je ne zbudiva!«
Boris se je prebudi! iz svojih misli in vstal. Tedaj je opazila, da še ni spil- njene čokolade ii* reldaz, -»O, čokolado pa moraš še spiti! Prej ne smeš proč!«
Nič mu ni pomagalo. Moral je popiti v mrzlo vodo nadrobljeno čokolado. Natanko je pazila, da ni nič ostalo, nato je rekla:
»Bilo je .dobro, kaj ne?«
»Izvrstno!« je dejal »Tako čokolado bi hotel piti vsak dan.«
Zadovoljno je prikimala in dejala: »Pojdi! Zdaj se greva igrat s peskom!«
Odpeljala ga je za roko po vrtu okrog. Boris je pogledal na uro. Bilo je že pozno in moral se je opravičiti: »Zelo mi je žal, toda nič več časa nimam, da bi se še s teboj igral, Sonja Domov moram, k staršem «
»O, kako škoda!« je vzkliknila. »Tako rada bi se še igrala s teboj!« »Pa drugič, Sonja.«
Deklica je zmajala z glavo in rekla:
»Oh, fi gotovo ie ne veš, da bom kmalu odpotovala v šolo, daleč, daleč proč. Morala se bom zelo mnogo učiti, in še sonce za očka bom morala naiti, ker ga potrebuje, ko ie vedno tako mračen in nesrečen, ker ga ie izgubil «
Tedaj se je Boris spomnil, da ie niegov oče zvečer pripovedoval materi, da bo odšla mata Sonja k gospodu Lojzetu Bregantu v Francijo, kjer jo bodo vzgajali skupaj z njegovo hčerko. Zato je rekel:
»O, saj res, Sonja. Tudi to sem žc slišal.«
Pogledala ga je z dolgim in bolestnim pogledom, katerega dolgo ni pozabil.
»Teta Marjana pravi,« je povedala, »da moram to storiti očku na ljubo. Tako bom tudi storila, ampak zelo žalostno je to, da moram tako daleč. Pa se bom že še vrnila, in tedaj bom očku prinesla sonček; Tedaj bom tudi tebe' spet videla, gospod Boris; Kako .bo lepo! Vse bom spet videla, samo .mamice ne, ker je;,odšla Tako daleč, da ne more nikoli več nazaj Ali ni to žalostno?«
»Ubogi otrok!« je vzklikitil Boris in jo pogladil po laseh.
»Tako mi pravi tudi teta Marjana vedno,« je povedala. »Jaz pa nisem uboga, samo žalostna.«
sO, še boš vesela!« ji je dejal sočutno. »Ko se boš vrnita, bo vse spet dobro. Bodi srečna!«
»Prosim te, reci ,na svidenje!1, gospod Boris!« je zaprosila.
»Na svidenje torej, Sonjica! Nikoli te ne bom pozabil.«
»Tudi jaz ne bom tebe, gospod Boris! Vedno bom mislita nate. Tudi Liziki bom sporočila tvoje pozdrave. Lizika bo šla z menoj. Teta Marjana mi je obljubila, da ne bom čisto sama v šoli.«
Ginjen jo je še enkrat pobožal po mehkih svetlih laseh, potem je pa zdirjal domov, kjer je viharno objel mater in očeta ter jima povedal, kaj sta se domenila z Bregantom. Ko se je nato V svoji sobi pripravljal za šolo, se je spomnil vrtnice, katero mu je bila podarila Sonja. Vzel jo je in vtaknil v vodo, ves obžarjen od smehljaja.
V naslednjih dneh ie bila sklenjena med Bregantom in Borisom natančna pogodbo. Fran Bregant je pa sestavil tudi svojo oporoko, v kateri je dolo-
OK V I R |l
'ta
SLIKE. FOTOGRAFIH. GOBELINE
KLEIN
Ljubljana, woifova 4
čil Sonjo za svojo dedinjo, ki mora spoštovati vse. dogovore, katere jc sklenil s Klemenčičema.
IX
Graščina markize Lvdije du Beau-champsove je bila impozanina, slikovita stavba kljub zobu časa, ki je na njej glodal, toda samo če jo je človek pogledal od daleč, kako je ponosno stala sredi griča. Če se ji je človek približal, je pa napravljala čisto drugačen vtis
Po griču navzgor jc peljala do graščine zložna, še precej dobro ohranjena pot, ki se je iztekala skozi vhodna vrata y obzidju na dvorišče. Za obzidjem se je. razprostiral velik, starinski park z mogočnim drevjem, ki je bil tako obsežen, da je bilo mogoče ure in ure hoditi po njem. Razprostiral se ie od gradu do vrha hriba v ozadiu. Pod gradom so se širili vinogradi in sadovruakj, dalje pa je ležalo še nekaj njiv, kar jih je bilo ostalo od nekdanjega velikega veleposestva. Onstran njiv se je pričenjalo morje, ki se ie v zalivu globoko zajedalo v cclmo. Graščina sama je bila resnični starinski viteški dvorec z mogočnimi stolpi. Osrednje graščinsko poslopje z najmogočnejšim stolpom, gotovo naistarejši del celote, ie bilo najbolj razpadlo in vse poraslo z bršljanom in divjo trto. Za bivanje ni bilo več prikladno. Samo grobnica moikizov du Beauchanipsovih pod starinskim stolpom ie bila še nedor taknjena.
Levi'trakt' graščine Še rti bil tako razdejan. Imet je še okna, a bil je tudi ves zaraščen z ovijalkami. Toda uporabiti ga ne bi bilo več mogoče, tudi tedaj ne, če bi imel zadnji
lastnik dovolj denarja za notranjo opremo.
Uporaben za bivanje in nedotaknjen od časa je bil samo še desni del, katerega so biti nedvomno prizidali šele dosti pozneje. Njegovo pročelje je bilo posejano z okni, za katerimi so se skrivale težke zavese. Za nekaterimi okni v prvem nadstropju so visele celo čipkaste store. Tam so bile sobe markize du Bcau-champsove, tedanje gospe Bregen-tove. Ta del graščine ni bil poraščen z ovijalkami, in zdelo se je, da je tako trden, da bi mogel stati še stoletja.
V tej zgradbi je bilo šestnajst popolnoma opremljenih sob, rievštevši gospodinjske in gospodarske prostore in bivališča za služinčad. Bilo je torej še dovolj prostora za obubožano družino Bregantovih.
Ob enem izmed okem v prvem nadstropju je stala visoko, vitka ženska s klasično lepim, nekoliko zarjavelim in že venečim obrazom. Sklanjala se je naprej in gledala navzdol na staro okroglo ženico, ki je pravkar prihajala iz parka.
»Aneile! Anettel« je nenadoma zaklicala madame Bregantova.
Starka se je ozrla s svojimi še vedno živahnimi očmi navzgor. Njen obraz je Zagorel ob pogledu-na lepo gospo na oknu v vsem veselju; Glasno ie zaklicala;.
»Oh, naša lepa gospa markiza! Kaj ukazujete?«
»Kdaj dobimo zajtrk. Anette?« je rekla markza. »jeanne je gotovo zaspala«
»Oh, nikakor, lepa gospa markiza, vse je že pripravljeno, samo še po cvchce sem šla v park Jeanne po-, grinja mizo za zajtrk in cvetice ne smejo manjkati. Moja lepa gospodarica naj !e izvoli v obednico, vse ie pripravljeno! Gospod se je tudi pravkar vrnil s svojega jutrnjega jezdnega sprehoda in naš mali angelček. Vero, ie tudi že dobil svoje mleko.«
Gospa Bregantova ji je pokimalo in starka je izginila v poslopju.
Anelte ie bila stara markizino sobarica. Služila je že pod njeno materjo in bila ii jc brezmejno vdana. Za vse r® svetu ne bi bila mogla ogovoriti svoje. gospodarice z drugim naslovom kakor s tistim, ki g« ie imela pred poroko. Za njo je ostala za vselej markiza. Iz te svoie vdanosti si je včasih prisvajala pravico svojo gospodarico tiranizirati, in nihče ni Beaucliampsovi več očital, da se le poročila z navadnim neplemičem, kakor Anetfe. Nikakor in nikakor se ni mogla sprijazniti s tem, da hoče njena oboževana »lepa markiza« vzeti za moža plebejskega Slovenca. Lojze Bregant si je pridobil pri njej košček milosti samo zato, ker je bil bogat in je mogel ustreči vsem željam njene »lepe markize«. Da bi bito za oba bolje, če njenim dragim muham ne bi bil ustregel, m nikoli priznala. Zato pa ie zdrknil v njenih očeh spet globoko navzdol, čim je bilo njegovega bogastva konec. In nikoli mu ni mogla odpustiti, da je prisilil njeno gospodarico umakniti se sem, v to bretonsko samoto, v kateri se ji ie zdelo ko v ječi. ■
. Da je pričela »lepa markiza« .že postajati ocvpla roža, tega Anette ni opazita.- Njej se' ie zdeta šC vedno ■lepa. očarujoča in sijajna. A š prav tako vdano ljubeznijo je bedela Arlet-te tudi nad malo Vero, hčerko njene gospodarice, ki pa nikakor ni bila
tak angelček, kakor je ona menita Vera je bila vseskozi slabovoljno naduta in razvajena stvarca, ki se k spravila včasih s svojo hudobijo ‘ud nad služabnico, kar pa ji je spTot odpuščala. To sedemletno dekletc« se je vedlo že čisto kakor odraslo u je ob vsaki priliki kazalo, da je bile njena mati markiza. Kadar je govorila o njej s služinčadjo, jo je vedno imenovala prav tako, kakor Anette.
Mimo tega je bila Vera neskončno nečimerna in željna lepih oblačil Bita je kljub svoji tako rani mladost že cela namiguša. Prav tako je bile o sebi prepričana, da ie lepa, čeprav ni imela klasičnih potez svoje matere Po zunanjosti je bila vse bolj podobna svojemu očetu. Tudi plave lase j< bila podedovala po očetu.
Gospa Lydija se je odmaknila oc okna in se podala v zajtrkovalnico, k je ležala v pritličju, kakor sprejemnica, jedilnica, knjižnica in sobe gospoda Breganta. Skoraj istočasno j< vstopil od nasprotne strani v sobi, njen mož. Dvignil ji je roko in ji jc poljubil.
»Dobro jutro, Lydijal Si dobre spala?«
»Oh, mon dieu! Kako naj bi dobre spala v tej graščini, kjer je vse take samotno?« je zavzdihnila.
Bregant sc je nasmehnil. Po svoj naravi je bil neobčutljiv za slabo voljo. Ni ga zmedlo niti tedaj, kadar j( njegova žena tarnala nad izgonom \ pregnanstvo iz Pariza. Zato je dejal
»Jaz pa spim prav v tej samoti kai izborno. Se nikoli v vsem sVojem življenju nisem spal tako mirrto, kakoi tu, in bojim se, da se bom prehitre zredil.«	.	.
»Oh, mon dicu!« je pričela tarnat Lydija. »Samo zrediti se mi he smel nikar! To bi bila moja smrt. In, « groza, če bi se še jaz zredila!«
»To se boš prej ali slej,« ji je dejal »Tudi v Parizu bi se zredila. Starejši, leta ne prizanašajo. Cim stgrejši človek postaja, tem bolj postaja tud okrogel.«
Prestrašeno si je z rokama zakrili ušesa in vzkliknila:
»Kako moreš tako govoriti? Taki trditev! In tako negalantna! Da postajam starejša?«
»Nikakor, ii boš še dosti lepša, či boš poslala malo bolj okrogla,« ji j< dejal.
»O, vi Slovenci ste barbari!« jr vzkliknila. »Nobenega okusa nimate Ce se ženska prične rediti, neha bit
lepa.«
»Dobro, če sem barbar, ker občudujem okroglost, moraš biti šc vesela da me imaš, kajti potem .se ti ne b< tieba bati, da te bom imel manj rod ko boš postala polnejša.«-- ‘
»Oh, mon dieu! Molči!« je kriknila S svojim strašnim govorjeniem mi boš čisto umoril. Hočeš mi le povedati, da postajam stara. Kako sen nesrečna! Cisto gotovo se bom ti postarala samo zaradi samote. Umrli bom! Tega ne bom več dolgo vzdržala.«
In pričelo ie bolestno tožiti in vzdihovati. Loize Bregant je bil takih prizorov že vajen in se zaradi njih n vznemirjal, kar je bila njegova sreča sicer bi se bilo moralo njegovo življenje spremeniti v pravcato peklo Zato ji je dejal:
»Pomiri se! To, da moramo živel tu, sc pač ne da spremeniti. Se vedne je bolje, kakor da bi se stiskali \ kakem najetem stanovanju v Parizu Pomisli samo, koliko lepega sva ži doživela! Izkoristila sva temeljitt svojo mladost. In veruj mi, tvoja lepota se bo v tej mirni. tišini del ohranila,, kakor, bi se v. vijiarju velemesto. Spomni se samo, kako si bila v Parizu vedno utrujena od neprestanih zabav m družb! Mimo tega le skoraj nikoli nisem videl. Vedno si bila obkrožena od oboževalcev.«
G
□
kulturni tednsk
nova slovenska simfonija
nrhmt.$“v.e*€ln simfoničnem koncertu novn ii V'!'n ie doživela svoi krst aM.1Ji°bsezna in pomembna slovenska r i - Škerjančeva V s i m -i o n 1 1 a.
slrrvensv^.02? alasbeneaa dela ie v »n?,, !»	•	kulturnem življenju že
• «ini po ©ebi pomemben sai'ie nnSu
ni er n a' ifh«iE"a n rod u k d i a sorazmerno Dl«la. Slovenski skladatelji so
str	,	ffctežno v vokalnih
min	1jaLPr""-.so	s*, šele oofnsi
tonilUZl!a ,lud|,,ve.£l:1, J*1''«*« in si m •
, d,eli' Mpd skladatelj; simfo-del pa zavzema nedvomno prvo mesto, prav L M. Škerjanec. katerega . rastejo od konipozicije do tako no tehnični dovrše-innii 'Lmi	J'	zrelosti	kakor im nepoln	tnec	To	je izpričala v
k-	i 'I.,1-'	niesova	V simfonija.
n j epov Ti Tt“rih**m razlr"ie «<> °'vih
Škerjanca bi bili modi doslei nri-
v	V'1 n m* *,'<*> 2 Župančičem
v Poeziji. N egova dela jP utiub globini označevala neka vedrina včasih ccio l is ost. v svon namoveiši simfoniji n. noseza skiadateli v celoti na nod-1» traeifnesa. Delo le sestavljeno npV \ stavkov, od katerih nrikuzuie ,	1	obculie	bolesti in	može drimi
rtrepenenje upauifl t rotit 03 to51m ali ™iozbo nad grozoto. Vsi trije stavki-J? na polnj tehnično dovršenega moi-in,„ V3, ki priča o skladateljevem ve. m znanju — velike motivieu« j*.
naidljivosti. ki ie izraz svojskosti in popolne ubranosti ter nlobine doživetja. brez katere bi bila tudi naivečia tehnična dovršenost prazna Med ostale odlike ie treba šteli enotno gradnjo celotnega dela. kar ie bila doslej v naših večjih simfoničnih skladbah redkost. skladni razplet motivov in posebej še siiaino. občudovanja 'vredno instrumentaciio.
Vse to ie prišlo do polnega izraza nri krstni predstavi, katero ie s pohvale vredno vnemo, vestnostjo in veliko sposobnostjo pripravil dirigent D. M. Si jan ec s komrenialno inter-pretaciio. Tako smo bili na devetem koncertu letosnio sezone šiiančeveea orkestra priče poinva slovanskega simfoničnega delav ki si bo ohranilo nedvomno stalno rastno mesto v naši simfonični produkciji in gotovo ne bo ostalo vezano samo na ožjo slovensko domovino Od mojstra Škerjanca pričakujemo še nadalnje luke simfonije
Jože Tomažič:	Pohorske	legende.
Med mladimi slovenskimi pisatelji, ki so se pojavili v času te voine s avoiimi prvimi deli. ie Jože Tomažič edini, kj se je ves posvetil samo pravljici in njej sorodni legendi Uveljavljali se je pričel najprej v stripih kier se mu je kot risar pridružil Jože Beranek: potem ie izdal v Slovenčevi knjižnici >Uoborske pravljice*, katerim ie sledilo se nekaj sorodnih del. zdaj pit.so kol 84. snopič Slovenčeve knjižnice izšle še niegove »Pohorske legende«. Te legende so nekako donolnito pohorskih pravljic. Tudi tu. kakor tam. ie Tomažič zaiej osnovno motiviko iz ljudskega blaga med Pohorci čeprav
ga ie često oblikoval po svoip ga spreminjal ali dopolnjeval. Tako so tudi motivi »Pohorskih legend« zvečb ne že z.nani Legenda o zlodeju, ki ie hotel pokončali Maribor, ie našla prpd Tomažičem svoio literarno obliko že v verzih pesnika Jauka Glaserja. Da ta motivika ni docela izključno pohorska ali slovenska vobče. ie razumljivo, saj so bile narodne pravljice in legende blago, ki se ie širilo tudi čez narodno meie k drugim ljudstvom. Nedvomno pa ie. da so vsai v bistvu karakteristike vsi ti motivi slovanski. Tako bodo Tomažičeve »Pohorske legende« zbudile nedvomno prav tako, zanimanje bratcev, kakor so jih pred njimi »Pohorske pravljice«.
Narodna pesem rta Primorskem. Dolga leta ie bila slovenska narodna pesem na Primorskem obsojena v molk in počasno pozabljenje, sai se ni mogla svobodno glasiti niti med fanti na vasi. Kar se ie 'tega dragocenega blaga naše. preteklosti še ohranilo med primorskimi Slovenci, ie pričelo posebno pri mladini izgubi ia ti svoio prvotno čistost.' tako glede besedila kakor melodij. Pričeli so se čutiti tuji vplivi, zlasti v intonaciji. Zadnij meseci. v katerih se' slovenski živeli na Primorskem znova vrača k svojemu narodnemu življenju. 90 zato pokazali šp posebno potrebo Po vsai skromni knjižici narodnih pesmi ki sn ali so bite nekoč doma onstran Javornika in Snežnika. Tako knjižico ie zdai izdala znana slovenska kniigarna Stoka v Trstu pod naslovom »Fantovske pesmi«. Pozdravljamo io kljub njeni skromnosti, sai ie znanilka nove pevske pomladi na Primorskem. in
HUMOR
Energično dekle
Ančka pride vsa razburjena domov in biti pripovedovati:
»Pomisli, mali, neki neznan gospod me je hotel na stopnicah poljubili.«
»No. in?« vpraša mati.
»Zdravnik je dejal, da bo ostal pri življenju,« ponosno odgovori Ančka.
ltnbru mu je povedal
Profesor: »Gospod kandidat, kako to, da niste izdelali?«
Medicinec: »Ker je laže izpraševati, kakor odgovarjati.«
Kariera
»Kako ste prav za prav prišli do svoje kariere?«
>K teinu mi je pripomogla moja žena«
»Kako to?«
»Ko sem ugotovil, da žena ne zna kuhali, sem se začel truditi, da bi več zasluži) in bi si lahko omislil kuharico. Tako je bil začetek storjen...«
Naivnež
Učiteljica: »Janezek, tvoje domače naloge so polne napak, Ali nimaš nobenega brata, ki bi ti pomagal.«
■Učenec: »Zdaj ga še nimam, gospo-I dična učiteljica, a mamica mi je ob-I ljubila, da ga bom prihodnji teden j zanesljivo dobil.«
Poslednji poskus
»Gospa, ali boste letos odšli s svojo hčerjo v gore ali k morju?«
»Nikamor, letos naj poskusi z ženitvenim oglasom.«
Zaljubljenca
Milan in Nežika sedita na klopici Nežika s trepetajočim glasom vpraša svojega izvoljenca:
»Milan, ali me res ljubiš?«
»Seveda. Nežika.« ji potrdi 'Milan »A zakaj mo že spet izprašuješ, saj sem ti to komaj pred petimi minutami priznal.«
»Že res,« mu pojasni dekle. »Ko sle pa moški tako spremenljivi.«
Mirovni pogoji
»No, ali ste se (robotalj z ženo.<
»Tisto še ne, a mirovne pogoje mi je že stavila «
»In kakšni so?<
»Nova obleka,' klobuk in dva para nogavic.«
Na jdišču
Sodnik ves nestrpen vzklikne:
>Itn-pravo moramo (ki vsaki cei • preložili. Obtoženca mora zd avn preiskati zastran njegovega dnŠi vnej zdravja.«
»Toda', gbspod sodnik.« ogorčeno i-javi obtoženec,
»No ugovarjajte,« ga prekine sodnik >1’.' ' te vendar pametni*' saj morate sami pri/.n fi da sle neumni.«
KAKO JE
o zeniattjškam »patadižu« o ^'Liooltiju
Skoraj tak« priiptno ie. kakor si Človek zamišlja življenje onkrai reke smrti, v nravem paradižu med angelci. Tudi v tivolskem paradižu io nešteto angelcev, tiste pa. ki se že voziio v čolnih po ribniku in ki »krope manjše. kadar lioCeio piti pri vodometu vodo. brc/, škode lahko prištejemo k parkeljeem. no <la bi paradiž zaradi njih izgubil kai svojega Sara in siiaia.
Otrok ie v našem paradižu re,s toliko. da si vsakdo lahko izbere svoj »vzorec* nli svoi ideal. Nekateri še spe neskaljeno spanje dojenčkov po vozičkih, izbrano okrašenih s čipkastimi zavesami in kakor sladka smetana belimi pernicami, nekoliko večii že brodijo Po pesku še večii se pa love ali gredo manire, če ne stoie potrpežljivo v vrsti in ne čakaio na gugalnico ali na vrtiljak
Koliko ljudi, toliko čudi. ta srbski pregovor velia tudi /a našo deco Zelo se moti io tisti, ki trdiio da so vsi otroci enaki. Ne. prav nič niso podobni drag drugemu. ne po vzgoji. ne po teini>erameiitu in tudi ne Po značaiu. Nekateri so krotki in mirni in nairaiši opazujejo okolico Ti se ne icraio s posebno vnemo, temveč posta <» »o ob mamicah in gledaio živahnejše tovariše. Nekateri so na čisto zatopljeni v svojo igro. vidiš iim_ da se radi icrajo z eno samo igračo in da vso svoio pozornost sosrediio nanio. Posebno pri manjših otrocih takoi opaziš, dvoio temperamentov:	krotkega in
divjega. Krotak otrok ie morda tudi od doma nekoliko preplašen otrok. da. morda se njegov pravi temperament skriva še v globini poti zunanio vzgojno krinko. Divji otrok ie Pa neposreden. trmast, vročekrven in iskren.
Nekoliko nerodno,, za gledalce pa /.abavno ie. če so divlj in krotki otrok srečata na igrišču. Včerai sem opazovala dva takšna čmrlja. Majhna. krotka deklica ie imela vrček in lopatko. Sedela ie v pesku in potrpežljivo in počasi polnila vrček z mivko Zdaici ie skočilo k uiei prav toliko mesecev — pri takšnih otrocih štejemo starost še po merečih - staro dekletre; eni nič tebi nič ii ie vzela vrček in lopatko in oboje odnesla čisto na drugi konec ^eska Tam ie kainak takoi vsula polno lopatko te tivolske mane svojemu sosedu na glavo, obtolkla vrček v veliko iezo svoje matere in nazadnje zagnala silen vrišč in krik ker ga ie morala vrniti pravi lastnici, ki ie mirno in Jiorai flegmatično onazovala ves ta Di: zor
Da S" lastninski čut pri malih dovoli utrdi, že poskrbe matere z večnim opominjanjem: »Pusti. Metka, to ni tvoje!- ali »Janezek, saj imaš doma še lepši vrček, pusti tega nn miru. ker ni naš!<-
Sirote matero ne morejo niti minute pri miru sedeti in počivati, če hočejo, da pestra druščina ne zamen ia igrač med_ seboj. Nekatere matere so pa boljše psihologinje in razumejo, zakaj je otroku tuji vrček bolj všeč kakor domači, čeprav ie manjši in neznat-nejšj od domačega Otrok ie svojega vrčka vajen pozna že vse sličice na njem do poslednje črtice, tuii vrček ie Pa zani nov. neznan, še novo doživet- 1 ie. ki se ob niem budi in oplaia otroška domišljija Morda bi bil »paradiž« .popolnejši, če bi smeli biti v niem otroci čisto sami med sel>oi. brez nadzorstva. Kajpak, nedvomno bi bilo potlej več umazanih glav. raztrganih . oblek, več ioka a tudi več smeha in srečnih srčec.
Ob gugalnici in vrtiljaku vidiš čisto vojno sliko. Treba ie lepo ponižno čakati. da prideš na vrsto. Otroci stoie v dolgi vrsti res za čudo potrpežljivo Pravični so in se le redkokdaj sporečejo. Utegnili bi biti dober zgled odraslim po strpnosti in nesebičnosti j Še lepši bj bil »paradiž« ko bi imel j vsaj tri gugalnice in tri vrtiljake da ne bi bilo našim malim treba v vrsti nanie čakati...
Prav tako ne bi škodilo, če bi bila voda v bazenčku za konanie boli tekoča. tako da ne bi neko dekletce, ki ie brozgalo po niei. povedala nato mamici, da ie pravkar videla v bazenu >t«kooo veliko Žabot V stoječi vodi se zarede vse mogoče rastline, ki so dobra flora za razne škodljive kali. Me matere bi pa rade da b; bil »paradiž: higieničen in zdrav
Prav iz istega razlega bo potrebno, da bodo oblasti i>ostavile v bližino nekai tistih prostorčkov za naše »angelce'. ki lih krilati angelci v nravem paradižu res ne potrebujejo, tu nam pa hudo manjkajo. Tako zelo namreč naši otroci le Se niso podobni angelčkom da ne bi... no sai veste, kai Imam v mislih Gotovo bi se dalo to urediti tako. da -paradiž: zato ne bi bil nič mani rajski in poetičen. (Sai arhih Idi ta prostor tudi notrebuieio. kajne?)
Drugače ie na vse prav in lepo. Človek ima na občutek sproščenosti in razkošja če lahko sedi na klopi, stoječi sredi travnika, sredi zelene, bujne trave. In kako ie priietno če vidiš, da otrok lahko teka po travi segaioči ■nu do pasu. ne da bi so mu bilo treba bati paznika »bavbava« iz našega detinstva
V »paradižu« imaio Pa tudi mamice svoio zabavo Ce hočete slišati kai prav posebno zanimivega iz značajev. navad in živlienia zakonskih mož iu očetov, nai prisede k trem materam, mudečim so v živahnem pomenku na kakšni >raiski< klopci, pa ne bo razočaran.	Saška
&
1NAS NAGRADNI NATF.ČAI
Kotiček za oraktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Za binkošti bomo postregle družinici s pehtranko: lz 7f)dl»e moke napravi kvašeno testo. Shniano namaži s. sledečim nadevom: Zinelij 15dkg riža ki nai na umetnem mleku 0:11110 prevre, da ostane gostote koče in i>o okusu dodaj sladkorja in nekai maščobe. Ko ie ohlajeno, dodaj I rumenjak in rumenilo. iz beljaka Pa napravi sneg in vse skupaj dobro premešaj. S tem nadevom namaži te^lo potresi s sveže nasekljanim pehtranom in speci. Serviraš lahko toolo ali mrzlo.
S Z. Ljubljana
Makaronovi zre/kj
Skuhaj !2dtce makaronov in dva krompirja in vse sknpai pretlači. Na maščobi prepraži drobno sesekljano čebulo, dodai zelenega peteršilia in nekoliko popra, dodai k makaronom Sc sol. iak-e in toliko moke da ae oprime. Iz te zmesi oblikuf zrezke in jih speci. Serviraš iih s solato.
A ».
•
Za vsuk prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične "ospodinie< plačamo 10 lir. Znesek dvignete lahko takoi
•••
:
j DAMSKA IN OTROŠKA KBOJAČICA j j Salon .JOŽICA" Grum j
(T| trije modi-lj *o risani izrečno ta »Pruinuk* tednik« In niso bili le objavljen).) Tri obleke z naramnicami, prennrejene iz slarih oblek, ki imajo obrabljene rokave in preperel gornji del hrbta. Prvi dve se zapenjata na hrbtu z gumbi, tretja pa spredaj samo do pasu. Krila so pri vseh Ireh oblekah rahlo zvončasta in primerna za vsako postavo.
je pa tudi naša naloga, da se seznanimo z vsemi prednostmi in tudi z vsenij pomanjkljivostmi naše vsakdanje prehrane in da znamo vse prednosti spieluo izkoriščati, pomanjkljivosti pa odstranjevati.
»Drugačna je kakor druge..."
Samo za spoznanje drugačna, in vendar vsa druga. Nekai* tiči v niei. Nekai. kar io loči od črede. Ni nai-lepša. pa tudi ne na im odre i.ša in predvsem ne najbogateiša.
Iu vendar io vsakdo takoi opazi, čeprav se ne sili v ospredie. Kai ic torei v niei da io tako drugačna?
Oglejmo si naša živila in hranila
glede na njih vrednost v naši prehrani.
Mleko ie emulzija beljakovin, tolšče in ogljikovih hidratov. Vsebuje, skoraj vse znane rudninske soli in vitamine in ie skorai popolno živilo. Težka bi bila naloga, analizirati to belo tekočino. Mleko vsebuie tudi dovoli apna. kakor ua potrobil io naš organi iem Pol litra mleka na dan daje našemu organizmu toliko apna kolikor ga ta potrebuje da ostane čvrst in zdrav.
Kazen tega ie mleko izvrsten vir za vitamin A V pšenici ni skorai nič vitamina A. pač ga ie pa precej v presnem maslu. Kolikor vemo. Pa sta za dolgost živlienia posebno važna vitamina A in (.’.
Triie najvažnejši čini tel ji za dolgo živlienie so torej: kalcii in vitamina A iu C. Vse te tri činitelie dobimo v mleku in presni zeleniavi. Znanstveniki so prepričani, da liudie. ki jedo. dovoli mleka, ali pa v današnjem času vsai dovoli zelenjave, dalie žive kakor tisti, ki se hraniio s pretežno mesno ali kakšno drugačno hrano. Eno petino izdatkov v nasi pre-hraui nai bj torei porabili za zelenjavo. drugo petino pa za mleko, presno maslo ali smetano. Meso slaščico in drugi priboljški so šele na drugem mestu.	.
Ce nai telo uspeva, pa DOtrebuie naš organizem tudi dovoli želez:!. Železo je silno važno za kri. sai se v krvi nahaja skorai vsa količina zeleza v našem organizmu, in sicer v hemoglobinu. v barvilu rdečih krvnih telesc. Vsak dan se v organizmu uniči nekoliko lega želez*, ker na. norabho rdeča krvna telesca ki se uh vsako sekundo uniči osem milijonov Da nadomestimo to izgubo železa moramo dobiti vsak dan vsai osem miligramov
Vsega se lahko naučimo. Ne gre z.i telesne darove Gre za luč. ki prihaia
iz duševnosti In kdo si drzne trditi, da si čednosti človek ne more pridobiti?
Ne gre za to. da svoio .okolico oslepimo s svoio duhovitostjo in načita-
m
• M
• LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ta/IV j ^ v kri. ^ y ^
 ---------------------------------- in zelenem barvilu v listih in nežnih
po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvu »Družinskega tednika«. Kotiček 1* praktične • “«dinie. Ljubljana. Postni predal 353
ZA CAH SOLATK
Pravilno prehrana in dolgo življenje
Že zdavnaj se znanstveniki in zdravniki ujemajo da liri pravilna prehrana v našem življenju odločilno vlogo. Ni tako važno, koliko iemo. kakor kai iemo. So iedi. ki so za naše zdravie peprecenllive in se ne dado nadomestiti z nobenim umetnim zdravilom. »o Ki tudi takšne, ki. »0.0® okusu izvrstne toda za zdravje cisto nepomembne
Predvsem ie važno, da vsebuie naša prehrano pravo količino kalcija vitaminov. rudninskih snovi in železa. Vso te snovi morajo biti pa tudi. v pravilnem razmerju, če nai koristno našemu organizmu.
stebelcih Precej železa ie tudi v fižolu. v grabil in leči. v otrobih, v pse-nici iu tudi v nekaterih drugih žitaricah. Tudi meso vsebuie v krvi nekoliko železa toda človeškemu organizmu toliko ne koristi ker ie /e izrabljeno.
Dokaz, kakšne važnosti ie želečo za kri je tudi okoliščina da živali, ki se hraniio s svežo zelenjavo, nikoli, niso slabokrvne, medtem ko pes-mesoiedee marsikdaj zboli za slabokrvnost io Da bomo torei imeli »močno« kri teimo mnogo zelene — ne bele — zelentave. a presno, ne kuhane!
Pomanjkanje kalcita v organizmu se kai hitro pokaže. Zobovje jame razpadati. mišice uvenejo. prav. tako pa tudi živčevje oslabi Torei jeimojedi. ki vsebujejo dovoli kalcija: stročnice, zeleno sočivje, otroci orehe, mleko, sir. predvsem mleko! Malo apna na imaio: krompir riž. beli kruh sladkor. maslo in nekatero sadje. V otrobih ie apna precej, zalo ie olrobov kruh mnogo bolj idrav kakor beli.
Dolžnost vsake gospodinje te da sestavi jedilnik ki ni samo dober, temveč tudi zdrav. V današnjih cgsin je to težje kakor kdaj koli sicer. Zato
DARMOL
najboljše odvajalno sredstvo
noatjo. Inteligentna še ni tista ženska, ki misli, da vse ve in zna. temveč tista, ki razume, to kar zna. in sc ne baba s svojim znanjem. Nikoli se ne široko listi, temveč ve vselej reči pravo besedo lia pravem mestu v
I11 veste katera ie naivecia rednost ženske ki ie .drugačna od drugih ? Preprostost, lakšna ženska je skromna. Naravna ie. In to ic skorai isto. *
Ta naravnost »e kaže tudi v nienl zunanjosti. Naša znanka ni najbolj elegantna, vendar io obleka izdaja, da je bistra in premočrtne nravi. Ve kai hoče. in izbira svoio obleke * okusom Ln preudarkom. Vselci izbere prav tisto, kar se ij najbolj poda. in ie. pri svoji izbiri neizprosna. Malo oblek ima. toda le bo iz prvovrstnega blaga, sešite nri dobri šivilii Naša znnnka se ne oblači p<> razpoloženju temvečjikii-ša biti vselej čedno, dobro oblečena, čeprav ie kdaj tudi mani rožnato vo-lie. Ve pa. da ne živi samo zase. tein-veČ tudi *a svoio okolico in da bi tudi bi čutila če Hi prišla med liudi zdai vsa načičkana, zdaj pa v zanemarjeni obleki, kakor bi se ii Dač zliubilo...
Nenavadno, toda hvalevredno ie da ima naša znanka domišljijo, tako da se nikoli nc zdi ne stroga, ne pusta. Poleti si Mia na obleko pripeti cvetlice na neposnemljiv način: kdaj na kdat od šopka na muslinasti obleki odpne eno cvetko in si io pripne na pomladanski kostim, da se zdi. kakor bi ca ovol pomladni vetrič. Zna razporediti evotke po vazah v šopke, da »e ne zde kakor nerodne metle. Iz nekai vejic in cvetk *na pričarati čudovit šopek in si Ca »stakniti ob vratni izrez,
Mali črni kostimček, njen spremljevalec od pomladi do zime. ni nikoli pust žalosten. V izrez si zna namreč vselej zavezati šal ali rutico žive^ barve. Včasih jagodno rdečo, drugič ne-besnosinio. spet tretjič pa obe skupal. Poleti io lahko srečaš z brošo v laseh namesto lasnice, ovratno verižico zna zviti v originalno zapestnico, iz šala pa zna zavezati pas. iz pasa turban... Nobena stvar ni zanio nikoli samo stvar, ki se zdi nam na prvi pogled. S svojo fantazijo ii daie osebnost in ker je sama osebnost si to lahko privošči. Kako to stori? Najbrže sama tega ne ve. Ne poskušajte io posnemati. temveč se učite ob niei. .da boste razumeli skrivnost, ki vam ie doslei neznana.
*
Naša znanka, tako občudovana in oboževana, ie odkrila namreč skrivnost osebnosti. Ta skrivnost uči: nikogar ne posnemaj. 'bodi sam svo.i. toda pazi. kai se ti poda. Pazi. kai se ti poda v obleki, v zunanjosti, v družabnem življenju. Ne skušaj biti ptič feniks. če si samo skromna prepelička. Iu ne zavidaj svoiih sovrstnic. Vedi. da zavist kvari lepo polt skratka, da dela žensko nelepo iu_okorno
Tudi gibi so namreč važni. Zenska, ki težko, grdo hodi. nikoli ne 1><> ugajala. Ženska, drugačna od drugih ie kakor dobra plesalka ki ne misli na svoie noge. Kadar hodi. se zdi. da ie lahkotna kakor metulj in da boli pleše kakor licdi.
*
Predvsem pa ženska, .drugačna od drugih: nikoli ni zanemarjena.. Tudi doma ne. Ce bi io presenetili ziutrai. ko ie komai vstala, ali Pa tisti dan. ko ima veliko čiščenje stanovanja, bi no videli, razmršene zaspane in maš-n«- žen*ke. temveč ljubko bitie v skromni. toda prijetni domači halji in s pisano ruto na laseh
Naša znanka Pa ne zna samo lepo hoditi, temveč tudi leno sesli in sedeti. Ne pade v naslanjač kakor vreča moke. pa tudi ne sede čisto ua skraini rob stola, kakor da bi se bala da ga l>o potrla. Sede naravno in nray tako 6**di, ne Pa s Široko razkoračenimi nogami ali Pa tako predrzno prekri-žauimi. da seže krilce visoko nad kolena. Znanka, ki io imaio vsi radi. namreč nima samo čuta za lepoto, temveč tildi čut za spodobnost
RIS V GOSPODINJSTVO
Kis lahko v gospodinjstvu smol.no uporabimo za vse mogoče stvari iu ne samo za kisanje jedi in solate, kakor to mnoge gospodinje mi.-lijo. Preberite spodnjih deset nasvetov, pa sa boste prepričale, da imamo prav.
t. Če vas piči komar ali muha. si ranico namažile s kisovi in neprijetno srbenje bo prav hitro minilo.
'2. Če se vam črna obleka sveti na robovih, jo odrgnile s ščetko, ki s'0 jo namočili v kisu. Svetlikajoča se ll,c" sta bodo takoj izginila.
3. Kadar si umivate laso, jih n* koncu zmerom izplaknile v vodi. k' ste ji dodali tri jedilne žlice kisa. P* se bodo lepo svetili.
4. Zelena bo v vsaki jedi ostal11 lepo bela. če jo prej tri ure namakat® v vodi, ki ste ji pridali nekoliko
Ijic kisa.
5. Ce kdo omedli, mu dajte vonjati kis.
6. Ce je jajce v vodi počilo in i® začel iz njega uhajati beljak, dodaite vodi nekaj kapljic kisa. pa se bo beljak takoj zgostil okrog jajra. Sol v tem primeru ue pomaga.
7. Sadne madeže odstranite z rok, če kanete nanje nekaj kapljic kisa.
8. Ponošene svilene nogavice bodo spet dobile prejšnji sijaj, če iih bosta oprali v mlačni vodi. ki sle ji dodali kisa.
9. Ce ima jajce majhno razpoko, pa bi ga vseeno radi v mehko skuhali, dodajte vodi. v kateri ga mislile skuhati, nekaj kapljic kisa, pa bo jaj«o kljub razj>oki ostalo celo.
10. Ce hočete ponošeni obleki osvežili barvo, jo operite v mlačni vodi, ki ste ji pridali kisa, in sicer na en liter vode po eno jedilno žlico.
MEDLI LASJE
Sele lesk naredi lase resnično lepe.
Zdravim lasem povečamo lesk. če iih redno ščetkamo. Če pa lase lesk popolnoma izqube, ie lo znamenje, da nekaj v organizmu ni v redu. ah pa. da imamo prhljaj. V lem primeru nai-bolj pomaqa ricinovo olje. če si Z njim vsak večer dobro natremo lusi-šče. Vendar lase najmanj šlirinaisl dni ne smemo umivali, temveč zdraviti samo z ricinovim oljem. Pazili seveda moramo, da olie ne pride preveč v dotik z lasmi, ker bodo sicer poslali popolnoma maslni
Po štirinajstih dneh si lase umijemo. Tedai bomo zapazile, da so1 lasje kakor prerojeni in so spet za-dobili svoj naravni lesk. V primeru, da se lesk kljub temu ni pojavil, moramo k zdravniku, ki nas bo nalanko preiskal in unotovil, če vzrok tej nevšečnosti ni kje drugje.
Nič na svetu pa našj znanki ni boji zoprno kakor ženske, ki ne poznaio mero v svoji zunanjosti, v svolem vedenju. v svojih gibih in v svojem nastopu. Priietno je, če ie človek ljubezniv in vljuden toda zoprno te ce
:
Za zrak in sonce
»LANOl«
šport krema
ie sladkoben in priliznjen. Leoo ie če ie ženska Čedno, okusno oblečena toda upira se ti. če ie načičkana, pretirano naleootičena in izumetničena.
JHe pogosto ste v svoii okolici sre1 5ali žensko, ki ie drugačna kakor druge. Ne bodite ljubosumni ne na njeno obleko, ne na njen način živlienia. predvsem pa ne na nieu uspeh. Ne posnemajte ie. temveč storite kaknr ona. Bodite naravni, odkriti, vedri in koristni svojim bližnjim in prav me ue boste zaostajali za nio.
Ali ima vaše hišno zaklonišče zasilni izhod? Če so kletna okna, opremi jena z rešetkami, jih dajte prepiliti in jih uredite tako, da se bodo zaklepala in odklepala.
Za vxal:o veka j
10 praktičnih nasvetov
za naSe gospodinje
V aluminijasti posodi ne smeš kuhati kave-ali čaja, ker izgubita barvo, prav tako v njej ne smeš. delati snega, ker posivi. Če boš v njej večkrat kuhala krompir, bo počrnela.
Čevlji iz laka bodo dolgo ostali lepi. če jih boš vselej, ko se sezuješ. dala na kopito in jih namazala z navadno vazelino, ki jo odstraniš šele tedaj, ko iih spet hočeš obuti. Če so lakasti čevlji izgubili sijaj, jih odreni s čebulo. nato jih na zgladi z mehko, volneno krpo.
Mačjo ali pasjo dlako z lahkoto odstraniš z volnene obleke s ščetko, ki si jo ovlažila z vinskim cvetom ali navadnim žganjem.
Vonj po zatohlem odpraviš iz sol>e. če položiš na tla krožnik z narezano čebulo, čebulo čez šest ur zamemaj s sveže narezano.
Neprijeten vonj v steklenici odpraviš. ce nasuješ vanjo oglja.
Če se jabolka ne dajo olupiti, jih položi za eno ali dve minuti v vrelo vodo. Potem jih boš lahko olupila kakor krompir.
Kadar kuhaš vložena jajca, napravi pred kuhanjem na ožjem koncu jajca z iglo majhno luknjico. Tako bos dosegla, da ti jajce med kuhanjem ne bo počilo.
Vonj po slikanju odpraviš iz stanovanja, če poliješ vroč štedilnik s kisom.
Kozarcev za pivo ne smeš polagati drugega na drugega, ker se radi sprimejo. Če se to zgodi, jih nikakor ne smeš ločiti s silo. ker sc tako radi zdrobe. V takšnem primeru napolni gornji kozarec z mrzlo .vodo in ga postavi potem s spodnjim vred v mlačno vodo. .ki ji sproti ^prilivaš vroče vode in jo tako ogrevaš. Kozarec z mrzlo vodo se bo skrčil in ea boš potem brez težave lahko ločila od spodnjega.
d »ra
'*8eb6'L|uKbli*BnT'^L^bltaff?« U^nJ^trl« O. Mih»1 ek - v* > Ljubljani.
0. Mihalek — ali« In