Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, aii rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek j« vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ■i odgovorno. Cena oznanil (inseratov) j« za celo stran K 80'— m >/. strani K 40'— za V« strani K 20 — za >/„ strani K 10 — za »/,, strani K 5'— za »/„ strani K 256 za '/«• strani K 1 — Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. XYIX Jetnik. Il V] Grška pred odločitve. - Angleška blaznost glede mirovnih ijsko urcino poročilo od petka. ■.-B. Dunaj, 22. septembra. Uradno se i razglaša: J \ z h odno bojišč e. Fronta proti ■un s k i. Pri nespremenjenem položaju |ai posebni dogodki. — Fronta nadvoj-i Karla. Napadalno delovanje Rusov v Irpatih je včeraj malo ponehalo. Se-| od Doma- W a t r a. južno-zapadno Sneži ne in v pokrajini Ludowe bili prazni sunki zavrnjeni. Južno od B y-Izvce bila je preclvčerajnem nazaj pri-isočina S m o t r e c zopet izgubljena. IŽe ničesar pomembnega. Fronta i L e o p o 1 d a, bavarskega. Pri armadi im-Ermolli postal je topovski boj fei. Vzhodno od Swiniuch y meče so-"pik našim protinapadom nove kolone nagi; bile so povsod nazaj odbite. [Italijansko in južno-vzhodno . Ničesar pomembnega. Namestnik generalštabnega Šefa pl. HOfer, fml. (»razni transportni parnik za vojaštvo od Nemcev potopljen. fB. Berlin, 22. septembra (W.-B.). ^ naših (nemških) podmorskih čolnov je ptembra v Srednjem morju potopi! jn o z a s o d e n i sovražni parnik ■transport vojaštva. Parnik se je nI tekom 43 sekund. Junaštvo avstrijskega letalca. M francoski podmorski čoln 1 c. in k. letala p o to p i j e n. .-B. Dunaj, 22. septembra. Uradno se poroča: južni A dr i j i bilje francoski pod- čoln „Foucoult" od enega naših Boh letal (vodja tregatni lajtnant Z e-i, opazovalec fregatni lajtnant pl. b u r g) z bombami potopljen. Vsa po-(2 oficirja in 27 mož), od katere se je oseb že potapljalo, bila je od tega in i druzoga. letala (vodja pomorski linijski lajtnant Konj o vi c. opazovalec pomorski .. m vjeta. Pet-ure-pozneje je neki torpedni čoln vjete prevzel in odpeljal, razven vjetih dveh oficirjev, ki sta bila na naših letalah v pristan spravljena. .\ 1i irnariško poveljstvo. Francoski podmorski čoln .,Foucolt" bil je leta 1913 zgrajen, je okoli 500 ton velik in ima pod vodo 9, na vodi 13 morskih milj hitrosti; oborožen je s 7 torpednimi cevmi; posadka šteje 24 mož. — Naši hrabri letalci smejo biti ponosni na ta svoj uspeh. Ne samo, da so potopili podmorski čoln sovražnika, kar je že samo ob sebi izredni čin. Ali da so potem še letalci dveh zračnih borilcev vjeli in rešili 24 mož sovražnega čolna, to je pač krasni izraz volje, hrabrosti ter zmožnosti, ki preveva naše vojaštvo. Angleži parnika „King Stoffen" so pustili posadko nekega v morje padlega nemškega ,.Zeppelina" utoniti, Češ, da so se bali pred ednakoštevilnimi noobo-roženimi nemškimi letalci. Naš i 4 letalci pa rešijo 24 sovražnikov od smrti v moi ju in jih vjamejo. Ta čin p'emenitega junaštva stoji pač z zlatimi črkami zapisan v zgodovini te krvave vojne. (Op. uredn.) Rumuni zopet v Dobrudši premagani. Nemško uradno p o r o č i 1 o o d p e t k a. K.-B. Berlin, 22. septembra (W.-B). Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Raz ven živahni! i bojev artiljerije in ročnih granat v pokrajini Som me in Maase ni ničesar poročati. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda bavarskega. Zapadno od Lučka so se slabejši sovražni napadi Italijanov izjalovili. Pri K o r y t n i e i drži se sovražnik še v manjših delih naše postojanke. Pri bojih dne 20. septembra padlo je 760 vjetih in več strojnih pušk v naše roke. Ljuti artiljerijski boj na enem delu fronte med Serethom in Strvpo severno od Z b o r o \v a. Sovražni napadi bili so z našim ognjem preprečeni. — Fronta nadvojvode Karla. Ob N a r a j o w ki živahno ognjeno in mestoma iufanteiijsko delovanje, v* K a r p a ti h bil je višek S m o-tree zopet izgubljen. Vedno ponovljeni napori Rusov ob Baba Lndowi ostali so hvala vztrajnosti naših hrabrih lovcev zopet brezuspešni. Napadi v oddelku Tauroa in severno od Dorna-Watra so odbiti. —B o j i š č e v S i e b e n b ii r g e n u. Nič no- Balkansko bojišče. Armada pl. M a c k e n s e n. V D o b r u d š i pričele so močne rumunske sile južno-zapadno odTop-r a i s a r a z napadom. Z obsegajočim proti-sunkom nemških, bolgarskih in turških čet proti strani in hrbtu sovražnika bili SO Rumuni v beyu nazaj vrženi. — Makedonska fronta. Bojevho delovanje okoli Flor in e ostalo je živahno. Oživelo se je tudi vzhodno od V ar d ar j a. Prvi geiieralkvartirmoj ster L u d e n d o r f f. Nad 520 Rumuncv in blizu 400 Lahov vjetih. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. D u n a j, 23. septembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta proti R u m u n s k i. Vulkan-prelaz je od sovražnika Očiščen. Pri Hermannstadtu bilje napad dveh niruiniiiiskih divizij zavrnjen. V naši roki ostalo jena vjetih Soficirji in 526 mož. Južno od Holzmengen potisnil je nasprotnik naše varstvene čete nekaj nazaj. — Fronta nadvojvode K a r i a. V „kotu treh dežel" južno od Dorna-Watra vrgli smo romunske oddeike s protisunkom. Drugače se je le še južno-zapadno od L u c z i n e in v pokrajini L u d o \v e borilo. — Fronta princa Leopolda bavarskega. Iz okrožja armade B 0 h m - E r m o 11 i se še naknadno poroča, da je dne 19. septembra neki avstro-ogrski bojni letalec dva sovražna letala sestrelil. — Pri armadi T e r s z t v a n s k v počival je boj razven topovskega boja. Italijansko bojišče. Na kraški — 2 STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave je. naravni izvleček (ekstrakl) najfinejših visoki planoti bilo je več približevalnih poskusov nasprotnika zavrnjenih. — Ob d o 1 o-m i t s k i fronti ponesrečil se je sovražni po-nočni napad na naše postojanke na Monte S i e f u. Severno od Arsiero razstrelile so naše čete danes zjutraj od Italijanov zasedeni višek M o nte Cimone v zrak in so pri temu vjele 13 oficirjev tor 378 mož. — Brodovje sovražnih pomorskih letal metalo je pri Ponte Salvore (južno zapadno od Pirana) brez učinka bombe. Južno-vzhodno bojišče. Prič. in kr. četah ničesar pomembnega. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. B e r L i n, 23. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika B u p p r e o h t a bavarskega. Severno od S o mm e je bitka nanovo pričela. Po trajnem zvišanju artiljerijskega ognja napadli so Francozi črto Combles-Ron-court. Imeli niso uspeha; isto tako ne Angleži, ki so poskusili prodreti pri C o u r c e 1-1 e 11 e. Naknadno se poroča, da so bih v v noči na 22. septembra angleški delni napadi pri Monquetu in Courcellette odbiti. — V zračnem boju severno od S o m-me smo sestrelili 11 sovražnih letal. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda bavarskega. Pri K o r y t n i c i izjalovili so se močni ruski napadi. — Fronta nadvojvode Karla. Severno Karpat nobena sprememba. V Karpatih so boji opešali. Posamezni sovražni sunki ostali so brezuspešni. — Bojišče v Siebenbiirgenu. Na obeh straneh Hermannstadta napadli ste okroglo dve runiunski diviziji. Bih ste od naših varstvenih oddelkov pod jako znatnimi krvavimi izgubami zavrnjeni. Pri protisunkih vjeli smo 3 oficirje in 526 mož. Pri St. Ja-noshegy so bile lastne straže ponoči nazaj vzete. — V u 1 k a n - p r e 1 a z je bil od nas zavzet in proti sovražnim zopetnim napadom držan. Balkansko bojišče. Armada pl. Mackensen. V Dobrudši bih so runiunski sunki v bližini Donave in južno-za-padno od Topraisara odbiti. — Makedonska fronta. Brezuspešni sovražni napadalni poskusi in mestoma živahno artiljerijsko delovanje. Pokrajina južno BelasicaPla-nina do Krus-Balkanaje od nasprotnika izpraznjena. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. Grozovite ovire za italijansko prodiranje. K.-B. Maj land, 23. septembra. Neki dopis iz italijanskega glavnega stana na list „Secolo" povdarja, da nastop R u m u n-ske italijansko fronto ni znatno razbremenil. Nasprotno, došlo je od tega časa mnogo za boj izkušenih čet prve vrste ter težkih in lahkih topov, pa tudi jako izdatni vojni materijal proti Italiji; ovire za italijansko prodiranje so postale še grozo-v i t e j š c. (Verujemo! Laški izdajalci so pač mislili, da bodemo zaradi rumunskih Efijaltov takoj poginili. Pa so se grozno zmotili. Avstrija se ne da tako hitro raztrgati, kakor so si to lopovi Sonnino inBratianu domišljavali! Op. uredništva.) Oberiajtnant Mlakar iz Ptuja izvršil je zopet odlično junaštvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dun a j, 24. septembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta proti R u-m u n s k i. V okrožju Vulkan- prelaza se je rumunske sunke odbilo. Pri H e r m a n n- iz najbolj uspešnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz zel vsled tega priznano najboljši Želodec »Krepčni«i prebavni lilw. | s t a d t u in na siebenbiirški fronti ničesar pomembnega, r— Fronta nadvojvode Karla. Vzhodno in severno od K i r 1 i b a b e nadaljuje sovražnik svoje napade trdovratno. Vzhodno omenjenega mesta bile so njegove množice po neznatnem začetnem uspehu vstavljene in so bih nadaljni sunki zavrnjeni. Južno-zapadno od Luczine razbil se je tudi včeraj močni ruski naval — sedmi v zadnjih dneh — pred fronto budimpeštovske honved. V pokrajini L u d o w e se je sovražniku od njega v zadnjih bojih pridobljene uspehe zopet iztrgalo. — Fronta princa Leopolda bavarskega. Med Zborowom in zgornjim Serethom podili so Rusi po dneve dolgi artiljerijski pripravi včeraj nanovo močne sile k napadu. Že je bilo več množinskih napadov zavrnjenih, ko se jim je popoldne severno-vzhodno od Perepelni-k i posrečilo, vdreti v naše črte. En ponočni protinapad vodil je po ljutih bojih do polnega zopetnega pridobljenja vseh postojank. Pripeljalo se je nad 700 vjetih in 7 strojnih pušk. Krvave izgube nasprotnika odgovarjajo njegovemu navadnemu načinu vo-jevanja. Italijansko bojišče. V južnem oddelku kraške visoke planote prišlo je do bližinskih bojev, v katerih so zaplenile naše čete eno strojno puško. Ob F a s s a n a-fronti bil je napad enega sovražnega bataljona proti našim postojankam na Gardinalu z ognjem zavrnjen. — Kakor je zdaj dognano, bila je od oberlajtnanta Miaker vkljub njegovi rani izborno peljana razstrelba viška Cimone i uničujočega učinka. Ena italijanska j kompanija je bila popolnoma zasuta. Od- \ delki infanterijskega regimenta št. 59 prijeli j so ostale dele presenečene posadke ob strani j in hrbtu. Število vjetih se je zvišalo na \ 427 mož. Tudi sta bili d v e strojni puški črto. — V Karpatih zavzeli d Ludowo in Baba-Ludowo vzhodni strani od Cimbroslawevj šnjih bojih izgubljene dele naše pos«| zopet z napadom. Severno-vzhodr.o | lib a be so trdovratni boji vi jišče v S i e b e n b u r g e n u. V V uiti prelazu in zapadno od njega bilo jej munskih napadov zavrnjenih. Balkansko bojišče. Nobel godki posebnega pomena. Prvi generalkvart^B L u d e n d Napad „Zeppelinov' na London in srednjo Aim K.-B. B e r 1 i n, 24. septembra noči na 24. septembra je več pomonB talnih brodovij London in vojaškoj prostore ob reki H u m b e r ter v grofovihah Anglije, med njimi Motti ham in Sheffield, izdatno z obmetalo. Uepeh se je zamogel po»sc nih požarih opazovati, ki so bili Se odletu vidni. Zračne ladje so bile ob] pred prekoračenjem angleškega obr| stražnih bark in pri napadu samem odi goštevilnih odpornih baterij izredno mod požarnimi strelivi pod ogenj vzeti katere baterije ■/. dobro ležečimi molk spravilo. Dve zračni lad j i poj ste žrtev sovražnega odpornega ognja | Londonom ; vse druge so se nepoškodo?j vrnile. Italijani streljajo na svoje lastne ranjence, Avstrijsko uradno p o r o č i 1 o <( p ondeljka. K.-B. D u n a j, 25. septembra. Urada] danes razglasa zaplenjeni. .Monte (Smono stojLod tedaj po u Vzhodno boj išče. Fronta p ljutim ognjem sovražne artiljerije. Ju ž no-vzh o dno bojišče. Nič novega. NamestniK generalštabnega šefa pl. Hčfer, fini. m u n s k i. Med S z u r d u k o m m kan- prelazom bili so rumunski sua njeni. Ob siebenbiirški vzhodi vladalo je živahnejše bojevno delov Fronta nadvojvode Karla. Severno i no od K i r 1 i b a b e stoječi boj. V \ Ludo.we napadli so Rusi zopet brez Severno-vzhodno od LipniceDo! skočil je sovražnik turške postojar.ke povsod vržen, v enem oddelku s pi dom. — Fronta princa Leopold skega. Rusi so poskusili včeraj zvečer zopel prodreti severno od P e r e p e 1 n i k a. H napori so ostali brezuspešni. Njih izgube« težke. Italijansko bojišče. Ogn lovanje sovražnika na primorski fronti jelj popoldne v posameznih oddelkih živali: Ponoči poletelo je eno sovražno letalo črte in vrglo pri Komnu nekaj borni da bi napravilo škodo. — Ob fronti F n a - alp napadla sta dva alpinska bal v temi oddelek Oardinal-Cima Alta, katerega je bila sovražna artiljerij 24 sovražnih letal na zapadni fronti sestreljenih. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 24. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Trajna bitka ob Sommi je zopet v polnem toku. Artiljerijski boj med A n c r e in S o m m e redkokdaj dosežene ljutosti. Ponočni sovražni sunki pri Courcellette, Rancouuin Bouca-vesnesu so se izjalovili. — Fronta nemškega prestolonaslednika. V pokrajini Maase se je ognjeno delovanje na levi od reke in na posameznih oddelkih na desni od nje povišalo. — Na vsej fronti živahno delovanje 1 e t a 1 c e v z mnogoštevilnimi zrač- j čez dan močno obstreljevala. Italijani nimi boji v naših in na oni strani sovražnih p0 ljutem bližinskem boju krvav črt. Mi smo 24 letal sestrelili, od njih 20 ob Tudi proti F o r c e 11 a d i C o 1 d ofi \ Sommi; oberiajtnant B u d d e c k e, laj t- j sile so sovražne skupine, priti naprej. V nanta Wintgens in Hoehndorfso se posebno odlikovali. Naša izguba znaša 6 leta 1. — Dne 22. septembra pozno zvečer bila je z metanjem bomb ena oseba v Mann-heimu ubita in nekaj škode povzročene. Pri večkratnih sovražnih letalnih napadih na zadajšnjo pokrajino naše fronte bilo je med j moglo pVine'sti in ki je odvisna drugim v Lille 6 meščanov ubitih in 12 t jetega, sovražniku iz vzrokov 51 hiš poškodovanih. — Ena naših zračnih ladij j 5 a n s t v a ponujenega krajevnega je v noči na 22. septembra angleške vojaške naprave pri Boulogne napadla. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda bavarskega. Z velikimi množicami napadli so Rusi zopet petkrat med Serethom in Strypo severno od Z b 0-r o w a. Sovražnik bil je v protinapadu zopet vržen in je pustil čez 700 vjetih in 7 strojnih pušk v naši roki. Bolj južno razbili so se vsi napadi s težkimi izgubami pred našo smo pri temu 52 alpincev. med njimi eneg oficirja. — Na Monte C i m o ne nahij se zasuti še živi Italijani v kavernah. 24 se je zamoglo oprostiti in u d a 1 o. Ostali kličejo na pomoč, ki se I pa vsled ognja njih lastne artiljerije doa čan stva mir j a. Južno-vzhodno bojišče. in k. četah nič novega. Namestnik generalStabnq pl. Hofer, fini. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 25. septembra. (W.-Rj 1 velikega glavnega stana se poroča: fcn n f ke ii i r S k Lboje-i; peki ; nap Eazaj. t r t ii. i*'1 IT V Šl It išk loline — 3 — 1 no bojišče. Armada prestolo-• |a R u p p r e c h t a. Ogromni artilje- j med Ancre in Somme traja { (Sovražni delni sunki proti oddelku le s - R a u c o u r t in pri B o u c h a-|:so se ponesrečili. — Armada nem-rest.ol on aslednika. Dne 23. so se ob trdnjavi T h i a u m o n t včeraj pa sevemo-vzhodno od trd-3 on vi lie močni francoski napadi z [granatami zavrnili. — V mnogošte-bojih včerajšnjega dneva smo pili 9 letal. Naši odporni topovi tujih dneh 4 1 e t a 1 a sestrelili. S sov-inetanjem bomb na L e n s se je usmr-pežcanov, 28 pa težko ranilo. Žrtev , napada v Essenu je bil včeraj en otrok; drugi so bili ranjeni. \ škoda je brez pomena. Bod n o. bojišče. Fronta princa glda bavarskega. Dne 23. septembra Ijiin protinapadom zopet pridobljeno jto pri Manajovu smo proti po-ruskim napadom držali. — Fronta K a r 1 a. Med Zlota Lipo in Kflwko so Rusi zaman postojanke Tlet napadli. Vdrti oddelki bili so s kom vrženi. V j elo se je 142 Rusov. bi L a d o w a (Karpate) so bili Kski napadi zavrnjeni. — Bojišče v en b itr g en u. Kumunski sunki med p S z u r d u k in Vulkan so se iz- tlkansko bojišče. Armadna pl. lens on. Za zvezne čete uspešni boji fee Cobatinu-Topraisar. — iva B ii k a r e š t bila je od ene naših radij bombardirana. — Makedon- jonta, 23. septembra. Mali boji pri 1 Ipetovani močni srbski napadi i a i m a k c a 1 a n u so se razbili. Ob &mi bili so v široki fronti prodirajoči i angleški oddelki zavrnjeni. Prvi gonorolkvartirmoj ster Ludendorff. Sovražni letalci nad Essenom. B. Ess en a. d. Ruhr, 25. septem-neralno poveljstvo v M ii n s t e r u pobe 24. septembra okoli 3. ure popol-plovilo je več sovražnih letalcev nad [predmestjem v Essenu. Tekom ene rni-sredi v mesto več malih bomb Sečinoma niso nobene škode napravile. piso nikjer nastali. Pač pa je bilo ža-j eno bombo več igrajočih se otrok ra-[Po iz jako velike visočine izvršenem i izginili so sovražni letalci v oblakih. Avstrijsko uradno poročilo od torka. L-B. Dunaj, 26. septemba. Uradno se aša: Fzh o d n o bojišče. Fronta zoper . o. Prelaza Vulkan in S z u r-, sta vsled daljnega obkoljenja moč-Bmunskih sil izpraznjena. Pri Her-d tu razvijajo se novi boji. Avstro-e in nemške čete napadajo. Na sieben-• hodni fronti prišlo je mestoma lev. Južno od O d e i- k c 11 e n a odbil hrvatski deželno-brambeni bataljon ^padov močnejših oddelkov v ljutih bojih — Fronta nadvojvode Karla. Ob | treh dežel" "južno-zapadno D o r n a-ili so rusko-rumunski sunki pre-V južno-vzhodnem kotu Oalicij e |eval je sovražnik svoje napade z ne-no ljutostjo. Vsi napori so se izjalo-djunaškim odporom v pokrajini Lupe borečih nemških čet. — Fronta jeo p o 1 d a bavarskega. Tudi včeraj bilo severno-zapadno od Perepel-liko število nasprotniških napadov. 11 y n u vzhodno od S w i n i u c h y ko rusko Farman-bojno-vele-letalo Qi letalcih v beg pognano. [tlijansko bojišče. Južni del ^e visoke planote stal je deloma pod njem sovražne artiljerije. Ob fronti Pleims obstreljevali so Italijani utrdbo Dosaccio in oddelek Gardinal-Coltorondo. Na Gaucenagolu seje vjelo 27 alpincev, med njimi 2 oficirja. — V svrho rešitve zasutih Italijanov na višku Ci-mone ponudeno premirje bilo je od sovražnika zavrnjeno. Južno-vzhodno bojišče. V Albaniji nič novega. Namestnik generalštabnega šefa pl. H o f e r, fml. Nemško uradno poročilo od torka. iz K.-B. Berlin, 26. septembra ("VV.-B velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Angleško-fran-coska infanterija je včeraj, na četrti dan velike borbe artiljerij med A n c r e in S o m m e, k enotnemu napadu nastopila. Opoldne pričeti boj trajal je z ednako besnostjo i po noči naprej. Med Ancre inFoucourt L'Abbayebil je sovražni naval v našem ognju zadušen ali se je krvavo pred našimi črtami razbil. Uspehe, ki so jih naši nasprotniki vzhodno od Foucourta L' Abbaye in z zavzetjem v črte Gneudecourt-Bou-chavesnes ležečih vasi dosegli, se prizna ; pred vsem pa se moramo spominjati naših junaških čet, ki kljubujejo tukaj skupaj zbranim angleško-francoskim glavnim silam in množinski vporabi po vojni industriji celega sveta v mnogomesečnem delu pripravljenega materijala. — Pri Bouchavesnesu in bolj južno do Somme se je mnogokrat ponovljeni naval Francozov pod najtežjimi žrtvami izjalovil. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda bavarskega. Šestkratni naval 'močnih sovražnih sil pri Maj a n o w u se je popolnoma in pod krvavimi izgubami izjalovil. — Eno rusko orjaško letalo je bilo pri B o r g u n y zapadno od K r e w o po hudem boju od enega naših letalcev sestreljeno. V isti pokrajini podlegel je tudi neki ruski dvokrovnik v zračnem boju. — Fronta nadvojvode Karla. V oddelku L u d o w e bili so zopet ljuti sovražni napadi bolj južno pa delni napadi, zavrnjeni. — Boj v Sieben-b u r g e n u. V oddelku od Hermann-s t a d t a stojijo naše čete v napredujočem napadu. Rumunske sile zavzele so na obeh straneh črte Szurduk-Vulkan-prelaz obmejne visočine. Posadke prelazov same so odbile vse napade. Bile so danes ponoči s poveljem nazaj vzete. Balkansko bojišče. Armada pl. Mackensen. Na fronti nobeni posebni dogodki. Zračne ladje in letalci so nanovo B u-k a r e š t napadle. — Makedonska fronta. Dne 24. septembra manjši, za bolgarske čete ugodno potekli boji vzhodno od jezera P r e s-p a in na obeh straneh F1 o r i n e mestoma živahni artiljerijski boji. Prvi gen eralkvartirmoj ster Ludendorff. Srednja Anglija zopet bombardirana. W.-B. Berlin, 26. septembra. V noči od 25. na 26. septembra je en del naših mornariških zračnih ladij angleško vojno pristanišče Portsmouth, utrjene prostore ob izlivu T h e m s e ter vojaško važne industrijske in železniške naprave Srednje Anglije, med njimi York, Leeds, L i n c o 1 n in Derby, izdatno ter z vidnim uspehom s požarnimi in razstrelnimi bombami obmetal. Zračne ladje so se vkljub močnemu protiučinku nepoškodovane vrnile. Šef admiralnega štaba mornarice. Največja razstrelba sveta. Nemški letalci uničili za 100 m i-lijonov streliva. W.-B. Berlin, 26. septembra. „Nord-deutsche A lig. Zeitung" piše: Po neki od „Universal Prefi Association" v Novem Yorku zajamčeni vesti člana angleškega parlamenta King zgodila se je kratko pred 16. avgustom največja razstrelba, od katere se je ke-daj slišalo, za angleškimi črtami na Francoskem. Izguba na strelivu se ceni na 25 milijonov dolarjev (100 milijonov mark). Iz uradnega vira zamoremo k temu sledeče poročati: Ena največjih angleških zalog streliva bila je po mesece dolgem delu pri Hou-druicque, 16 kilometrov južno-vzhodno od Calaisa, zgrajena. Tucati skladišč in poslopij v najrazličnejših velikostih ter obsežne nove železniške naprave, rampe in priprave za izvažanje so nastale. Neprenehoma so prihajali municijski vlaki, da napolnijo ogromno zalogo. Ko so po stalnem opazovanju naših letalcev bile zgradbe dokončane in prostori polni mu-nicije, izvršil se je v noči od 20. na 21. ju-napadnaših 1 e t alnih br o d o vij z ogromnim uspehom. Vso orjaško municijsko taborišče do zadnjega poslopja zletelo je v zrak. Globoke zemeljske odprtine in kupi razvalin označili so prostor bivšega angleškega glavnega municijskega taborišča. V daljni okolici gorele so stanovalne hiše, barake in skladiščna poslopja. Dobre fotografije naših letalcev na dnevu pred in po uspešnem napadu niso pustile nobenega dvoma o obsegu in pomenu tega uničenja. Ako je v pismu brit-skega parlamentarca Kinga dan te katastrofe navidezno nekaj pozneje omenjen, zamore se vendar smatrati, da se gre tukaj za napad pii Houdruicque. Ako se je pa pozneje še ena težka eksplozijska katastrofa za angleško fronto izvršila, bi izgubo za Anglijo podvojila. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dun a j, 27. septembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. V okolišu P e-troseny je prišlo včeraj le na gori T u 1 i-s i t u 1 do bojevnega dotikanja z Rumuni. Pri Hermanns t a d t u jemljejo boji za nas ugodni potek. — Na siebenbtirški vzhodni fronti stoje na mnogoštevilnih točkah naše varstvene čete v boju. V pokrajini Bistri c i o r a bili so rumunski, severno od Kirlibaba in v pokrajini od Ludowe pa ruski sunki zavrnjeni. Bolj severno ničesar pomembnega. Italijansko bojišče. Nobeni večji boji. Na kraški visoki planoti stoje deli naših postojank časoma pod močnim ognjem artiljerije in minskih metalcev. Južno-vzhodno bojišče. Položaj nespremenjen. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hfifer, fml. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 27. septembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Nadaljevanje bitke severno od Somme vodilo je včeraj zopet do izredno močnih artiljerijskih in ljutih infanterijskih bojev; ojstro naprej moleči kot od T h i e p v a 1 a bil je izgubljen. Na obeh straneh od Courcellette pridobil je nasprotnik po večkratni izgubonosni zavrnitvi konečno na ozemlju. Bolj vzhodno je bil zavrnjen. Uspeh od 25. septembra ni za-mogel — razven zasedanja vasi Grueudecourt izkoristiti. Mi smo njegove ljute napade iz Les B o e f a in iz fronte od Mor vala do južno od Bouchavesnesa deloma v ročnem boju krvavo zavrnili. — Južno od Somme so se francoski napadi z ročnimi granatami pri Vermandovillersu in Chaulnesu ponesrečili. — V zračnem boju bilo je včeraj in predvčerajnem ob Sommi 6 sovražnih letal, eno nadaijno pa v Champagni sestreljeno. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda bavarskega. Položaj je nespremenjen. — Fronta nadvojvode Karla. Severno od Karpat nobeni pomembni dogodki. — Novi boji v oddelku L u d o w a so bili zopet z izgubepolnim neuspehom za Ruse končani. — Bojišče v Siebenburge-nu. Naš napad pri Hermannstadtu dela lepe napredke. Balkansko bojišče. Armada pl. Mackensen. Napadi zračnih ladij in letalcev na Bukarešto se ponavljajo, — Makedonska fronta. Dne 25. septembra .- 4 — se je vzhodno od jezera Pre spa nadaljne uspehe doseglo, vzhodno od P1 o r i n e pa sovražne napade zavrnilo. — Včeraj sunile so bolgarske čete na Kaimakcalanu proti za napad pripravljenemu sovražniku, so ga vrgle in zasledovale tur zaplenile dva topova, več strojnih pušk in minskih metalcev. Prvi generalk vartirmoj ster Lu d end orff. Grška. Kakor kažejo zadnja poročila, pripravljajo se na Grškem odločilni dogodki. Ob začetku svetovne vojne je stalo grško kraljestvo na stališču stroge ncpristranosti. Kralj Konstantin ne spada med tisto vrsto ljudi, ki svojo besedo prelomijo, kakor na primer laški kronani bajaco ali pa velikouhi rumunski kralj. Zato se je tudi držal ncpristranosti. S svojo premočjo pa so Angleži, Francozi in Lahi ter njih pomočniki Grško skoraj popolnoma podjarmili. Doloma so tudi brez ozira na mednarodnostim pravo zasedli nje ozemlje. Poleg tega so podkupili bivšega ministra Venizelosa, enega največjih političnih lumpov na svetu. Ta je sedaj s svojo huj-skarijo dosegel, da se je na Grškem vnela krvava revolucija, ki hoče kralja Konstantina odstaviti in na stran naših sovražnikov stopiti. Grška armada je v pretežnem delu na strani poštenega kralja. Vendar pa se danes ne niore reči, kako se bodejo stvari na Grškem razvile. Vsekakor ne bode pustila odločitev dolgo na-se čakati in vsak hip je pričakovati sen-zacijonalne vesti iz Grške. Kar se nas in naših zaveznikov tiče, stojimo .stvari popolnoma mirno nasproti. Naj padejo kocke tako ali tako, — zdrobili nas ne bodejo! Izpred sodišča. Navijalec cen. i eldkirchen na Koroškem, dne 23. septembra. — Dne 20. t. m. imel se je posestnik Franc F1 u c h iz Klein-St. Veita zaradi navijanja cen zagovarjati. Prodal je dne 8. junija Terezi Monej v Unterdellachu 5 tednov starega, slabo zrej enega prašička, ki je tehtal 6 kilogramov, za 00 kron. Vsled tega je bil obsojen na 60 kron denarne globe ali C dni zapora. Državni pravdnik se je pritožil zaradi prenizke kazni. Zvišanje kazni prijateljice Rusov. W e 1 s, 21. septembra. Kakor se je svoj * čas poročalo, bila je 49 let stara soproga železničarja Marija Andlinger v March-trenku, ki je vabila vojno-vjete Euse v svoje stanovanje in jih pustila občevati s svojimi odraslimi hčerkami, na sedem mesecev težke in poojstrene ječe obsojena. Deželna nadsod-nija je zdaj to kazen na eno leto povišala. Begunec kot špekulant. Dunaj, 25. septembra. Trgovski agent Bernart L i t w a k prišel je kot begunec iz Lemberga na Dunaj in je postal špekulant z žajfo. Kupil je tri železniške vagone žajfe, pa je niti videl ni, temveč je sprejel le pismeno pogodbo. Te papirje prodal je še isti mesec naprej in pri tej zločinski kupčiji »zaslužil" je 3700 kron. Sodnija pa ga je zasačila in zaradi navijanja cen obsodila na en mesec zapora ter 500 kron denarne globe. Hujskarija. Hujskanja, ki zaniore le zapeljanemu ljudstvu škodovati, se širi zopet po deželi. Po našem mnenju je velepotrebno, da se to zadevo javno pojasni in ljudstvo podučuje. Stvar je ta-le:, V zadnjem času izšlo je nekaj vladinih odredb, oziroma odločb c. k. štajerske namestnije ter posameznih c. k. okrajnih glavarstev, ki so za kmetsko ljudstvo jako neprijetne. Saj so konečno vse odredbe v teh nesrečnih vojnih časih neprijetne, za kmetsko, kakor tudi za mestno prebivalstvo. Tako se je pred kratkim od strani cesarske oblasti"— kakor smo to že v zadnji številki poročali! — uveljavilo gotove odredbe glede mlinov, kinetskih pridelkov, glede domačih ročnih mlinov ali „žrmelj", glede prodaje kruha itd. Cesarska oblast pri vseh teh odredbah seveda ni hotela kmetijsko naše ljudstvo po nepotrebnem mučiti in mu življenje še bolj otežiti ; hotelaje le na podlagi sedanjih težkih časov izdane cesarske postave uresničiti. Vendar pa se med nevednimi ljudmi po deželi od gotove strani hote in nehote širi neumno mnenje, kakor da bi bilo mestno prebivalstvo krivo teh odredb. Culi smo od bedastih babnic in nahujskanih moških iz dežele neverjetne grožnje, n. pr. da „so purgarji kmetom žrmlje zapečatili", da kmetje vsled tega „ne bodejo več ničesar v mesto prinesli", da naj ,,mcst-na gospoda poorka" itd. Človek bi se nad takimi grožnjami jezil, ko bi ne vedel, da izvirajo zgolj iz nevednosti, ki jo seveda iz-vestna hujskarija še povečuje. Ne bodemo preiskovali, kdo danes bolj trpi in strada, kmetsko ali revno mestno prebivalstvo. Kmetje se presneto motijo, ako mislijo, da se dandanes po mestu mastijo z „rosbra-telni" in „poticami"; marsikatera mestna mati, katere mož leži že od začetka vojne v strelskem jarku, nima zjutraj .niti kapljice mleka in zvečer ne grižljaja kruha za svoje nedolžne otročiče. Ravno tako pa seveda ne ve marsikateri siti meščan, kako slabo se godi viničarju ali pa kako hude skrbi rojijo v kmetovi glavi ... Vsi trpimo bedo in bremena te vojne zadenejo vse e d n a k o. Zato pa je po našem mnenju vnebovpijoči zločin, ako se hujska mestno prebivalstvo, kakor da bi bil kmet vse draginje kriv; istotako grdi zločin pa je, ako se širi po deželi hujskarijo, kakor da bi po mestih lenobo pasli, razkošno živeli in» kmetom od ust kruha trgali . . . Resni ljudje take neumnosti sploh no morejo govoriti. Resni ljudje vedo prav dobro, da temelji on stan na drugem, da smo drug od druzega odvisni, da ne sme eden drugemu v juho pljuvati, marveč da moramo s skupnim delom in skupno potrpežljivostjo v težavnih teh časih vztrajati. Kdor zdaj hujska proti tej prepo-trebni slogi, ta škoduje vsej domovini, ta pade tako rekoč našim junaškim vojakom v hrbet, ta je navadni velei z dajalec. In pravzaprav bi morali tudi ti zahrbtni hujskači premisliti in vpoštevati, da imamo zdaj izjemno stanje ter pre k i sod ter da stoji na izzivanje, motenje javnega miru, veleiz-dajstvo itd. smrtna kazen. To niso prazne besede, to je resnica, ki jo nikdo ne more vtajiti, kdor je pameten in pošten. Zato pa svarimo pošteno prebivalstvo po deželi in na kmetih, naj senepusti zapeljavatiod brezvestnih hujskačev, naj so v vsakem slučaju pokori odredbam cesarske oblasti in naj pomisli, da prelivajo mestni in kmetski ljudje prša ob prsih svojo kri za blagor premile naše domovine ! Angleški mirovni pogoji. K.-B. Berlin, 22. septembra. „Nord-deutsche Allg. Zeitung" piše pod naslovom „Zakaj se borimo?": Septemberski zvezek »National Rewiew" objavlja spis o angleških mirovnih pogojih. Pisatelj pojasnjuje naprej zahteve četverozveze glede Avstro-Ogrske, Bolgarske in Turčije ter nadaljuje po tem tako-le: Kar se tiče najvažnejše točke, kaznovanja Nemčije, bomo Hunom vsilili našo voljo s tem, da bomo njih knezom, politikom in vojakom, katerih beseda nima vrednosti, diktirali pogoje. Velikodušnost bi ne bila na mestu pri tako domišljavem, nesramnem ljudstvu, kakor so Prusi. — „Germania delenda est" bi moralo biti splošno vodilo pri mirovnih pogojih. Nemške kolonije se bodo razdelile med državo, ki so jih zavojevale. Belgija se mora obnoviti. Achen in sosednje ozemlje se mora združiti z belgijskim kraljestvom in ravno tako Luxemburg. Na vojnih odškodninah mora Nemčija plačati Belgiji sto milijonov funtov kot kazen za prelomitev pogodbe, in nadaljnih 500 milijonov funtov za I deto škodo. Seveda bi morala Nemčijaj čati primerno odškodnino Angleški, Fra in Rusiji. ElsaB-Lotringon pripade zopet] coski in k temu še dolina Saar s Trig in okolico. Vsa pruska Poljska se zd rusko Poljsko. Torej kronovina Posen: del zapadne Pruske. Dalje se izvrši popi meje na stroške vzhodne Pruske. K& mora izročiti vse svoje brodovje, tudi trg ladje, kot nadomestilo za potopljene. Prusko armado je v toliko razorožiti,; ne bo mogla postaviti nemška armada, j ječa več kakor kakega pol milijona Glede Kielskega kanala se ni zadovojjj internacijonalizacijo• Uvaževati je za zasedenje Kiela po mednarodnih četah.) znovanje Nemčije za zlodejstva, storjenij miss Cavel in kapitanu Fryathu so najbolje na ta način, da se vžge nekajj vodobnih nemških palač in poslopja nega štaba v Berolinu. Tudi razdejanje i čez Reno pri Koloniji in Kielskega bi se moglo uvaževati. Večje dele Nei zlasti industrijske okraje, je zasesti dolgo, da bodo izpolnjene vse obveznosti! misliti je, če bi ne kazalo razkosati Hm na njene posamične dele. — „Nordd. Zeitung" pripominja tem izvajanj am. Iz) telj angleškega lista je postavil pred tal nek opombo, da bo čitatelje morda razoSaj „preveč zmerna" vsebina. Za tolažbo lja, da je obrazložen le minimum angfl zahtev, ki pa bodo rasle z vsakim daljnega trajanja vojne. „Nordd. Al opozarja potem, da je iz članka spsj uničevalno besnost, ki navdaja široke ang kroge in da je za to potrebno bojevati ij do konca. Tako poroča nemško uradno teh zahtev angleškega vodilnega lista je] razvidno,da se mora vojna do konj do uničenja enega ali druzl dela izvojevati. Blazna angleška dutost ne pozna nobenega druzega. Uničiti in razdrobiti hočejo torej sov Nemčijo kakor Avstro-Ogrsko ter nju veznike. Zato je skrajni boj edl pot do pravega miru. Razno. Neumne govorice po deželi, zlasti v na.y ptujskem okraju, delajo m. dr. tudif pana O r n i g a odgovorne za razne ol vene odredbe. V splošnem je stvar pr. prav le posledica hujskanje, ki se širi že| in leta proti ptujskemu mestu in njegovi županu. Pravi razširjevalec teh govoril tudi nikdar ne oglasi in se zna tako s da ga nikdo ne more za ušesa prijeti. sodni človek pa itak razume, da ni žl O r n i g, ki ni o. k. uradnik, marveč sv< izvoljeni župan in okrajni načelnik, ra_ odredb povzročil, marveč da jih je ravna činoma po naročilu iz Gradca in Dunaja^ dala cesarska oblast. Naša nalogi; preiskavati in proučevati, ali je ta ali] odredba pravilna, koristna in dobra. Mi zamoremo kot poSf prijatelji kmetov le priporočati, da se vsa] oblastvenih odredb drži; kajti drugače! lahko zadene stroga kazen. Zavračati pa i ramo tudi prav odločno', da bi bilo me županom Ornigom krivo teh odredb. 1] laž in — razširjevalci takih govoric zapomnijo, da ima laž vedno kratke nI Karte za mast na Štajerskem. Izšla je i redba štajerskega cesarskega namestniStJ ki določa, da bodo s 1. oktobrom t. 1. ljane za celo Štajersko karte za mast in j Karte bodo razdeljene v 2 vrsti in sice kozvane splošne karte za mast in v kar delavce. Karte za olje in mast razdeljene v 24 odrezkov za odraslo oseb otroke, ki so stari več kot 3 leta in v odrezkov za otroke, ki so stari več kot in manj kakor 3 leta. Karte za olje ii za delavce pa bodo razdeljene v 24 odrezkoj in bodo označene s črko „S." Nadalje izdane posebne karte za sirovo maslo - o — er ■uži in ira i: K; IJV ladj dal br ii ji| '' ni j ni ter jja take osebe, ki nimajo nobene pravico do art za mast in olje, ker imajo mast in olje icoi fo'lia v zalogi, nimajo pa doma nič sirovega | Bsla. Karte za sirovo maslo bodo razdeljene 8 odrezkov za odrasle osebe in za otroke, stare več kakor 3 leta, in v 4 odrezke za ilroke, stare več kakor 1 leto in manj kakor I leta. Karte za olje in mast in za sirovo našlo bodo dobivale samo tiste osebe, ki si morajo kupiti mast, olje in sirovo maslo, ne k tudi osebe, ki si ta živila doma pridelajo jali jih pa imajo v zalogi. Kolika množina tasti, olja in sirovega masla bo prišla na 1 dve naredbi, s katerima se razglasa napove to osebo na teden, še ni določeno, tudi še j dana izprememba poštnih m brzojavnih pri jiiso določene tozadevne podrobnosti. Karte j stojbin, ki stopi v veljavo ž dnem 1. oktobra bodo veljavne za štiri tedne. Karte za mast j t. 1. Enaka tarifa, ki bo od 1. oktobra t. 1. in olje za delavce bodo dobivale samo take j dalje veljala v notranjcavstrijskem prometu, »sebe, katere imajo ob enem pravico do zvi- j bo bistveno veljala tudi za promet v. Ogrsko, ane množine moke. Nadalje se določa, da i Bosno in Hercegovino in z Nemčijo. Glavne odo morali trgovci in tudi kmetje naznaniti j izpremembe so naslednje: Pristojbina za p i-bkrajni politični oblasti svoje zaloge masti, j s m o najmanjše teže se je določila na 15 uos olja in sirovega masla in sicer do 20. vsakega | vinar j ev. Za težka pisma se uvede v promt meseca. Za tozadevne prestopke je določena ] metu z inozemstvom veljavno stopnjevanje larna globa do 5000 K, oziroma. kazen za- munskih državljanov in interesov v avstro-ogrski monarhiji prevzelo. Varstvo naših državljanov in interesov v Rnniuniji zaupalo se je kraljevemu nizozemskemu poslaništvu na rumunskem dvoru. Železniška nesreča. V Zgornji Radgoni bil je posestnik Florijan Kocbek, ko je hotel železniško progo prekoračiti, od vlaka na stran vržen. Pridobil je pri temu nevarno notranje poškodbe. Odpeljali so ga v graško bolnišnico. Zvišanje poštnih pristojbin. Izdali sta se • i.-.., ta h mč A] a n j i i zm ! ]) !! C dl Ipora do 6 mesecev Pivo se podraži in sicer na tako vnebo-[vpijoči način, da si zamorejo res le še vojni [liferanti in milijonarji čašo piva kupiti. Že doslej je koštal vrček (to je pol litra) piva [34 vinarjev. Pred vojno smo pili vrček piva | za 18 ali 20 vinarjev. Zdaj pa košta vrček nakrat — 56 vinarjev. To je precej hudo Ipodraženje. Kar naenkrat liter piva podražiti jza 44 vinarjev, to presega že marsikaj. Posledica tega je pač le ena: pivo postane odslej le „luk8us", le ..potrata" za ljudi, ki ne [vedo kam s svojim denarjem. Navadni človek |mora dandanes izgovoriti ime piva tako, ka-jkor je svoj čas izrekel besedo „Tokajsko vino" '(ali pa ,,šampanj.ec". Iz gotovih vzrokov ne [bodemo preiskavah, kje je pravzaprav krivda itega za navadnega človeka res neverjetnega navijanja cen piva. Molčali bodemo raje; in i~^Hpili bodemo ju, kaj bodemo pili V Mošta io| ni in menda sam vrag ne ve, kam je izginil, čeprav so hsti to že mnogokrat prav odkritosrčno vpraševali. In vino? Vino je dandanes [tako drago, da ga navadni človek ne more Ipoplačati . . . Slavna oblast nas hoče torej s [posebno eneržijo navedeti do abstinence. Pili bodemo torej vodo. Svoj čas se je sicer reklo, [da voda niti v škornjih ni dobra. Zdaj pa jo bodemo pili. Upamo pa, da merodajni krogi [ne bodejo obdačili celo vodo . . . Boj z vjetim Rusom. Iz Osiacha na Koroškem se poroča: Kmet Pavel K r o 11 v Alpenu zasačil je ponoči, opozorjen od lajanja svojega domaČega psa, nekega vojnovjetega Busa, ki je na njegovem polju krompir in buče kradel. Med krepkim Rusom in starim kmetom razvil seje boj; šele došli sosedje so Rusa premagali. Kroil je bil na roki in nogi ranjen. Tudi tatinski Rus je bil na glavi ranjen; vendar pa se mu je posrečilo, v temi [pobegniti. Vsak dan en tucat odredb. V nemških litih iz države čitamo: Od začetka vojne sem je objavilo 400 odredb zveznega sveta, več 3000 odredb vlade in nešteto odredb od ičm, okrajev ter drugih oblasti. Na en dan računano, izšlo jo srednjo en tucat odredb na dan. — Koliko jih jo neki pri nas izšlo? Zasebni vojno-pošini zavoji so sedaj le k sledečim vojnim poštnim uradom dopuščeni: 8, i 9. 11, 19/11, 20, 20.11, 24, 34, 36, 37, 39.50, 51. 54, 55, G4, 69, 76, 79 113, 125, 148, 184, 210, 237, 2G7. 284. 307, 340. 378, 385 400 11. 400'III, 444, 444/11, upa ode 3 a a 3t0 'o ;■'■: 102, 140, 178, 207, 224. 258, 278, «92, 372. 110. 145, ISO, 215, 220, 255, 282, 294, 335. 376. 111 146 181. 217 227. 258 282 295. 33G, 377 147, 183, 218, 231, 25H. 283, 302, 33S, 128, L 67, 185, 220, 289, 273, 287, 315, 349, 88, 95, 9G, 98, 133, 137, 138, 176, 177, 202, 203, 222, 223, 250, 252, 276, 277, 289, 319, 364, $89, 51.0. L 75, 188, 221, 242, 274, 288, 31,6, 354, 386, 444/III G02, 60;" 291, 323, 369, 400. 511, «07, 512, 513, 514, 517, 600, 601, GOS. 611, G12, 013, 615, 630. K vojni z Rumunsko. Poslaništvo Združenih držav Amerike na Dunaju je po naročbi ru-nuinske vlade za vojno trajanje varstvo ru- teže od 20 do 25 g in sicer s pristojbino 5 vin. za vsakih 20 g. Za dopisnice, ki jih bo pošUia uprava opromila z vtisnjeno znamko, znaša pristojbina 8 v i n a r j e v, za vse druge v celokupnem prometu z inozemstvom (iz-vzemši Nemčijo) 10 vinarjev. Pri tiskovinah se odmeri pristojbina s 3 v za vsakih 50 g. Kdor hoče, da se njegove tiskovine odpravijo hitro, mora pri oddaji potom posebne ekspresne znamke plačati dodatek 2 v brez ozira na težo pošiljatve. Povišajo se še tudi vse druge poštne in tudi brzojavne (od 6 na 8 v) pristojbine. — O tej stvari se nam še poroča: Z novimi davki napovedano zvišanje poštnih pristojbin stopi že 1. oktobra 1916 v veljavo. Računa se, da bo to zvišanje neslo na leto 90 milijonov kron več, kakor so nesle dosedanje pristojbine. Pristojbine znašajo: pri pismih do 20 gramov 15 /vinarjev (doslej 10), pri pismih nad 200 gramov po 5 vin. za vsakih nadaljnjih 20 g. Dosedanja omejitev teže na 250 g odpade. Pošiljala se bodo torej lahko tudi 300 in 400 g težka pisma. Pri dopisnicah se uvede dvojna pristojbina. Uradno izdane dopisnice s tiskano znamko bodo stale 8 vin., druge dopisnice (predvsem razglednice) se bodo morale fran-kirati s 10 vinarskimi znamkami. Pri tiskovinah bo znašala poštnina za vsakih 50 gramov pri počasni, odpravi 3 vin. (doslej 3 vin.), pri navadni odpravi So nujna znamka 2 vin., pri vzorcih blaga in kupčij-s k i h papirjih do 50 gramov 10 vin., pri teži nad 50 gramov za vsakih 50 gramov 5 vin. (doslej 10 in 20 vin.), pri navadnih vrednostnih pismih 60 vin., eventualno več (doslej 24 do 60 vin.) Pri paketni pošti je odpravljen dosedanji pasovni sistem ter so uvedene enotne pristojbine. Največja teža poštnih paketov sme znašali v bodoče le 20 kg. Plača se pri zavojih do 1 kg 60 vin. (doslej 36 do 60 vin.), pri zavojih do 5 kg 80 vin. (doslej 3G do 60 vin.), pri zavojih do 10 kg 2 kroni, pri zavojih do 15 kg 3 krone, pri zavojih do 20 kg 4 krone. Za n e i r a n-k i r a n e pakete se računa posebna doklada 20 vin. Dostavnina za zavoje znaša v bodoče 20 vin. za vsak zavoj. Pri poštnih nakaznicah bo plačati do 20 kron — 20 v (doslej 10 vin.) pri poštnih nakaznicah do 50 kron — 20 vin, in za vsakih nadaljnih 50 kron še po 5 vin. (doslej 20 vin. do 1 K), dostavnina 5 do 10 vin. (doslej 6 vin.). Bolj nenavadnih strok poštnega prometa ne bomo navajali, ker pri nas ne pridejo v poštev. Izdano bodo tudi nove poštne z n a m-k e, med njimi nova trikotna rumena znamka za brzo pošiljanje tiskovin. Stare znamke se smejo rabiti še do 31. decembra t. 1. — Za brzojavke je bilo doslej plačevati G0 vinarjev minimalne pristojbine za 10 besed in od vsako nadaljne besede 6 vinarjev; zdaj je najmanjša pristojbina zvišana na 1 krono za vsako uadaljno besedo pa bo plačati 8 vinarjev. Za 485.000 kron — eno krono. Kezdiva-šarhelska zasobnica Adoifina Pap je pred Romuni pribežala v Budimpešto m je tam v svoji razburjenosti izgubila hranilnično knji- žico, na katero je bilo vloženih 485.000 K. Hitela je na policijo, da poda ovadbo, a ni še opravila, ko je prišlo ubožno dekletce in položilo na mizo izgubljeno hranilnično knjižico. Gospa Adoifina Pap jo bila vsa iz sebe od veselja in ko je še izvedela, da je ubožno dekletce pribežalo s svojimi stariši iz Sedmo-graške, ni mogla premagati svoje ginjonosti in je za pošteno vrnitev hranilnično knjižice 485.000 K darovala dekletcu — eno krono ! Poročil se je danes, dne 28. septembra v Ptuju najstarejši sin župana, g. oberiajtnant inženir Jos. Ornig s hčerko primary a dr. pl. Metzlerja, gospico Ido pl. Metzler. Mlademu paru prisrčne naše čestitke! V naredniški uniformi. Minoli teden je prišel v Mohaču na Ogrskem v pisarno 5. bosanskega polka narednik in je ukazal nekemu infanteristu, naj vzame puško, natakne bajonet in naj gre ž njim. V spremstvu tega infanterista je šel narednik v hišo posestnika Tasija in rekviriral voz in dva konja. S tem vozom se je peljal v različne vasi v okolici Mohača in pobiral tam milodare za sedmo-graške begunce. Kalvinskemu župniku v Kol-kedu se je narednikovo početje zdelo sumljivo in pozval je moža, naj se legitimira. Narednik je odgovoril s psovkami in z grožnjami, a jo je hitro odkuril. Odpeljal je seboj še cel voz pšenice. Izkazalo se je kmalu, da ta narednik sploh ni vojak nego bivši sluga nekega trgovca v Mohaču, ki so že dlje časa bavi samo s sleparijami in izhaja pri tem prav dobro. Vjeli ga doslej še niso. En stan vzdržuje druzega! Vodja nemške preskrbe z življenskimi sredstvi pl. H a t o c k i imel je pred kratkim v otvomi seji nekega ženskega društva govor, v katerem je med drugim dejal: Proti zunanjemu sovražniku smo složni, ali pri nas doma v gospodarskih stvareh govorimo vedno drug proti drugemu. Mi vsi si moramo resno predstavljati, da ne moremo izdržati edino s premaganjem sovražnika, marveč da mora en stan druzega nositi, da zamoremo vojno gospodarsko prestati. Kmetovalec mora biti o tem prepričan, da je to izdržanje le tedaj mogoče, ako se pripelje od njegovih pridelkov kolikor mogoče v porabo v mesta in industrijske kraje. —Pametna beseda! Ako bi jo le tudi pri nas vpoštevali, ko se je zopet pričela tako grda in nepatrijotična gonja kmet-skih ljudi zoper mesta! Požari na Ruskem. K.-B. poroča iz Berlina z dne 23. septembra. „Lokalanzeiger" poroča iz Stockholma: Požari v ruskem glavnem mestu Petersburgu, katerih vzrok se ne more pojasniti, postajajo vedno bolj obširni. Glasom poročil iz Petersburga zgoreli so največji elevator žita v Petersburgu ter oba največja skladišča žita. Škoda znaša nad 10 m i 1 i-jonov rubljev. Nerazumljivi Nemci. „"VVilnaer Zeitung" poroča, da je bil neki trgovec vSuwalki-j u od ces. nemške sodnije zaradi prestopka zoper razne odredbe in poskušenega podkup-ljenja uradnikov na denarno kazen in 14 dni zapora obsojen. Poslal je na vrhovnega poveljnika prošnjo za znižanje kazni in jo takole vtemeljeval: „Moji prestopki, kijih odkritosrčno obžalujem, temeljili so izrecno na mojemu neznanju glede nepodkupljivosti nemških uradnikov, celo najmanjših, ki je za ruskega državljana popolnoma nerazumljivo. Kot res pošteni človek zamorem zagotoviti, da se ne bodem več k tej napaki vrnil". Veliki sejem z žrebeti za ptujski okraj se vrši v torek, dne 3. oktobra 1916, na mestnem živinskem sejmu v Ptuju. Ker so j cene za žrobeta sedaj jako visoke in se bode i sejem vsled naznanil v raznih časnikih gotovo j tudi od kupcev iz Zgornje Štajerske, Nižje- ! Avstrijske, Koroške in Kranjske obiskalo, se posestnike vabi, da svoja žrebeta zanesljivo na ta, sejem pripeljejo. Kakor znano, velja zdaj krošnjaiska prepoved, to se pravi: ne sme se žrebeta od hiše do hiše, od posesti do posesti kupovati; zato je pričakovati, da vsak pametni konjerejec v tem okraju na ta sejem svoja žrebeta prižene. Pospešujte rejo domačih zajcev! Pri nas se vkljub vsem pojasnilom o reji domačih zajcev Je ista dolgo ne bo tako razumela, kakor bi se lo dandanes izplačalo Meso domačili zajcev se mnogokrat ne dopade zaradi pomanjkljive priprave. Ne glede na veliko rcdilno vrednost je to meso okusna slaščica, katerega na Angleškem. v Belgiji in na Francoskem že davno visoko cenijo. Znano je, da je Belgija izvažala v Anglijo vsako leto domačih zajcev ze 20 milijonov frankov. Razen mesa se tudi kože visoko cenijo. Gnoj domačih zajcev je zelo dragocen v vrtu za zelenjavo in na polju, ker vsebuje mnogo kalija in dušika. Razen tega lahko gnoj še razkopava perutnina, ker vsebuje različne krmilne ostanke. Na Kranjskem se je reja domačih zajcev mnogo bolj razširila kakor pri nas. Zatorej se bo v teh pokrajinah mnogo manj občutilo pomanjkanje mesa, kakor pri nas. Bil bi skrajni čas, da bi se reja domačih zajcev tudi pri nas v največji meri uvedla. Vodilne cene za divjačino. Z namestniškim odlokom z dne 10. maja 1916, št. 2/29/6, določene v št. 23 na-mestniškega Naredbenega lista od leta 1916 pod »Razna naznanila« objavljene vodilne cene za divjačino se razveljavijo s 1. septembrom 1.1. Na njihovo mesto se označijo od 1. septembra naprej do nadaljne odredbe naslednje cene za divjačino kot primerne s pripombo, da bodo smatrale politične oblasti vsako prekoračenje istih kot navijanje cen in se bode isto naznanilo državno-pravdniškim oblastvom. Te cene so računijo od lova : jeleni, jelenove živali, jelenčeta v koži l K 80 v za kilogram ; srna v koži 2 K 30 v za kilogram ; zajci po velikosti, oziroma po teži 3 do 4 K 50 v za kos; fazani, v septembru 2 K 40 v do 2 K 80 v, od 1. oktobra 3 K 50 v za kos; jerebice, v septembru 1 K 30 v, od 1. oktobra 1 K 50 v za kos. Stvar tržnih oblasti je določiti tržne cene na podlagi zgoraj navedenih cen po § 10 cesarskega ukaza z dne 7. avgusla 1915, drž. zak. štev. 228. Nabirajte bezgovo grozdje in divji kostanj. Že ponovno se je opozarjalo na to, kako važno je v tem času nabirati vse, kar Se da porabiti za človeško in živalsko hrano. Kmalu bode zrelo bezgovo grozdje. Isto se lahko vkuha brez sladkorja kot čežana in se primerno porablja skoz celo zimo in do poznega poletja kot prikuha. Deželni kulturni inšpektorat namestništva kupuje tudi vsak čas bezgovo grozdje po primerni ceni. Že prihodnje dni se lahko začne z nabiranjem divjega kostanja. Že v mirovnih časih so ljudje divji kostanj radi kupovali. Tudi istega deželni kulturni inšpektorat dobro porabi in plača za 100 kilogramov 15 kron. To nabiranje prav lahko izvršujejo šole. Šolarske kuhinje bi si lahko na ta način zasigurale lep dohodek. Loterijske številke. Gradec, 27. septem. 1916: 89, 69, 33, 54, 38. Trst, 20. setpembra 1916 : 85, 9, 11, 52, 62. Ure na napestnik niso drage. Dobite jih ie od K 6— naprej pri znani f. ur (Max BOhnel, Dunaj IV., Margaretenstr. 27/51. Originalni fabrični cenik na zahtevo zastonj in pdštnine prosto. Prazniki življenja to je rojstni dan, god, birma, naroka, poroka, delavski jubilej, srebrna in zlata poroka' itd. olepšamo svojim ljubim z darili. Pri izbiri daril pa naj se vedno nato misli, da mora darilo dotičnemu res trajno veselje napraviti. Ne kupujte tedaj sund-blapa iz bazarjev, marveč je blago iz staroznane kr ščanske špecijalne hiše H. Suttner v Ljubljani št. 701. V bogato ilustriranem katalogu te firme, ki se ga naj z dopisnico zahteva, najdemo krasne predmete za darila po nizkih cenah, zlato in srebrno blago, ure, verižice, kinfi itd. Sluga za trgovino obenem zavijalec (Packer) z znanjem v špecerijski stroki, ki govori nemško in slovensko, sprejme se pri Franz Matheis Nachf., Brežice. Ponudbe z zahtevami, ako mogoče s takojšnjim vstopom. 403 Armadne ure na napestnik natančno regul. in repasirane, nikel ali jeklo K 12, 16, 20. Z radij-svetilnikom K 16, 20, 24. V srebru K 18, 24, 28. Z radij svetilnil'om K 30, 36. Srebrna ura na napestnik K 30, 36, 40. 3 leta garancije. Razpošilja po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pna fa-brika ur Hanns Konrad, c. in k. dvorni hferant, B r o. x št. 1503 (Češko). Glavni cenik zastonj in poštnine prosto. Ljudska kopeli mestnega kopališča v Ptuju. Čas za kopanjei ob delavnikih od 12. ure do 2 ure popoldne (blagajn* jp »,«d 12 do 1, ure zaprta); ob nedeljah ml praznikih od 11. do IS. on dopoidne se išče za takojšnji nastop službe pri dobri plači in hrani. Gostilna in mesarija Johan Heiler na Bregu pri Ptuju. 388 01 lo ■ ■■■■■■■■■■■ """f 397 Ameriška sledilna kava, lepo dišeča, izdatna in štedljiva, 5 kg vreča za poskušlijo s potrebnim sladkorjem vred lo K 26'— . Po povzetju pošilja A. Schapira izvoz kave Galanta 490, Ogrsko. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplato) ] v Ptuju zraven klalnice in plmarsk« hiSe postavljena je parna ža#a vsakomur \ Vsakomur se les hlod? itd., ter pozahUri takoj razžaga. Vsakdo pa sme tadi mjq ( oblati, vrtati, apahati i. t. i z večimi delavskimi močmi sprejme se na neko posestvo pri Mariboru pod j ako ugodnimi pogoji. Ponudbe na Ferk v Sturmberg pri Pesnici. 399 Priporočljiva domaČa gredstvaj Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje! slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica j j Tekočina za prša in pljuče. stekl, 1"60 K, vel. stekl. J proti kašlju, te£bi sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje b »in, — Čaj proti eihtu 1;50 K. — Balzam za g n živce stekl. 1-50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani t - Bleiburški živinski prašek a 150 K. Prašek i ■dvajanja krvi v živalski vodi a K 160— Izvirni za podgane, miši, ščurke a K 150. Razpošiljati L. Herbst, apoteka Bieiburg na Koroškem. "ZaiiojsTef MdzISI v vseh trg-oviiiah in trafikah za „gatter" s turbinsko silo se sprejme. Vprašanja na St. Spritzey, Fram-Račje. m („Štajerc"-Scliwedeii.) iz boljše hiše, slovenskega in nekaj nem-| škega jezika v govoru zmožen, se takoj ' sprejme v trgovini ! mešanega blaga Na-■ than Friedrich, Pol-strau (Središče).396 vsake vrste kupuje . i po najvišjih cenah (Wohnang- and DienstY8rmittlang> :S^i2h*£ dostuje. 377 1*» 11 kopeli i vročim /.rakom, oaro al: j „Brausebad" t rjuho K - 70 službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje rw vrste posredovanja najhitreje. Tpntauja in pojasnila v mestni stražnici (rotorž) Ofer ali majers z 3 ali 4 delavskimi močmi se z 1. novembrom t. 1. sprejme. Ponudbe na Otto Schwarschnig, Majšperg pri Ptuju. tovarna orožju In IzdelmU* I finih pušk, Ferlack |!a»j IJe) »a Koroške«. .1 Direktni nakupni virusa drrne lovske puSke Repaiw^ prenaredbe, strokovnja&flJ sti nove cevi z nedoje sigurnostjo strela in nori pita najcentje. Uustrovani cenik bretal Pekovski učenec] se takoj sprejme] gosp.Joh.Turtsch pekovski mojsl Gosting bei Grail m Stanovanje^ meblirano z 2 so V ma, kuhinjo, i izven mesta v najem. Panudb upravo tega lis les kupi v vsaki mrjož| najbolje Alex. berg, Gradec, A strafie 22. Specharen uod Schweiiieziichf er I Die Specharenmarkte in Pettau beginnen mit Oktober. Alle Specharen und Schweine-ziichter kftnnen ihre Schweine zu Markte bringen. Das Fleisch wird an Ort und Stelle verkauft, den Speck ubernimmt das Stadtamt und bringt, denselben durch die Kaufmannschaft zum Verkaufe an die Bevolkerung auf Grundlage der gesetzlichen Fett-karten. Jeder Vorkauf ist strengstens untersagt. Stadtamt Pettau, 28. September 1916. Der Biirgermeister JOS. ORNIG e. h. m svinjerejci > Špeharski sejmi v Ptuju pričnejo z oktobrom. Vsi špeharji in svinj erejci zamo-rejo svoje prašiče na sejem pripeljati. Meso se bode na lici mesta prodalo, špeh pa prevzame mestna občina, ki ga bode po trgovcih na podlagi postavnih kart za mast prebivalstvu prodajala. Vsaka predprodaja je najstrožje prepovedana. Mestni urad Ptuj dne 28. septembra 1916. Župan: 404 JOS. ORNIG I. r. 49 Ringsmn an rnisp.ren Grenzen lauern beutegierige Feinde, die uns nicht nnr Lander rauben wollen, son-dern audi durch Hunger uns zu bezwingen hoffen. Den feindlichen Stiirmen bieten unsere helden-haften Truppen an der Seite unserer Bundesgenossen siegreich die Stirne. Den schandlichen Plan unserer Gegner, uns aus-zuhungern, zunichte zu machen, ist die Saclie derer, die iui Hinterlande geblieben sind. Die Ernte ist zum grfiBton Teila eingebracht. Mehr als je gilt es nun zu zeigen: Die steirischen Bauern wissen, was sie fur ihr Vaterland, fur ihre vom eiser-nen steirischen Korps verteidigte, geliebte Heimat zu tun haben. In dieser ernsten Zeit ware es ein Verbrechen an Eurer Heimat, ah Euren Landsleuten, wenn Hir Eure Vorrate, die Ihr nicht braucht, mit den anderen nicht teilen wolltet. Keiner von Euch darf sich jetzt von den notwen-digen Lebensmitteln mehr zuriickbehalten, als ihrn fur sich, seine Angehdrigen und sein Gesinde zusteht. Die Behorde muS das, was alle jene brauchen, die nicht selbst Landwirte sind oder deren Ernte heuer ver-nichtet wurde, auf Euch, die Ihr geerntet habt, auf-teilen. Die BehOrde muB Euch also vorschreiben, was Ihr von Eurer Emte abzugeben habeu werdet. Diese Vor-schreibung wird nach GroBe Eurer Vorrate und Eures Bedarfes geschehen. Die Abheferang hat an die be-hordlich bestellten Kommissionare der Kriegs-Getreide-Verkehrsanstalt zu erfolgen. Wenn es Euch schwer fallt, von dem, was Ihr mit Eurer eigenen Hande gesat und geerntet habt, einen Teil abgeben zu miissen, so denkt an die vielen Tau-sende, die keine eigene Scholle besitzen, von deren Ertrag sie sich emahren konnen, denkt an die vielen Tausende Arbeiter, die in schwerer Tag- und Nacht-arboite den Bedarf unserer Truppen, nnsorer Soldaten in zahflosen Fabriken herstellen ! Denkt an all' die vielen, die dafi'ir arbeitcn, daB unsere Eisenbahnen ungeheure Lasten und gewaltige Menschenmengen taglich nach alien Richtungen be-fordern konnen, daB Ihr Briefe an Eure Teuren im Felde absenden und von Ihnen empfangen kOnnt, dafi der Handwerker weiter sein Handwerk ausiiben, der Kaufmann weiter sein Geschaft betreiben kann, daB Recht und Ordnung im Lande aufrecht bloibt und dafi, soweit es im Kriege moglich ist, das Leben jedes Ein-zelnen ertraglich gemacht wird. Denkt an die vielen Tausende Frauen und Kinder in den Stadten und Markten, deren Manner und Vater feme Grenzwacht halten — alle diese konnen nicht wio Ihr die Friichte des eigenen Bodens ernten, alle diese sind auf das angewiesen, was Ihr erntet und was Ihr ihnen gebt! Drescht das Getreide aus, so rasch Ihr kbnnt! Die Behorde wird Euch auch Dreschmaschinen und Dre-scher beistellen k5nnen! Schafft auf die Lohnmiihlen nicht mehr Getreide, als Ihr den Winter tiber braucht. Viele 100 Waggons Frucht konnen dann fiir den Bedarf des Landes Steiermark erspart werden, so dafi wir dem Winter ohne Sorgen entgegensehen konnen. Ich kenne das treue Hei-z der Steirer, und weiB, dafi der steirische Bauer nicht nur im Felde, sondern dafi er, sowie sein Weib, auch zuhause seine Pflicht nicht vergossen wird. Ich erwarte, dali keiner von Euch alien seine Vorrate verheimlichen oder zuruckhalten wird. Einem solchon Verrater an Eurer Heimat wiirde nicht nur unerbittiichc Strafe, sondem auch die Verachtung aller gewiB sein. VergeBt nicht, daB, wenn Ihr Eure Pflicht jetzt vorsaumt, das Blut vieler braver Soldaten umsonst geflossen ist, denn dann wiirde Eure und unseres Va-terlandcs Zukunft traurigor sein als die schwerste Zeit, die Ilir bisher erlebt habt. Je eifriger Ihr alle daheim jetzt Eure Pflicht tut, desto rascher und sicherer wird der Sieg unser sein! K. k. Statthalterei Graz, am 4. September 1916. Der k. k. Statthalter: Clary ra. p. Okoli in okoli naSih meja prežijo plonaželjni sovražniki, ki nam nočejo le ugrabiti dežel, temveč nas nameravajo z gladom premagati. Sovražnim navalom zmagovito kljubujejo naše junaške čete ob strani naših zaveznikov. Preprečiti sramotni naklep naših nasprotnikov, da bi nas izstradali, je naloga onih, ki so ostali v zaledju. Letina je večinoma že spravljona. Sedaj gre za to, da pokažemo: Štajerski kmetje vedo, kaj morajo storiti za svojo od štajerskega železnega zbora branjeno, ljubljeno očetnjavo! V teh resnih časih bi bilo hudodelstvo na Vaši domovini, na Vaših rojakih, če bi ne hoteli deliti svojih zalog, ki jih sami ne rabite, z drugimi. Nikdo od Vas si sedaj ne sme pridržati od potrebnih živil več, ko mu pristoja za njega, njegove svojce in njegovo družino. Oblast mora to, kar rabijo vsi oni, ki niso sami poljedelci ali kojih letina je bila letos uničena, razdeliti na Vas, ki ste želi. Oblast Vam mora torej predpisati, kaj bodete morali oddati od Vaše žetve. Izvršilo se bo to pred-pisanje po izmeri Vaših zalog in Vaše potrebščine. Oddajati se bo moralo oblastveno nameščenim konii-sijonarjem vojno-prometnega zavoda za žito. Če Vam je težko odstopiti del tega, kar ste sami s svojim delom sejali in želi, pa mislite na tisoče, ki nimajo ni-kake lastne zemlje, od koje donosa bi se mogli preživljati, mislite na tisoče delavcev, ki v težkem dnevnem in ponočnem delu v neštevilnih tovarnah izdelujejo potrebščine za naše čete, za naše vojake! Mislite na vse one, ki delajo za to, da morejo naše železnice grcyazati dnevno ogromna bremena na velikanske.muo-žice ljudstva, da morete odpošiljati pisma na Vašo ljube na bojišču in jih morete od njih dobivati, da more rokodelec izvrševati svojo obrt, trgovec nadaljevati svoj obrat, da se vzdrži v deželi pravica in red in da ostane vsakomur, kolikor je pač to v vojski mogoče, življenje znosno. Mislite na mnoge tisoče žena in otrok v mestih in trgih, kojih možje in očetje stoje ob mejah na straži — vsi ti ne morejo žeti kakor Vi sadove lastne zemlje, vsi ti so navezani na to, kar Vi nažanjete in kar jim Vi date! Omislite žito, kar hitro morete! Oblast Vam bo mogla priskrbeti tudi mlatilnice in mlatiče! Ne dajajte v mline za plačo več žita, kolikor ga rabite za črez zimo. Mnogo 100 vagonov sadov lahko ostane potem ohranjenih za potrebščino dežele Štajerske, tako, da lahko brez skrbi pričakujemo zime! Poznam zvesto srce Štajercev in vem, da se štajerski kmet ne bo le zavedal svoje dolžnosti na bojišču, temveč je tudi, kakor tudi njegova žena, ne bo pozabil v domačiji. Pričakujem, da ne bo nikdo od Vas vseh skrival ali zadrževal svojih zalog. Takega izdajalca na Vaši domovini bi ne doletela le neizprosna kazen, temveč gotovo bi mu bilo zaničevanje od Vas vseh. Ne zabite, da je, če sedaj zamudite Vašo dolžnost, zastonj tekla kri mnogih pridnih vojakov, kajti potem bi bila Vaša in naše očetnjave bodočnost žalostnejša, ko najhujši časi, kar ste jih dosed aj doživeli. Čim bolj vneto Vi vsi doma sedaj storite svojo dolžnost, tem hitrejša in bolj gotova nam bo zmaga! C. kr. štajersko namestništvo Gradec, dne 4. septembra 1916. 402 . C. kr. namestnik: Clary m. p. ~ 8 - se dobi f vseh špecerijskih trgoviu&b. — Generalno zastopstvo za ptujski ckraj Za okraj Ptuj se vrši letošnji veliki sej žrebeti v na mestnem živinsksra sejmu v Ptuju. Ker so cene za žrebeta sedaj jafco visoke in se bode sejem vsled naznanil v časnikih tudi od kupcev iz zgornje Štajersko, Nižje-Avstrijske, Koroško in Kranjski; obiskalo, se posestnike vabi, da svoja žrebeta na ta sejem priženejo. Vsled krošnjarsko prepovedi (to se pravi, da se od hiše do hiše ne sme kupovati) je pričakovati, da bode sejem jako dober. pri 379 Okrajni odbor ptujski. Načelnik : Jos. Ornig I. r. vsak kupce slabih bazarskih ur, ki so že po kratkem Sašu ne-rabljive. Priporočamo, da naj se raje takoj naroČi dobro, trajno zanesljivo idočo švicarsko uro iz krščanske, svetovne razpoši-l-alni- hiše H. Suttner, Ljubljana at. 701. Lastna protokoliran» iabrika ur v Švici omogoči tej svetovni firmi, da oddaja vsled odpadenja dobička prekupčevalcev le dobre, trajne ure po nizkih cenab. Štev. 600. Fina prava niklasta anker-remontoar-ura, teče v k?-menjih, s I.-radium svetočo se cifernico in kazalci, jako natanko regulirana.........K 8'40 „ 1280. liadium-budilnica, ki sveti........„ 98D „ 1279. Moderna radium-budilnica za stati . . . . „ 18 — „ 712. „1K0" niklasta anker-ura, 15 rubisov . . . „ 14 — „ 73&. Srebrna cil. remontoar, 15 rubisov . . . . „ 13"— „ 422. Niklasta verižica, K 1/5, dolga verižica . . „ V— „ 1450. Verižica iz bele kovine, trajno lepa . . . „ 2-80 „ 813. Srebrna damska ura, zlati rob......„ 12-— „ 817. Srebrna damska ura, dvojni mantelj . . . „ 13"— „ 1548. Srebrna ura na zapestnik, tula......„ 25 — „ 1149. Srebrna broša.............„ 1-60 „ 1673. Srebrni uhani.............„ —'90 „ 1676. Srebrni uhani.............„ 1-30 „ 1627. Uhani, zlato na srebru.........„ 340 „ 1113. Uhani, zlato na srebru.........„ 5-50 „ 979. Srebrni privesek, masiven........„ 2-— „ 410. Niklasta anker-Roskopf-ura.......„ 410 „ 1203. Dobra ura-budilnica...........„ 3-50 Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu svote. Za blago, ki ne dopade, se denar nazaj plača. Kra«nl katalog zastonj in franko. Vsak kupec dobi eno uro zastonj, kadar doseže nakup gotovo svoto. H. SuttnerTLjubljani™ Ta krščanska firma nima nobene filijalko. Lastna fabrika ur v Švici, Znamka „1K0" svetovno znana. Glavni zastop „Zenith" ur. Na košček sekunde natančno idoOe uro. 330 Proti slepariji ki so si jo nekateri liferanli celo pri vojaških dobavah dovolili, so nastbple oblasti z vso st-ogosto. Proti slepariji s slabim blagom za zasebnike se zamore vsakdo zavarovali, ako kupuje pri 47 let po le doh.-cm blagu svetovno znani (irnii Miklauc, Kikjer Be ne more bolje in ceneje kupiti! Šola Legat v Mariboru ob Dravi (zasebni učni zavod za stenografijo, strojno pisanje, pravopisje, računanje itd.) Začetek velikih jesenskih tečajev dne 2. oktobra 1916. Prospekti zastonj po direkciji zavoda, Maribor, Viktring- hofgasse 17, I. nadstropje. Ure za stranke vsak dan od 11. do 12. ure. 818 Pišite Miklsucu, predno se pustite z navidezno nizkimi cenami zapeljati, kupiti drugod slabo in manjvredno blago. Ilustrirani cenik brez stroškov. Vse blago za varstvo zoper mraz po zimi. Vremenski plašči (pelerine) za gospode, dame in otroke iz najboljšega, za vedo hepre-dornpga todna najceneje. Figaro-telovniki (Seelenwarmer) za žene in dekleta, štrikar.i, iz ovčje voljne, jako topli, močni in ceni. Telovniki z rokavi za dcCke in može, topli in močni. Delavski plašči, jako močni delavske hlače iz vražjega ca;ga. — Jako močne hlače za dečke, Vražji cajg, štofi za hlače stoli za obleke, gotove obleke, platno, šifun, oksford, gradel itd. Zimski plašči, damski plašči zimski štofi, blago iz ovčje voljne, lodna itd., namizni in posteljni prti, tepihi. Konjske odeje & vkjub splošni draginji voljne in delavskih stroškov računa izborna firma Miklauc pri velikemu številu svojega blaga v reklamo stare nizke cene. Krščanska svetovna razpošiljalna hiša R. Miklauc, Ljubljana št. 357. Tudi en-gros-razprodaja trgovcem, krošnjarjeni in obiskovalcem sejmov, ki hočejo imeli dobro blago in je poceni dobiti. Slab posluh, šumenje v ušesih, neprirojeno gluhost, mo-! kroto v ušesih odpravi hitro in sigurno fluid za posluh Oton \ post. zavar. Vsak dan zahvalna pisma. Cena i originalno steklenice K 4-— s poštnino. Inst. Sanas, Dunaj Vil., Lerchenfelderstrasse 125 343 s 3—4 orali se išče za v naj em v okolici Ptuja. Ponudbo na upravo tega lista. 396 Anbote an obige Genossenschaft zu Handen des Obmannes Herrn Ignaz Rossmann. Vinogradniška zadruga, Ptuj kupuje letošnji Ponudbe na zadrugo v roke načelnika gosp. Ignac Rossmann v Ptuju. 376 v Halozah pri Ptuju se poceni proda; okoli 26 oralov, 1». nj. 4 orali amerik. brsnega nasada, 10 oralov visokega gozda za podirati (smreke, bukve, hrasti, bor), 12 oralov travnika, njiv in paše, sadonosnik. Vpraša se pri Ludmili Weyschaider v Ptuju. 390 Ura na zapestnik z usnjatim jermenom, veliki oblika I radij K 10'—, mali format K 10—, 12—, radii 16-,' S precizijskim anker-kolesjem K 21'—.Znamka Cvma K Ornega 50-—, radij K 10'— več, z varstvom :a sleklo I več. — Vojna ura z dobrim anker-kolesjem t 6'—, I vost K 10—, pravo srebro K 20—. — z,epne ure-bi K 24-—,■ radij K 32-—. — Primerni usnjati napostnik posebej. Vojna budilnica, zaniklana, 20 cm visoka 3 leta garancije. Razpošiljatev le po vposkmju svole ill za zavoj in porto franko po vsej Avstro-Ogrski in na bojiSl^^ prvi zalog*. vojnih ur Dunaj IV., Margaretenstrasse 27/51. ............ Originalni fabrični cenik zaslon;. ■ Pri uničujočem požaru v dorfu dne 6. avgusta, katep žrtev so bila večinoma vsa posloS s premičnino podpisanih, čutijo! isti dolžni, družbi „Franco-Hoii groise", pri katere glavnem \ stopu v Gradcu so bili isti posj jem ptujskem glavnem zastopD gospodu Joh. Perko zavaro^ za hitro in kulantno ocenjeuje \ nujno izplačilo znatne odškodnin svote svojo odkritosi'cno in topl^ zahvalo s tem izraziti in ta vsakomur najbolje priporočati. Ptuj, 31. avgusta 1916. Matjaž Metlicar Valentin Iniiharj Ana Mlakar Kuna Kajzersberger] Ana Dobnik Jula Kolst ] Za Antona Baumann Franc Gojkošek. Zselezen ■IIBI^PIIHI iz Portorico in zdrobljene (Bruch) kave, I tosera in kavinaga zejreba je izborna kavi mešanica, izdatna, okusna in i ena ena kila 5 kron samo pri Raimundgasse Mr. 12. Poštna razpošiljatev vsa] Sola Kovač-Engelto v Mariboru ob Dravi, 1 zasebni učni zavori za stenografijo, p: sanje j stroju, pravopisje, obrtne spise, računanje,] govodstvo, prostorcoiovje in i; Začetek polniotnih tečajev v nedeljo, ffl oktobra 1816 ob 9. uri dopoldne v Kari) Schmidereryasse 26. Prospekti d> brezplačno v knjigami ScSeicibach ali pri s kovnem učitelju M. Kovač v SSariborJ, serstraBe 6. — Najtemeljitejša izobrazbi! najnižji ceni za vsako trgovsko pisarno.M cem tečaja razdele se spričevala i-i po?rq se za službo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Ti.-',:: '.V. "lanke/,- ? ..