FIZKULTURM TEDJUK NEOEUSKi DOGSEKI: Enotnost; Kvarner 1:1 (1:1) Jože Grajzer (Krim) prvak Slovenije v kolesarjenju U59 !i<. imkifr HZKUtmRMA ZVEZA SlOVEfttJE tiS¥. 26 UBSBONA BAKOOniNA 13 DIB rZHAJA VBAK POlfBDBLJBK J Balkonsko prvenstvo v nogometu : Jugoslavija 3 : 2 (1:1) Madžarska Beograd, 29. jun. Za današnjo ■nedržavno tekmo Jugoslavija : ■ 'fadžarska je vladalo ogromno zanimanje. ker je bila prva mednarodna tekma med Madžarsko in 1 ; Jugoslavijo po osvoboditvi. Srečanje je bilo toliko bolj važno, ker , je bila to tekma v okviru balkaiv-; skega prvenstva v nogometu. Dose-daj je odigrala Jugoslavija v tem tekmovanju samo eno tekmo, in sicer proti Romuniji v Bukarešti, ki jo je odločila s 3:1 v svojo korist. Današnja tekma v Beogradu je bila prva tekma Madžarov za balkansko prvenstvo in izid te tekme je vsekakor skoraj odločilnega pomena za končni izid balkanskega prvenstva. Madžarska jo dosegla v svojih dosedanjih mednarodnih nastopih po vojni zelo dobre uspehe in je bilo zaradi te- ga zanimanje za današnjo tekmo toliko večje. Igrišče CDJA je bilo sicer v zadnjem času znatno razširjeno, vendar ni moglo sprejeti vseli, kj so hoteli danes prisostvovati tekmi. Nad 35.000 gledalcev je napolnilo igrišče do zadnjega kotička, veliko pa jih ni moglo več dobiti vstopnic in so morali ostati izven' Igrišča. Moštvi sta se predstavili sodniku v naslednjih postavali: Madžarska: Karo!y, Balog II, Lahore, Kirady, Siics, Rakoezy, Odressi, Susza. Silagv I (Mike), I*uskas, Ve-zer, Jugoslavija: Monsider, Brozovič, Stankovič, Čajkovski. Horvat, Atanac-kovič, Cimermančič (Mihailovič), Ma-tošič, Jezerkič (Wolfl), Bobek (Jezer-kič), Simonovski. V začetku igre je bilo moštvo Jugoslavije po igri, ki jo je pokazalo v prvih četrt ure, mnogo močneje od gostov, kar je dajalo upravičeno upanje, da si bo Jugoslavija v tej važni tekmi priborila zmago. Napadi našega moštva so bili nagli in nevarni. To se najbolje vidi že po tem, da je dosegla Jugoslavija v prvih petih minutah igre dva kota. Toda Madžari so bili skrajno požrtvovalni in so branili svoja vrata z vsemi silami. V 15. min. je dal Malešič iz velike daljave oster strel, toda žoga je šla tik nad prečko čez vrata. Komaj dve minuti pozneje je imelo moštvo Jugoslavije zopet zrelo situacijo in priliko, da pride v vodstvo. Levo krilo Simonovski je podal žogo '«/. velike daljave v sredino. Bobek je ostro streljal, toda žoga je šla zopet tik mimo vrat. V 19. min. bi bili Madžari skoraj dosegli gol. Leva zveza Puskas pa je kljub ugodni priliki streljal preko vrat. Igra je bila tedaj že izenačena in Madžari so začeli nevarno napadati vrata Jugoslovanov. V 35. min. je desni krilec Madžarov podal žogo pred vrata .Timoslavije. Srednji krilec našega moštva je poskušal odbiti žogo z glavo, toda žoga je padla naravnost pred noge napadalcu madžarskega moštva, ki jo je poslal tik mimo Mon-sidtlria v mrežo, tako da so prišli Madžari vodstvo 13). Ta gol je bil presenetljiv fH ga ni nihče pričakoval. Vendar pa je Jugoslovanom že minuto pozneje uspelo, da so izenačili na 1:1.. Jezerkič je dobil žogo in jo lepo predal Cimermančičču, ki je preigral madžarskega igralca z ostrim strelom neubranljivo poslal v vrata. Do konca prvega polčasa so se menjali napadi obeh moštev, vendar je ostal rezultat nespremenjen. V prvem polčasu sta bili obe moštvi enakovredni. Težultat je realen. Četudi so bili di obojestransko ostri in temperamentni. niso bili povezani. Izgloda, da so bili igralci na obeh straneh pod vtkem važnosti ta tekme. V p-.trpin polčasu j© Jugoslavija nekoliko spremenila postavo svojega moštva Namesto Cimermanžiča. ki si je nategnil kite, je nastopil Mihailo- vič. Po pelih minutah igre v drugem polčasu je bil Bobek poškodovan in je namesto njega vstopil W6Ifl, toda v 20. min. drugega polčasa se je Bobek zopet vrnil Pressaoč Jugoslavije v Z2iče$kAi drugega polčasa Začetek drugega polčasa je pripadal Jugoslaviji, vendar do spremembe rezultata ni prišlo. Šele v 11. min. je imela Jugoslavija zrel položaj. Jezerkič je leiso podal žogo Wolllu, ki je streljal iz ugodnega položaja, toda vratar Madžarske se je vrgel na žogo in preprečil zadetek. Kmalu zatem je prišla Madžarska v vodstvo. Naša obramba se ni takoj znašla in madžarski napadalec Puskas je povišal rezultat na 2:1 za Madžare. Po tem uspehu gostov so zastavili naši igralci vse sile, da bi izenačili. Gledalci so jih Ivodrili z vžkliki. V 16. min. je streljal Jezerkič prosti strel iz daljave 30 m. Mihailovič je lepo ujel žogo in jo iKislal neubranljivo v vrata ter izenačil na 2:2. Po tem uspehu našega moštva se je razvila ogorčena lionba za zmago. Moštvo Jugoslavije je bilo zopet v premoči in gledalci so napeto pričakovali odločilni gol. Toda našega napada se je držala smola. Bilo je več ugodnih prilik, ki pa so ostale neizkoriščene. Napadalci so bili že preveč utrujeni, toda pravi vzrok je v odlični obrambi Madžarov. Madžari so se v drugi polovici drugega polčasa jKusluževali taktike zavlačevanja in ©Pfsidea. Cim so opazili primemo priliko, so takoj prišli v naše polje, tako da sta ostala eden do dva naših napadalcev v offsideu, kar je sodnik seveda takoj videl in so tako ostali naši napadi brezuspešni. V 23. m tu- je odlični vratar Madžarov rešil nevarno streljano žogo. Bobek, Simonovski in Mihailvič so nato imeli še več zrelih situacij, toda niti ena ni bila izkoriščena. V trenutku, ko je bilo naše moštvo v napadu in ko se je že zdelo, da bodo dosegli odločilni gol. se je posrečilo Madžarom, da so iz docela nenevarne situacije dosegli tretji gol in s tem odločili zmago zase. Horvat je nespretno zajel žogo, tako da je prišla desni zvezi Madžarske Mikeu naravnost na nogo ter je po ostrem strelu iz daljave 20 m neubranljivo obtičala v mreži Do konca igre si je jugoslovansko moštvo na vse sile prizadevalo, da bi izenačilo, toda Madžari so s svojo zavlačevalo taktiko, ki so se je začel! posluževati, onemogočili vsak uspeh. Madžari so zmagali sicer zasluženo, ne toliko zaradi svoje igre, kakor po svoji izvrstni taktiki. V madžarskem moštvu ni bilo slabih točk. Najboljši igralci so bili izvrstni vratar in oba branilca. Srednji krilec je bil najmoč- nejši steber madžarske obrambe. V napadu sta se posebno odlikovala Puskas in Odressi. Moštvo Jugoslavije je bilo nadmočno, toda ta premoč ni prišla do izraza v golili, pač pa v kotih v razmerju 5:3 za Jugoslavijo. Naš napad je streljal mnogo več kakor Madžari, toda streti niso bili precizni. Najboljši igralec v jugoslovanskem moštvu je bil Bobek, ki je bil sploh najtvoljži mož na polju. Zelo dobro igro sta dala tudi Čajkovski In Ata-naekovič. V napadu sta se odlikovala Mihailovič in Simonovski. Matošič in Jezerkič sta imela dobre, pa Uidi slabe trenutke. Na'slabši igralec v jugoslovanskem moštvu je bil Horvat. Mnogo krivde za drugi gol ima vratar Monsider. Tudi Brozovič in Shmkovič "Tke, Jbiskiis Ui Nzuszii, Igralci madžarske reprezentance Jezerkič, srednji napadalec In Boliese, desna zveza naše reprezentance sta večkrat grešila. Ožja obramba je bila nesigurna. Madžarski igralci izjavljajo, da so zmagati le po sreči. Pritožujejo se zaradi slabega igrišča, zadovoljni pa so s sodnikom Romunom Hiesoom, ki je bil strog, a vseskozi objektiven. Gole so zabili: v 33. min. Silagy, v 35. min. Cimermančič, v 56. min. Puskas, v 60. min. Mihailovič in v 72. min. Mike. Ves čas igre je pihal močan veter, kar je dokaj oviralo normalni potek igre. Kapetan našega moštva je po igri izjavil, da je nad porazom naše reprezentance dvakrat presenečen. Prvič, ker ni pričakoval zmage madžarskih igralcev, in drugič, ker so. igrali naši igralci v primeri z nastopom v Romuniji zelo slabo. Po današnji tekmi je lestvica v nogometnem tekmovanju, za balkans/kt pokal naslednja: Bolgarija 1 Rom linija 2 Madžarska 1 Jugoslavija 2 Albanija 2 1 0 0 2:0 2 1 0 1 5:3 2 1 0 0 3:2 2 1 0 1 5:4 2 0 0 2 0:6 0 Do sedaj odiigrane telome z Madžarsko Madžarska in Jugoslavija sta odigrali dosedaj 9 tekem z naslednjimi rezultati: 1927 v Budimpešti: Madžarska : Jugoslavija 3:0, v Zagrebu: Jugoslavija : Madžarska 5:1. 1923 v Budimpešti: Madžarska : Jugoslavija 2:1. 1931 v Beogradu: Jugoslavija : Madžarska 3:2. 1937 v Budimpešti: Madžarska : Jugoslavija 1:1. 1939 v Beogradu: Madžarska : Jugoslavija 2:0. 1940 v Budimpešti: Madžarska : Jugoslavija 0:0. 1941 v Beogradu: Jugoslavija : Madžarska 1:1. 1947 v Beogradu: Madžarska : Jugoslavija 3:2. Madžari so torej doslej dobil) štiri tekme. Jugoslovani dve, a tri tekme so se končale neodločno. Diferenca golov znaša 12:11 v korist Madžarske. iiaiiisls proga 0^@anixacifa in način dela brigadnih flskuUurnih odborov Naloge, ki se postavljajo v vsaki brigati* v iii.kul.ur.-em delu so zelo važri in velike. Zaradi tega jih po edini inštruktorji za iiizkulturo in predvojaško iz- pregledovati rekvizite, ki jih je sekcije, ali pu s katerokoli ekipo dobil od Glavnega štaba ali pa drugih brigad, so bili prineseni z brigado. Nadalje se mora v brigadi z Ena od prvih koi kretnih r alog mladinci in mladinkami, ki se za-- w-----g« fizku! turnega odbora nimajo za fizkulturo, organizirati obrazbo ter referenti je ta, da ski jno s štabom briga- fizkulturni tečaj. Na njem se bo- y štabih brigad ne morejo sami de izdela načrt, kje so potrebna do usposobili fizkulturni aktivi-izvestL, aax)p..k je v vsaki brigadi fizkulturna igrišča in kje so pri- sti, ki bodo v svojih vaseh po neobhodnu . ta-cbno formiranje merni tc.e-d lobanje. Na Jalj- vrnitvi voditelji fizkultumih ak- f. 3b---i. na 1. Stoja Perbažin 7,4? m; skok daljino: 1. Ivanka KrižattiČ 3,60 skok v višino: 1. Ivanka Križanič 1,10 m. Mladima pod 18 let — tek 60 n*» 1. Joeiiip Uj-eaji 8,2; met bo<»il>c: t. Omar barko 52,95 m; met krogie: f. Omer Čorbo 9,76m; skok v daljino; 1. Radovan Milenkovič 5,25 m; skok v višino: 1. Vojo SimentiČ 1,20 m. Mladinci nad 18 let — tek 160 mi 1. Bogdan Mari« 12,8; met bomb©: t, Ahmed Pomerika 51,10 m; niet krogle: 1. Bogdan Marič 9,75 m; met (laska: 1. Velja Kovačevič 33,10 iik skok v daljino: 1. Mirko BedekovS 5,90 m; skok v višino: 1. Vladini® D jošič 1,40 m. PIZKULTURNIKI H. CELJSKE BRIGADE SO PRVIČ STRELJAM Z OSTRIMI NABOJI >Leai!< Devet iiiiadiiioev s© biitro vleže v sveže izkopane rove. Na zaslonili tožijo puške. Nestrpni graditelji hitro primejo za orožje in streljajo. >Ne streljaijt© brez komande. Pusti- b---- na naloga brigadnega fizkultur- tivov in iniciatorji fizkulturnega 16 T^kek Fizkulturni odbor sestavljajo: nega odbora js populariziranje dela. Slušatelji tečaja morajo spo- 1 am T,od britbom, 100 fizkulturna referent brigade, in- tekmovanja za m oblatjo- """“•'T “,7“™“ n««n od tekmovalcev, stojijo velike bes fizkulturni znak znati s Statutom Fizkultume zve- le Na v8alci ’je a" aka, v sr(^ stnjktor za fizkulturo, vsi ostali struktorji za fizkulturo in pred- in praktično organiziranje tekmo- Zi' Jugoslavije osnovna pravila vojaško vzgojo ter nekaj gradite- vanja za izpolnjevanje norm. Ra- najkoristnejših in najbolj popu-Ijev, ki so dobri fiakulturniki. c]j tega mora biti v odboru osno- larnih fizkulturndh panog in pri-.Vbdja odbora je fizkulturni refe- vaQa komisija za fizkulturni dobiti praktično znanje za izva-rent, njegova dolžnost je najbolj zna}{) ^ beležila vse izpolnje- ^anje fizkultumih ur in raznih odgovorna. Nadzorovati mora vse ne norme jn vodila potrebno evi- tekmovanj. Te tečaje naj vodi in-fizkulturno aktivnosrt v brigadi in denco. Za vodenje evidence je se truditi, da bo fizkultumo delo treba zadolžiti enega člana fizkul-čimbolj vsestransko Prav tako tu odbora. Komisija mora mora biti imoator fizkulturnega vse dosežene rw>rnie na tekmovanja m mobihzator gradi- ^ tekmovanjih. stvovanje v fizkultumem življe- Pravtako je naloga brigadnega fiz- brigadah vneslo čim več načrtne-nju brigade. Delo fizkulturnega kulturnega odbora, da sestavi čet- ga deja jn doseglo, da se bodo inštruktorja obstoja v stalnem na moštva v nogometu, fxibojki, izboljšali rezultati dela in da bo Stremljenju, da bo fizkultumo de- košarki itd. in da med njimi or- fi2kultura izvršila vlogo, ki ji je lo tudi s strokovne strani tako, ganizira tekmovanje za prven- namenjena, to je, da še bolj po-%ot to narekuje fizkulturni pro- stvo. Brigadni fizkulturni odbor vzdigne delavno in borbeno spo-gram, ki ga je izdelal Glavni štab. mora sestavljati brigadne ekipe iz sobnost naših graditeljev. Inštruktor mora voditi ure jutra- vseh panog fizkulture, ki bodo (Po »Borbi na omladinskoj nje telovadbe, fizkultume ure in tekmovale za prvenstvo dkiniee, pruzi«.) dinj pa velika črna pika — cilj. Labina nervoznost preleti graditelje. Tbi nd šala, danes bomo streljali z ostri, mi naboji. >Po en naboj v cevk Zapirači zaškrlajo. Nekateri še en* krat odpirajo puške, da bi se prepričati. če je naboj pravilno vložen. —< dajati štabu brigade svoje predloge za izboljšanje kvalitete in organiziranje fizkulturnega dela. Slična je tudi dolžnost referenta za predvojaško vzgojo, samo da je mene je v teku dveh tednov na gra-dillišču V. sekcije tekmovanje v nogometu, odbojki in lahki atletiki, njegovo delo usmerjeno v pred- Tekmovanje je spremljano z velikim ■vojaško izobrazbo graditeljev, zanimanjem. Graditelji, člani fizkulturnega od- V nogometu je HI. Leekovarska bora vršilo razne dolžnosti in no- brigada, ki se je kvaMKarala v b-ooia, vršijo razne doiznosti m po nn|^ premaK{v!a v osiješko z 2:0 in rnagarfo inštruktorjem in fizkul- Ulk0 postala prvak sekcije. Moška turnemu referentu pri njegovem ekipa odbojke V. Osiješke brigade je delu premagala ekipo Fojniške brigade * sestavljeni brigadni fiz- reaottatom 2.0 V tekmovanju za pr- veaistvo v odbojki za mladinke sta se Ktmčasta Je tesnovan|ie za prvenstvo pete sekcije Med brigadami II. grupe prve k-le: 1. Jelka Ajder 6,92 m; skok v daljino: 1. Jelka Ajder 3,69 m; skok člani fizkulturnega odbora pa naj Čvrsto stisnaje mladinci puške k se-bodo slušatelji tečaja. bi. Tišina Napeto čakajo komando. Z organiziranjem fizkulturnega odbora m z njegovim pravilnim kar prilično daleč, in da bi zgrešil delom se bo v fizkultumo delo po »Streljaj!« Še eai oster pogled in pritisk. Tekmovalci nestrpno čakajo na rezultat Bela ploščica preglednika pri tarči se počasi dvigne. Kakšen zn^S bo dal? »Zadel sem! Vedel sem, da moram zadeti, čeprav je bilo to prvič,« ra-ikrtino vzklika graditelj na položaju Storilka 9. Tudi maM Alojz Baumgarten nestrpno čaka. Je zadel, ali zgrešil? Rdeča ploščica se počasi dviga, malo za stakne, nato pa se naglo dvigne v zrak. »Hura, polni zadetek! In to prav v sredo tarče!« Pušk© pokajo. Vedno več lukenj ju v tarčah. Mladinci pazljivo streljajo^ vojni inštruktor pa se zadovoljna smeji. v višino: 1. Pepca Pašič 1,05 m. Mladinke nad 18 let tek 60m: 1. Mika Mihajevič 11,8; met bombe: 1. Sofija Perkačin 46,40 m(!); met krogle: Jitgaslaviia sedma na tekmah letalskih nit lelev v švid Tako V lahkoatletskem tekmovanju je sodelovalo veliko število mladincev ip mladink. Rezultati tekmovanja so bili sledeči: Mladinke pod 18 let — met bombe: 1. Malosiava Reibrlč 34,5 m; met krog- kulturai odbor se mora redno se- grgjfjj ekipi Drvarske in PtujJke bri-stajati in na sestankih izdelavati gade. Zmagala je Drvarska brigada in načrte dela ter jih predlagati šta- Pedala prvak V. sekcije, bu brigade, nato pa jih praktično sprovestL Fizkulturni odbor mora vedno vedeti, če se fizkultumo delo organizacijsko dobro izvaja in se zanimati za to, da je vsak brigadir aktiven fizkultumik. Fiz-kulturni odbor brigade se mora brigati za popolno izvršitev programa Glavnega štaba, to je, nadzorovati mora, da se ure fizkulture in predvojaške vzgoje vršijo redno in .riV.b 1 .učenem Ras, . Brigadni fizkulturni odbor ima dalje nalogo, da izvede prireditve, • -portnem k - darju, izdelanem od štaba sekcije. Pri izvedbi tega koledarja mora fizkultu-.ii odtoo* ..svetiti pažnjo predv----- g-uizir-nju tekmova- nj a v lahki atletiki in storiti vse, da v tekmovanju sodelujejo vsi graditelji. Prav tako mora odbor Prejšnjo soboto so se začele v FrauefeJdu v fivicl mednarodne tekme letalskih modelov, ki se jih Je udeležila tudi jugro-slovanska ekipa. Našo ekipo so ob prihodu prisrčno sprejeli zastopniki Švicarskega aerokluba in ostalih držav, ki so se udeležile tekem V tekmovanju motornih modelov, ki je bilo na sporedu prvi dan, je zmagala Francija v Času C minut, posamezni člani naše ekipe pa so zasedli naslednja mesta: 18. MIrič, 28- Praček, 44. Peter Cener, 48. Slanovec in M. Miloradovič. Zaradi deževnega hi vetrovnega vre- mena v nedeljo, Je bilo tekmovanje j a* dralnih modelov v ponedeljek: dopoldne. V tekmah Je sodelovalo 78 jadralnih modelov. Zmagala je Italija Z modelom »Cattaneo« v času 59 minut. Po dveh dneh tekmovanja so posamea« ne države v skupnem p 1 a e c m e n-t u zasedle naslednja mesta: 1. Švica* 2, Italija, 3. Danska, 4. Belgija, 5. Anglija, S. Nizozemska, 7. J u g o s 1 a v i* J a, 8. Češkoslovaška, 9. Francija. If« Finska. Popoldne ob 14. so bile razdeljene nagrade, h čimer je bilo tekmovanja zaključeno. Kritičen pregled nasf©p®v na zletu v Beogradu Prvi /.vezni zlet fizikuItumiJtov Jn-Roalavijo ie za namii. To ni bil samo zlet in moffočna umnileetacija fizknl-.tume"a gibanja, marveč je bil tudi prvi veiikii obračun dosedanjega dela. V dopoldanski -povorki je bila na najlep-ši način prikazana resnična množičnost in vsestranost. saj so bite zaslopane prav vse fizkulturne panoge, ki jih goje širom Jugoslavije. Popoldanski nastop pa jo podal jasno sliko tehnične usposobljenosti naših fizik ul tu mikov ter je prepričljivo podčrtal dejstvo, da razpolagamo z zadovoljivim št ovitem dobrih strokovnjakov, ki so skoraj povsod z Izvirnimi zamislimi pestro sestavili telovadne sestave za svoje skupine. V nastopu samem, ki je bil, mimogrede povedano, organiziran odlično, so fizkulturniiki s svojimi vajami po-Icazali toliko lepote, toliko žive mladostne sile, toliko samoniklosti in IpesteoeM, da je človek ob pogledu na vso to mladost nehote dobil globoko vero. ne samo v mladino, ki je nastopala, marveč tudi v fizkuiturno gibanje samo. Dekleta in fantje, mladinci in mladinke, prav do malih pionirjev, vsi so od točke do točke v gledalcu vse bolj utrjevali vero, da to, kar so pokazal', še ni vse, da zmoremo še veliko več in da je ni sile, ki bi nas mogla na naši poti zaustaviti. 'In res, kdor je Imel priliko sodelovati ali kakor koli prisostvovati telovadilo športnemu nastopu, ta je zapuščal stadion s trdnim namenom, da v bodoče posveti vse svoje sposobnosti v prid f.izkulture, da se vključi v armado fi/kulturnikov in ftli z dolgimi drogovi, dekleta pa z belimi obroči. Posebno lopa te bila zaključna sV-ka. ko so se vsi drogovi dvignili navpično, na vrh pa so splezali telovadci in pozdravljali z rdečimi rutamv. Deklet« so med tem s svojimi belimi obroči oblikovala lepo skupine. V splošnem je bila točka dokaj pestra .in prepletena z. živahnimi meni«vami. Nastop pionirjev in srednješolcev je prepričljivo pokazal brezskrbno živahnost srednješolske mladine. Brez odmora so se vrstile točka za točko. Skoraj bi Mo preobširno, če bi opisovali vsako posamezno podrobnost. Zelo učinkovit je bil1 nastop beograjskih sindikalistov. 'Me*! izvajanjem so predstavljali nepremagljivo mož, kajti bito jih je preko 2000. ■Vaje nteo bile težke, pač pa lepe, tekoče s pestrimi menjavami. 7,a za-'Idjuček so zete učinkovite pokazali valovanje in nazadnje napravili koncentričen krog s piramido v sredini. Slednji dve točki sta uspeli nad vse lepo in ata tudi izzvali vihar navdušenja, navzlic temu. da smo pogrešali prave .izvirnosti. Točka, ki je bila povsem svojstvena i'n ki je s svojo odlično sestavo zapustila najgloblji vtis, jo bil nastop graditeljev proge Samse—Sarajevo. Prikazan je bil prihod brigail. Kot tnogcčeo val korakajo brigadirji s pesmijo na ustih, ki je veličastno odmevala preko stadiona. V sami točki smo videli živahno taborsko vrvenje, postavljanju šotorov, rajanje in sproščeno zabavo zdrave mladine. To vrvenje je bilo na poziv k delu n a m ali prekinjeno in brigade so pričale z delom. Točka je bila dovršena tako v tehničnem kakor tudj v simboličnem smislu. Mladinci eo nastopali v kratkih hlačkah, sicer pa so biii goli napovedano tekmovanje, katera republika se bo predstavila na lepši in originalnejši način. V tem pogledu so nekatere republike nepričakovano presenetile. Nekatere so spretno izrabile folklorne posebnosti svoje domovine ,in jih spretno vključile v sestavo svoje točke. Potrdilo se je tudi dejstvo, da se kakor povsod drugod, tudi pri sestavi telovadnih skladb pramnogekrat doseže z enostavnimi Fizkulturniki neso v paradi sliki Stalina in Biharja im od sonca močno ožgani, dekleta pa so nosila bele biuze, kar je še posebno poživljalo prelivanje barv med izvajanjem. Nadalje smo videdi zato lep im učinkovit nastop mornarjev, ki so zlasti z zaključno sliko sidra s peterokrako zvezdo še prav posebno presenetili. V to zaključno sliko so se preformirali tako nenadejano, da gledalec ni našel dovolj velikega izraza za pohvalo in odobravanje. Ob zaključku so se predstavili fizk uit urniki Jugoslovanske armade na izredno močan in prepričljiv način. Sestava je prikazovala vojaka v borbi in vojaka v fizkultiitri. Bila je vseskozi učinkovita, dokaj pestra, živahna in prepletena s težkimi in lepimi menjavami. sredstvi velik efekt. Tako je na primer delegacija Makedonije čudovite lepo prikazala gojitev aviloprejke. To osrednjo im zaključno misel »o seveda dopolnjevale običajne, več ali manj učinkovite telovadne sestave In menjave, vendar moramo poudariti, da je točka uspela nadvse prič«kovanje dobro. Enako je tudi Bosna in Hercegovina nastopala v stiliziranih športnih oblekah rudarjev, drvarjev, koscev in /unjic. ki so vsi simbolično prikazali svoje dnevno opravilo, na kraju pa naredili ornament preproge, ki je s svojo pestrostjo lepo izpolnila stadion. V kolikor bi se dotikali teži n e in sesllave njihovih vaj, gotovo niso bile na izredni višini, kar hi '■ te Slikovita zaključna faza fizkulturn ikov črn.* goro z razvitjem državne zastave na vrhu žive piramide Poseben poudarek je tej 'točki dala še množica zastav, ki so bide izkoriščene na enostaven, toda nadvse efekten način. Jugoslovanska armada je s to svojo, lahko bi rekli v celom nastopu najboljšo točko, !K>kazaJa, kaj pomeni za pravega čuvarja domovine fizk uit ura. Istočasno pa je tudi pokazala, do kakšne izredno višine »e je že do danes razvila fizkuFtura v naši vojski. Prodno se dotaknemo nastoisov posameznih republik, je prav, če povemo, da je mod posameznimi delegacijami že od vsega začetka vladalo ne- vleijado tudi za skupino iz Makedonija. Toda to je prav za prav njhov prvi večji poizkus, prva preizkušnja, ki so jo odVč.no prestali. Gotovo nam bodo v bodoče preskrbeli nova presenečenja. Nadalje naj omenimo skupino Ljudske republike Srbije, ki je tvorila s svojimi sCVtnranimi narodnimi nošami in velikim številom nastopajočih nadvse pestro sliko. Njihova sestava j« bila razdeljena v več delov, od katerih se je posebno odlikovala skupina iz Vojvodine. V tej idejno do-vršaui sestavi so se predstavi ki kosci v balih narodnih oblekah in dekleta, ki eo predstavljala tžifoo klasje v rumenih oblekah. Kosci so z' lepim,i simboličnimi kretnjami želi žito, ga vezali v snope im ga zlagali v kopice. To je bil izredno lep moment v nastopu srbskih fiakulturnikov. Sestave samo niso bile komplicirane, pač pa naravno enostavne, tekoče in kar jo najvažnejše, v vaej živahnosti so prikazale srbsko zemljo in srbskega človeka. V točki Srbije so nastopili tudi dijaki Državnega instituta za tizkul-turo, ki 60 se predstavili z dokaj težkimi vajami, vemdar njihova točka ni prišla prav do izraza. Izvajali so tudi simultane skoke preko konj in sicer s prožnimi deskami. To je točka, ki bi s pomočjo izurjenih telovadcev dosegla naj večji * učinek, tako pa ni rodila zaželjenega uspeha. Črna gora je s svojimi fizkuituniiki pokazala borbo za svobodo ob napevih narodnih pesmi. Nastop ea.in je hM nekoliko skromen, vendar je vseboval nekaj prav dobrih zamisli. Mrva Uka je nastopala z množico fizk ul-turni kov; ki so po skupinah prikazovali svoje specialne panoge. Kot glavna točka so bili plavalni skoki jz nalašč zato prirojenih skakalnih stolpov. Nastop fizkulurnikov llrvatske je bil precej kvaliteten, begat in tudi pester, vendar ni dosegel največjega učinka, ker ni vseboval vodilno ideje ter je bil preveč razbit. Fiz-kultumiki iz Trsta ao nastopili s kratkimi, toda jako lepimi vajama. Za svoj nastop so biti nagrajeni z gromkim priznanjem. Slovenija je nastopala z nad GOO fizk uit urniki. Kot posebnoslt je bila izvajana točka »Valček na telur, v katerem je naš najboljši drsalni par izvajal na nalašč zato prirejenem podu na drsalkah s koleščki drsalne like. Okrog njih so mladinci in mladinke s spremljajočimi gibi v ritmu valčka izvajali vaje. Kompozicija je bila izredno lopa. sestava po kvaliteti in efektu dovršena, škoda je v tem, ker po številu nastopajočih ni bila preračunana na tako ogromen stadion in tako točka ni prišla v vsej celoti do izraza. Približno enako je bilo s skladbo »U bojt, ki je bila izvajana v formaciji Triglava. Telovadci la telovadke so komplicirana sestave tudi dovršeno izvajali. Sestava sama je itak na izredni višini i.n v pogledu kakovosti nobena druga skupina ni dosegla slovenske. Vendar točka, da se tako izrazimo, ni »užgalar im to zaradi tega, kor je »mola kljub kvaliteti premalo menjav in ker je bila morda premalo originalna. V bodočo bo vsekakor nujno z uporaba dosedanjih izkustev posl užiti 93 takih se-6*!av, ki so bolj povezane z življenjem in bolj preračunane tudi na efekt, ki je polircibem za velike nastope. Kot smo omenili, je bil nastop velika manifestacija zdravja in sile naše mladine, istočasno pa sredstvo za nove pobude im voljo do novega dala tor napredka. To je bil prvi veliki nastop, ki je že danes rodil bogate sadov«. Za v l>odoče amo si pridobili bogatih, izkušenj, mladima pa je videla. da gre v našem fi/.kuMurnem gibanju zarce. V CeS:n grade moderen plavalni bazen Celjani so v fiakulturi med naj-marljivejsimi v Sloveniji. Posebno v žadnjem easu slišimo vse češee o njihovih uspehih. Značilno zanje je tudi to, da želijo napredovati res v vseh panogah. Lani so že prednjačili v lahki atletiki, pokazali veliko zanimanje za orodno telovadbo, tekmovali v tenisu in zelo marljivo za fizkulturni znak. letos pa so se »vrgli- še na plavanje, ki ga skušajo popularizirati z graditvijo modernega plavalnega bazena, kakršnega pri nas še nismo videli. Model, ki ga vidite na obeh slikah, najbolj zgovorno priča, da bo to res prvovrstno tekmovališče. Bazen, ki so ga že začeli graditi, leži ob Savinji v neposredni bližini mesta in bo dolg 50 m. Da bo poskrbljeno tudi za vse ostalo, kar spada k ta- ki napravi, je dobro razvidno iz projektirane tribune, ki skriva v sebi gotovo razna presenečenja za kopalce. Vsekakor ni nobenega dvoma, da bo to plavaiišče dvignilo v Celju in okolici plavalni šport do izredne višine, kar bo že v pogledu konkurence koristilo tudi drugim krajem, ki ne bodo hoteli zaostajati. Toliko za sedaj, pozneje pa bomo objavili o kopališču gotovo še več zanimivosti. Pogled iz dveh smeri na model stadiona Nločna tekma v košarki v Murski Soboti Dne 21. junija zvečer sta se pomerili v nočni tekmi ekipi SFD Kladivarja iz Celja in FD Sobote. V začetku igre je bila ekipa gostov uspešnejša in je vodila. Gostje so se predstavili kot hitra in borbena edinica. Domači so se polagoma zbrali in izenačili, nakar se je razvila igra, v kateri so domačim s p -im metanjem na koš zmagali z rezultatom 22:14. Kot strelec se je posebno odlikoval Goljevšek Kljub temu, da je košarka pri nas nova panoga fizkulture, je igri prisostvovalo lepo število gledalcev, ki so z navdušenjem sledili tekmi. Sodil je tov Hujs. Dne 22. junija je FA gimnazije v Murski Soboti nastopil proti ekipi Kladivarja in zmagal z rezultatom 20:14. SOBOTA : ŽELEZNIČAR 5:2 Isti dan je v prijateljski nogometni tekmi nastopila enajsterica Železničarja. V začetku igre so gostje prevladovali in v 15. minuti dosegli prvi zgoditek. Mlada enajstorica Sobote je v 26. min. izenačila vodstvo gostov Po izenačenju je igra postala zanimivejša, obe moštvi sta se trudili za dosego gola. Napadi Sobote so bili pogostejši in nevarnejši Vratar gostov je dobro branil, napadu Su bot e pa ic us p lenima loma v 40. in 45. min zvišati rezultat. Po odmoru doseže domača ena.ip*v 7 in 12. min. dva gola, nakar so se vrstili napadi, ki pa niso bili uspešni. Gostje so v 40. minuti znižali rezultat na 5:2 ter s tem postavili končni rezultat. Med gosti se je posebno izkazal vratar in srednji napadalec, dočim v domačem moštvu napad in srednji krilec. Sodil je dobro Kukanja. • Fizkulturni dan v Ptuju V nedeljo, dne 22. junija je inženirska brigada JA ob sodelovanju FD »Pruja« priredila fizkul-ni dan. Ob 9 uri dopoldne se je na igrišču vršila parada fiz-kulturnikov JA in FD Ptuja, nakar je sledil nastop borcev JA s prostim, vajami brez in s puškami. Z. .em je lo izvedenih nekaj orodnih /aj in lahke atletskih točk skoku v dulji-i, je Berlič lar-jan dosegel 5.75 m, Šentjurc Mira pa 4.82 m, kar je z ozirom na ne-ravmo in neprimerno skakališče dober uspeh. Člani so tekmovali tudi v dviganju uteži. Zmagal je Berlič Marjan, član FD Ptuja. Pri metu krogle smo lahko opazovali naše borce, kako so brez vsake tehnike z lahkoto metali kroglo preko 10 m. Nato so borci JA izvedli tekmo v boksu, popoldne pa se je vršila nogometna tekma med JA : FD Ptuj, ki se je končala z zmago FD Ptuia z rezultatom 5:2. Fizkultiami dan v BreM&ah FD Razlag je priredil v nedeljo 22. junija svoj fizkulturni dan. Dopoldne je bila povorka, v kateri so sodelovali pionirji in pionirke osnovne šole, mladinci in mladinke delovne brigade, JA, jezdeci, motoristi, kolesarji in nogometaši. Po povorki se je vršil slalom motoristov. Najboljši čas je dosegel tov. Kos iz Čateža. Popoldne se je na igrišču Fiz-kulturnega aktiva gimnazije vršil nastop. Nastopali so pionirji in pionirke, otroški vrtec, mladinci in mladinke ter JA, ki je izvajala vaje s puškami. Poleg nastopa je bil na sporedu še tek in tekme pionirjev na kolesih. Gledalcev je bilo zaradi nevihte, ki je bila neposredno pred nastopom, zelo malo. Rudar (Idrija) : Tolmin 4:1 (3:1) V nedeljo 22. junija je bila v Idriji ena dosedaj najbolj napetih tekem med omenjenima moštvoma. V tej tekmi je FD Tolmin predvedel surovo igro in še bolj surovo obnašanje proti igralcem Rudarja in občinstvu. Videli smo tekmo, ka.ašnu ne bi smela biti. Precej krivde ima pri tem tudi sodnik, ki je bil preveč popustljiv napram gostom, ki so se na-pram njemu prav tako nešportn obnašali. Rezultat odgovarja poteku igre in dokazuje, da Idrijčani odslej ne bodo več v nogometu igrali podrejene vloge in da bodo še marsikomu resen nasprotnik. + NOVI NOGOMETNI SODNIKI Kakor je iz zapisnika izpraševalne komisije za nogometne sodnike z dne 31. maja t. 1. v Kranju razvidno, so z uspehom prestali izpit tov. Čadež Franc, Nežmah Rudolf in Šegula Milan, vsi iz področja Okrožnega fiz-kulturnega odbora za Gorenjsko — Kranj. FZS Razpis tekeass za SMisaltssrui zi*a3s v alpLmistiSd V cilju, da se pospeši tekmovanje za fizkulturni znak in da se omogoči vsem prijavljencem čim-prej doseči normo iz III skupine t. j. iz planinstva ali vzpona na vrh gore in prav tako iz VI. skupine alpinizma ali plezanja razpisuje okrajni fizkulturni odbor Jesenice, referat za planinstvo in alpinizem, za nedeljo dne 13 julija tekmovanje iz teh dveh skupin na Vršiču pod stenami Mojstrovke in Prisojnika. Planinska postojanka Erjavčeva koča na Vršiču je sposobna, da sprejme zadostno število tekmovalcev in je dobro založena. Vsi okrajni in društveni centri naj pozovejo vse prijavljence iz navedenih grup. Prijave naj pošljejo posamezniki ali FD in FA ali pa okrajni centri na fizkulturni okrajni odbor Jesenice vsaj do 6. Julija, da bo mogoče pravočasno vse pripraviti. Iz skupine III. planinstvo, bodo morali tovariši in tovarišice izvesti pristop po južni strani na Prisojnik ali pa po severni strani po nadelani poti na Mojstrovko. Iz VI. skupine za bronasti znak morajo kandidati preplezati vzhodno grapo ali severo-vzhodni greben Mojstrovke, za srebrni znak in zlati pa kaminsko smer v severni steni Mojstrovke. Organizatorji so prepričani, da bodo na ta način omogočili vsakemu posamezniku in tudi centrom izvedbo predpisanih norm. Prelepa in ?dir vena .larava n- Vr,v:*u ob prehodu v našo osvobojeno Trento pa bo privabila ta dan v ta gorski svet še druge gornike, ki žele uživati v enem najlepših predelov našega planinskega sveta. Cesta na Vršič je v dobrem stanju in je sposobna za avto in motorni promet. Stran 0. Najvažnejši dogodek prihodnjo soboto in nedeljo bo v Sloveniji gotovo prvenstvo v lahki atletiki, ki ga priredi na igrišču SFI> Kiadivarja okrajni fizkul-turni odbor Celje. Važen že zato. V In v C®S|«i PRVENSTVO SLOVENIJE V LAHKI ATLETIKI Mešs«s§ Is te?sia»&vaai$*s, Sd h»® fietessi© stisfižsf-o ssaše laMce atletika ^ začasnega mrtvila, v katerega jo „r . boljših rezultatov, zapadla pri nas ta liziatiturna nas ta panoga. Ne da bi hoteli koga hvaliti moramo ugotoviti, da si celjski tekmovalci in funkcionarji zaslužijo to čast, da jim je bila poverjena organizacija venstvo Slovenije v^lahki alk- LTkoV^i '"šicvilu^^elan^alcev tiki, pa tudi zato, ker naj poka- I>() osvoboditvi prednjačili v Slo-že, v koliko smo se povzpeli iz veniji. Kakšna bo udeležba na prven- ganizirati vzorno. To jim bo v ve-istvu, trenutno še nc moremo ugo- liki meri omogočil lepi siadion tovili, ker se prijave zaključijo še- z raznimi modernimi napravami, te 2. julija, vendar nam na prven- med katerimi vzbuja posebno po-stvo ni treba več gledati tako pesi- zoruost sauna, parna kopel po fin- kot bi *- v”-----------!...- ....-.... - bi ga skem vzorcu. Največje priznanje za urejenost tega igrišča je vsekakor mistično kot bi to bilo na primer Jani, če bi ga izvedli. Vsekakor lahko pričakujemo močno udeležbo posebno tekmovalcev iz Ljubljane, dalje iz naše Primorske, kjer so Smeli posebno izbirno tekmovanje, iz Jesenic, Maribora, opravičeno pričakujemo lahko tudi udeležbo tekmovalcev iiz Brežic, kjer so si pred kratkim sami tekmovalci zgra-ffili lepo iekališče in ostale napra-ve za lahko atletiko. Verjetno se bodo udeležili tekmovanja tudi iz Slovenjgradca, kjer bodo mesec dni pozneje priredili prvenstvo Slovenije v mnogobojih, iz Slov. Bistri-ee, Laškega pa tudi iz Dolenjske, posebno Novega mesta, kjer so lani kazali precej zanimanja za lahko atletiko. LsJsSCfct a tistima 9«ai zammiva44 Ob tej priliki moramo ugotoviti žalostno dejstvo, da za naše lahkoatletske nastope ni takega zanimanja, kot bi zaslužili. Res je, da smo V marsičem tega do neke mere kri-m sami. To se nanaša zlasti na ne-ienajdljivost prirediteljev, da bi znali Tekmovanje napraviti zanimivo ali ga povezati s kakim drugim tŠkmovanjeim, ki trenutno bolj vle-6e. kakor lahkoatletska tekmovanja. Tudi drugod po svetu manjša lahkoatletska tekmovanja ne pri-Sjfečijo pažnjio in niso obiskana. To ije popolnoma razumljivo in se mo-gano tega zavedati tudi pri nas. , ^fajiboljši dokaz je lansko državno Slovenije firvenstvo v Ljubljani, ko se je zad- borbe, liji dan zbralo na stadionu rekordno število 2000 gledalcev. To po-nieni, da bi ljudje prav radi gledali lahkoatletske tekme, toda imeti morajo nek globlji pomen, kot je na primer tekmovanje za državno prvenstvo ali vsaj okvir kakega dvo-ifcija ali troboja, kjer igrajo veliko Vlogo poleg rezultatov tudi točke, ffii jih pribori tekmovalec za svoje društvo in ki lahko drže gledalce v napetosti vse do zadnje minute, -j&gprav morda ni bil dosežen noben ipfcord. Taka tekmovanja so za propagando lahke atletike izredne Važnosti in M v veliki meri pripomogla do hitrejšega dviga te pano-v Sloveniji. Tudi od: Organizacije samih pri-neddeljev je dosti odvisno, ker lah-3» odvrnejo tudi udeležbo tekmo- atietiki še ni bilo, obstoja letos že valeev. Veliko je krivo tu pomanj- precejšnja konkurenca med tekmo-kan-je raznih naprav, s pomočjo ka- valci Kiadivarja in Enotnosti, do-ferih se olajša priprava tekmova- čim so na primer tekmovalke Kla-ti|a, obenem pa tudi izboljšajo tek- diva rja še vedno brez nevarne kom-movalne naprave. Treba pa bo kurenee in bodo tekmovale, razen končno v tej smeri storiti odločne nekaterih izjem, samo med seboj, korake, kajti ravno vsled pomanj- Zanimivo je, da lahlcoatleti že ra-tonja teh naprav se društva izogi- čunajo, v katerih disciplinah bodo bhio prirejati več tekem, posebno boljši od Celjanov in če bi jih bili kjpuiitetnih, ki zahtevajo dobro ure- pposobni premagati kot moštvo, če Štev tekmovališča. bi se štele točke kot pri dvoboju. Kolikor_ nam je do®edaj znano. Kjer pa tega n,e bo, -bo šlo predvsem nameravajo v Celju prvenstvo or- za osvojitev čim več prvih mest in za dosego __ Tekmovalci Enotnosti trdijm da'bodo preskrlieli tudi za kakšno presenečenje in prekrižali Celjanom marsikateri račun, toda to bo pokazalo tekmovanje. Veliko zanimanje vlada zlasti za teke na kratke proge, v katerih so Celjani dobili letos precej novih talentov, ki bodo pa morda le našli kakega nevarnega tekmeca. Naj navedemo za primer samo lansko prvenstvo Jugoslavije, ko se je v finale nepričakovano plasiral Šušteršič iz Murske Sobote, na kogar ni prav nihče računal. &«&0 so Savorlti za prvake Določati v naprej zmagovalce kakega tekmovanja je vedno nehvaležno delo, ker človek nikdar dejstvo, da bodo na njem trenirali v juliju ali avgustu, on priliki -posebnega tečaja, najboljši lahko-atleti iz vse države, čeprav moramo iskati deloma vzrok temu.tudi v izredno ugodnem podnebju, ki je tudi velike važnosti za dvig kondicije. Iz vsega lega lahko sklepamo, da bodo v Celju v slučaju lepega vremena podane vse predpostavke za dosego dobrih rezultatov, posebno še. ker bo zaradi velike udeležbe najboljših tekmovalcev iz vse dana možnost za velike Ofesti»i3 krnskin^ettca med Kladivarjem m Era&tttsstte Najboljše sredstvo za vzpodbudi-tev športnega dela je stremljenje, da koga premagamo ali bojazen, da nas bo nekdo premagal. Dočim lani lake konkurence v naši lahki ne ve, kaj ali kdo bo prišel vmes. Tudi za to prvenstvo je v nekaterih disciplinah težko predvideti, kdo ima največ izgledov na največji uspeli. Sicer pa poizkusimo najprej pri lahkoatletinjah. V teku na 100 m je v odsotnosti Šentjurčeve, ki je odpotovala na lahkoatletski tečaj v CSR, Bulieva skoraj brez resne konkuren,linje in se bo borila le s časom. Ali ji bo uspelo teči pod 13 sekund? Na 200 m ima največ izgledov na zmago Posenikova, toda nevarna ji bo morda Reharjeva, če bo nastopila na prvenstvu. Na 800 m je vsekakor favoritinja Zamudova, toda morala bo paziti, da se ji ne pripeli kaj sličnega kot v Ajdovščini. V tekli na 80 m čez ovire je presenečenje letošnje sezone Knezova, ki bo s Posenikovo tekmovala za prvenstvo. Največja negotovost je skok v višino, kjer ni mogoče predvideti zmagovalke, vendar imajo največ izgledov Knezova, Deržkova in Muravsova ali Orehkova. V skoku v višino Majcnova verjetno ne bo imela resne nasprotnice, lahko pa pride tudi do presenečenja, ker je Gradišarjeva v stalni formi. V metih imata največ izgledov Marinčkova, ki ji posebno v metu krogle ne bo mogla nobena resno ogrožati prvega mesta in pa Deržkova, ki je prav tako premočna v metu kopja. Tudi v metu diska ima Marinčkova največ izgledov- Med laMt&atleti vežfe fosffce Veliko več naizveslnosti je pri lahkoatletih. Na 100 in 200 m je sicer velik favorit Kolarič, toda že na 400 m sta favorita dva, in sicer Oberšek in Kolarič. Verjetno bo odločala boljša taktika ali pa boljše razpoloženje. Na 800 m je vse- kakor favorit Oberšek, toda Novak bi utegnil nresenetiti. Na 1500 m in 5000 in Gnrbar ne l>o imel nevarnih, nasprotnikov in prav tako ne Štajner na 10.000 m. V teku čez ovire ima največ izgledov Ferluga, do-čim bo v štafetah ostra borba med Kladivarjem in Enotnostjo Dočim so v štafeti 4 x 100 m favoriti Ce-Ijani, imajo v štafeti 4 x 400 m več izgledov ljubljanski tekači. V metih je mogoče predvideti zmagovalca samo v metu diska, kjer Golc skoraj ne bo imel resnega nasprotni-ka. Skoraj nemogoče pa je pred vi-deti zmagovalce v metli kladiva, kopja in bombe. V skokih bodo tekmovalci Enotnosti v premoči. Celjani se zanašajo edino na sigurno zmago Petauerja v skoku v daljino, _ toda tudi tu pripravljajo Ljubljančani presenečenje. V skoku v višino je favorit Žgalin, v skoku ob palici pa Špan. To bi bile v kratkem prognoze za letošnje prvenstvo, ki pa se, upamo, ne bodo popolnoma izpolnite. Upamo zato. ker se bo gotovo našel kdo, ki bo prekrižal račune na papirju, ker sc pridno pripravlja. Morda pa bomo našli tudi nove talente, ki morda trenutno niti sami še ne vedo. da bodo igrali na prvenstvu odločilno vlogo v tej ali oni disciplini, kar se je tudi že neštetokrat pripetilo. Vsekakor bo prvenstvo letos zelo zanimivo, pa tudi bogato na dobrih rezultatih. V. X. SPORED PRVENSTVA SLOVENIJE V LAHKI ATLETIKI 5. IN 6. JULIJA 1947 V CELJU Okrajni fizkuHurni odbor Colje - mesto in okolica javlja vsem društvom in aktivom v smislu razpisa PZS o prvenstvu Slovenije v lahki atletiki spodaj navedeni časovni razpored tekmovanja: Sobota 5. julija, na stadionu Borisa Kidriča v Celju: 17.GO skok ob palici — moški, met diska -- moški, skok v višino — ženske, 110 m čez ovire — moški; 17.15 480 m moški — preiltek, skok v daljino — moški; 17-.10 I0§ m. ženske — predtek; 17 40 met bornim ženske; 17.45 100 m moški — predtek; IS.fJO 5000 m moški — finale; 18 25 800 m ženske — finale: 1S3S met diska — ženske; 18.-35 met bombe — moški; 18.45 100 m moški — polfinale; 18.50 100 m ženske — finale; I9.f#0 400 m moški — finale; 19.10 kladivo — moški; 19.15 100 m moški — finale; 19 30 4X100 m moški — finale. Nedelja 6. julija, 9.00 skok v daljino — ženske, met krogle — moški, skok v višino — moški, lft.000 m moški; 9-45 80 m če« ovire — ženske, 290 m moški — predtek; 10.00 met krogle — žensk«; 10.20 1500 m moški; 10.25 met kopja — moški: 200 m ženske — predtek; 10.45 809 m moški: 10.50 20® m moški — finale; 1100 met kopja — ženske; 11.10 200 m finale — ženske; troskok — moški; 41-20 400 m moški — finale Nedelja 6. julija, 18 00 (med odmorom nogometne tekme): 4 X 100 m ženske — finale: 4 X 4W ni moški — finale. Vsa društva in aktivi, ki bodo smlelo-vali na teni prvenstvu, morajo javiti imena svojih tekmovalcev najpozneje do 3. julija do 12. ure na naslov prireditelja: Okrajni fizkulturni odbor Celje-mesto In Celje-okolica, Celje, Dom OF, s točno navedbo imena tekmovalca in njegovo udeležbo v posameznih panogah. Prireditelj društva in aktive opozarja, d# bodo tekmovalci juri puščeni k nastopu le v tisti panogi, v kateri bodo prijavljeni do zgoraj stavljenega roka. Brezplačna skupna prenočišča nudi prireditelj v Domu SFD Kiadivarja, glede prehrane pa naj se vodje ekip zglasc ob prihodu v Celje v pisarni Okrajnega fiz-kulturnega odbora (v Domu OF, nasproti kolodvora), kjer dobe tudi vsa ostala pojasnila In navodila. V oasopHsm objavi razpisa toga prven: siva je pri navedbi disciplin 7,a čla.no po pomoti izpadla točka: tek na 5000 m. Okrajni fizkultumi odbor Celje-mesto In okolica i|a.!»C7. Novittk (Enotiaofcst) ?traa •. Jesenice, l-.tošnjega 29. jun. Organizacija ____^ cestnega kolesarskega prvenstva je bila poverjena jeseni-emu FD Jože Gregorčič. Pri organizaciji je omembe vredno, da se uo včeraj prireditelji niso mogli slovenske vozače, kakor Štirna, zediniti glede proge. Prvotno je Polaka, Grajzerja in Valanta, tako bila mišljena proga Jesenice—Bo- da je bilo popolnoma negotovo, 3:43,3; 200 m: Era Kanle (Beka) 24.6, Jereb Franc (Log.) 24.7; 800 m: dr. Bern (Lj.) 2:10.2, Mujičič (Log.) 2:10-8; 5003 m: Pšeničnjak (Reka) 16.41, Kalc (Pazin) 16.42; 110 m ovire: Glavač (Rad.) 18.1, Kvas (Mrb.) 20.3; skok ob palich Havel (Rad.) 2.60, Krizi n Sabin (Rad.) 2.30; skok v daljino z mesta: Bojič (Trsi) 2.75, ŽIvkovič Mladen (Kranj) 2.71; troskok: Stamejčič (rosi.) 11.00, Crnac (Rad.) 11.50. l‘o končanem tekmo- in nazaj, kar znaša 93 km, dočim Valant takoj odtrgali od ostalih ter vanju je neki borec iz lastnega žago tekmovali mladinci od Jesenic se izmenoma menjavali v vodstvu nimanja prosil sodnike, naj mu ob- do Nakla in nazaj, kar znaša 56 do Srednje vasi, to je do kakih 50 razleže, kako se pravilno skače tro, km. Tu se jim je približal Polak ki skok. Ko je to izvedel, je popolno-. se ie skm.no z Graizer iem in Va- lna °l>rav)-TJ'’ L opasacem in tdov- J ^ , orajzarjem m Va k<> na lavi sk<1eii 1250 ml Met diamantom odtrgal od vodeče skupine (R ) Miletič (R.) in je nato z njima vodil vse do 18. 1>iet kopja: Lane (Pazin) M m, Bleda. Pri križišču na glavno pot Matejič (R.) 44.11; šiateta 4x100 m; Slaba ©rgariizacifa In udeležba na kolesarskem prvenstvu SS@¥eiii|e prvak >m d člani je Jlnže (feLrim), med mladinci pa Gastfše Jože (Sirim) kilometrov. Med člani smo opazili najboljše iiinj—Jesenice, ker pa so ugotovili, kdo ima več izgledov za dosego pr- da je nekaj kilometrov te ceste na Vega mesta, novo Veliko možnosti za . nasute, so spremenili smer do znTago je imel tudi Tržačan, ki je nost vse do cilja. Zmagovalec "‘^"J^^čke ^programu je bil Ljubljane in nazaj, To pa so zopet zelo dober in rutiniran tekmovalec. Grajzer je priiicno se mlad tekmo- ,........ v ■ ..-n Ljubljane in nazaj, To pa so zopet zelo dober in rutiniran tekmovalec. J. P^^i.o »c —^ tok na wjr<.vVeble (Idri- tpremenili na predvečer tekme, ko 2elo dobre tekmovalce imamo tudi valeč ter ima zaradi tega za bodoč- . . 1134 ČA/mor (R.) 11:37.4. x . . _ . r> -I - , . • t . r-w'' c> L i ra 111z ;r*Ci Tl i J 'L, .V . . , -J . ^ r* eo prispeli na Jesenice funkcionar- med mladinci ter je bila zmaga nosi še velike izglede. Vrstni red n iz Ljubljane. Zedinili so se za odločena šele tik pred ciljem. Za tekmovalcev na cilju je bil nasled-prvotno progo do Bohinja in nazaj, tekmovanje je vladalo med občin- nT: —- Tudi organizacija ni bila dob- stvom zelo majhno zanimanje, tara. Manjkalo je predvsem motor- ko da je pričakovalo tekmovalce na j.:v, da bi lahko funkcionarji cilju zelo malo gledalcev, kar je spremljala tekmovalce, da o dopis- verjetno krivda pomanjkljive promilih listov niti ne govorimo. pagande. Start in cilj za dirko sta bila q nastopajočih mladincev jih pred glavnim vhodom tovarne. Na -e prispelo na ciij gamo 5, dočim startu, ki je bil namesto ob 8., za so 4 Zaradi defektov, med njimi tu-čiane ob 9.z0, 111 za mladince ob ^ favorR Jeseničan Kraševec, od-t.4o uri, se je javilo vsega snupaj SL0ppi. Rezultati prvenstva mladin-15 elanov; od tega dva tekmovalca cev ^ bi}i nasledllji: Rezulta ti deseteroboja: 1. Za go- ra c Alojz ('Postojna) 4576 točk, 2. MilanoviČ Milo (P.) 4293 točk, 3. Sabelj Franc (Log.) 4101 točk. Rezultati prvega so nasledil jk skok. v višino 1.70, 100 m 12.6, met krogle 9.86, skok v daljino 5.99, 3. Polak Srečko (Krim) 2:57:10, 400 m 59.1, 110 m zapreke 19.1, met diska 27.73, skok. 1. Grajzer Jože (Krim) 2:56:35; 2. Valant Ivan (F» Gregorčič) 2:57:05; cd prireditelja, ter 9 mladincev, od tega 1 od prireditelja. Od ostalih društev so nastopili 3 mladinci in 3 člani FD Krima in 1 član Enotnost iz Ljubljane, prav tako 1 član FD Slovenjgradca, 2 mladinca FD Ljutomera, 8 tekmovalcev FD Poleta iz Maribora, 2 od FD Pesnice, ter Božeglav Vladimir iz Trsta. Proga je vodila za člane, kot 1. Gorše Jože (FD Krim) 2:10:30; 2. Hodžed Jože (FD Ljutomer) 2:10:35; 3. Hodžed Anton (FD Ljutomer) 2:13:00; 4. Vovk Jože (Krim) 2:13:11; 5. Slavič Janko (Polet) 2:21:8. V dirki članov so se Grajzer, 4. Urbič Vlado (Polet) 2:05:25; 5. Štirn Tomaž (Krim) 3:08:35. Izven konkurence je dosegel Tržačan Božeglav čas 3:05:22. V nedeljo 13. julija bodo v priredbi FD Enotnosti in FD Krima prve dirkališčne kolesarske dirke po osvoboditvi in sicer na stadionu FD Triglava v Ljubljani. Sodelo- kopja 36-40, met ob palici 2.80 in 1500 m 5:10.2. S tem se je zaključilo danse ob 19.30 prvenstvo tukajšnje armade v lahki atletiki. To tekmovanje je pokazalo masovnost kot tudi velik napredek fizkulture v JA. Nekateri tekmovalci so v svojem življenju prvič nastopili in dosegli prva odnosno zelo dobra mesta. Naj navedemo pri teku na 3000 m z ovirami Vebleta 0"karia, doma iz Brežic, ki je bil vali bodo najboljši kolesarji iz Ir- mei(j s].ir;mi rutiniranimi tekmoval smo že omenili, iz Jesenic v Bohinj Grabec, Ilešič, Seunig, Kranjc in sta, Beograda, Zagreba, Maribora, Jesenic, Slovenjgradca, Ljubljane, Celja itd. Spored bo obsegal 12 točk, najboljši bodo nagrajeni z diplomami in praktičnimi darili. Bojan. Tekme ekipe# prvenstvo Jugosiavlfe w lalitci atletiki Maribor, 29. jun. Na vzorno urejenem igrišču FD Železničarja je bil danes lahkoatletski miting za Kotnik 4.82, 2. Pistor 4.78, 3. Gum-pot 4.01 (vsi Žel.); skok v višino: Hrast, Kotnik in Flego 1.40 (vsi Žel.); kopje: Hrast 30.12 m, 2. Cizelj 28.95 m, 3. Flego 28.93 (vsi Žel.). PIONIRJI, skok višino: 1. Mali 1.35, 2. Jurij 3.60 (oba Žel.). MLADINKE, 100 m: 1. Muraus 1- Tcpolnik 7.79 m, 2. Juršie 7 m; 13.5, Kosi in Elvič (brez časa) vse kah tov. Jenka in Laha. Na rnitin- kopje: Topolnik 24.03 m; disk: 1. železničar; skok v višino: 1. Mu-gu se je zbralo 34 tekmovalcev^in Topolnik 21.10 m, 2. Juršie 19.41 raus 1.30 m, 2. Kosi 1.15 m, 3. El- metra. vič 1.10 m (vse Žel.); skok v da- MLADINCI, 100 m: 1. Pistor Ijino: Muraus 4.42 m; kopje: Mu-12,0, 2. Kotnik 13,4, 3. Gumpot raus 24.77 m; krogla: Muraus 13.8 (vsi Žel.); skok v daljino: 1. 9.15 m. ČLANICE, skok v višino: 1. Jur-šič 1.25 m, 2. Topolnik 1.20 m (obe Žel.); skok v daljino: 1. Juršič ekipno prvenstvo Jugoslavije vlah- 3.47 m, 2. Topolnik 3.45 m; krogla: ki atletiki. Vodstvo je bilo v ro- ' “ ' " ---- sicer so postavili Železničar 29, Pobrežje 3 in Polet 2. Tekmovanje je potekalo ob lepem vremenu brezhibno, rezultati so bili naslednji: ČLANI, 100 m: 1. Herman 11,8, 2. Kebrič 12.6, 3. Horvat 12.8 (vsi Železničar); 400 m: 1. Herman 57.3, Lah 59, 3. Roškar Viktor 1:02 (vsi Železničar); 1500 m: 1. in 2. Kocbek (Žel.), Gradišnik .(Polet) 4:33.2, 3. Kotnik (Ž) 4:4-5; krogla: 1, Hemko 10.68 m, 2. Kebrič 10.07 m (oba Železničar), 3. Milkovič 9.69 (Pobrežje); bomba: 1. Verbošt 57.45, 2. in 3. Hemko Ijino z mesta. Poleg tega je tekmo-in Kebrič 49.30 (vsi Žel.); skok v daljino: 1. Herman 6.06 m, 2. Horvat 5.94, 3. Čertež 5.78 (vsi Žel.); skok v višino: 1. Čertež (ž) 1.65 m, 2. Milkovič (Pobr.) 1.55, 3. Kebrič (Ž) 1.50; troskok: 1. Kebrič 12.20 metrov, 2. Čertež 12,00, 3. Horvat 11.15 m (vsi žel.); met kladiva: 1. Verbošt (Ž) 26.72 m; kopje: 1. Verbošt 44.21 m, 2. Kebrič 36.48 metrov, 3. Hemko 32.02 m (vsi Železničar). Tekmovanje to, fekul- $&© tefeasi»V!Bl«©v ssa jKrveaasifcvn JA v Saialsi- stfetiM v L-fuMfagsi Ljubljana, 28. jun. Včeraj ob 16. 38:10.4, Piarič (Postojna) 38:17.0; uri se je pričelo prvenstvo tukaj- 400 m zapreke: Jereb Franc (Loga-snje armade v lahki atletiki, ki se —' 1 ' je nadaljevalo danes ofo isti uri. Program je bil olimpijski, razširjen z metom bombe in skokom v da- vala tudi šesterica deseteroborcev. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra. Vsi .ekmovalci kot gledalci so bili sproti obveščeni o nastopajočih in o rezultatih. Tekmovalo je 13 garnizonov, med njimi tudi Trst. Nastopilo je 510 borcev in oficirjev JA. Doseženi so bili nekateri zelo dobri rezultati, kot n. pr. Ožegovič (Reka) 400 m 58.5 in dr. Rem na 1500m — 4:26-3. Ostali rezultati so naslednji: 100 m (6 predtekov), finale: Erak (Reka) tec) 1:01.0, Jelačič (Maribor) 1:06.1; met krogle: Matijič (Reka) 11,89, Šimu nič (Trst) 11.40; met bombe; Matijič (Reka) 55.38, Galir (Postojna) 54-78; met kladiva: Kr iz in Šahin (Radovlijca) 33.45, Zdrnič (Logatec) 23.92; skok v višino: Glavič (Piadov-Ijica) 1.75, Germanovič (Postojna) 1.60; skok v daljino: Glavič (R) 6.19, Jereb Franc (Log.) 5.99; balkanska štafeta (800x400x200x100); garnizon Ljubljana (Ačiniov, dr. Rem, Nikolič, Djulič) 3:426; garnizon Logatec ci prvi. Ker pa je bilo to tekmovanje tudi ekipno, je končni plasma anrnizonov sledeč : 1. garnizon Postojna 641.5 točk; 2. garnizon Reka 549 točk: 3. garnizon Maribor 511.5 točk; 4. garnizon Logatec 463.5 točk; 5. garnizon Radovljica 440.5 točk; 6. garnizon Ljubljana 432-5 točk. Lafefmšfetvk® teforarvaffife F® Zagreba, Sfs&fffald* m Mladosti Rezultati lahkoatletskega troboja, ki je bil v Zagrebu, so naslednji: L A H K 0 A TLETI N J E: 80 m čez ovire: 1. Madjar (S) 13,6, 2. Varmuža (S) 13,9; 100 m: 1. Var-muža (S) 140, 2. Kovačevič (M) 14,4; 200m: 1. Čanadii (S) 28,6, 2. ŠaiuJar-kič (S) 29,6; Krogla: 1. Sekulič (M) 9,75, -2. Neferovič (M) 9,36; Disk: 1. Neferovič (M) 33,14, 2. Oreškoviž (Z) 33,10; Kopje: 1. Sekulič (M) 29,67, 2. Curiiialdu (M) 25,46; Skok v daljino: 1. Va>r.muKa (S) 487, 2. Šumak (M) 478 cm; Skok v višino: L Dnrotič (S|) 140cm, 2. Šumak (M) 140cm; ŠtaSraih 4X100!»: 1. Spartaik 55,0, 2. Mladost 57,4, 3. Zagreb 1:07,5. LAH KO ATLETI: HO m ee« ovire: 1. Srp (M) 15;^ 2. Amšel (Z) 16,8; 100 m: 1. Slana* (M) 11,2, 2. Vanič (Z) 11,5 : 460 m: 1. Rolka (Z) 58,6, 2. Luka« (M) 54,0; 800m: 1. Košuta (M) 2:01,6, 2. Miku-ška (S) 2:01,7; 3000 m: 1. Skendero-vič (S) 9:26,4. 2. Bespdt (Z) 9:34,4; Krogla: 1. Šarfevjč (M) 13,32, 2. Stojkovič (S) 13,04; Disk: 1. Marcel ja (M) 40,-94, 2. Kras (M) 36,78; Daljina: 1. Msačelja (M) 647 ero, 2. Urbič (M) 631 cm; Višhia: 1. Sram (M) 175, 2. Abramovič (M) 175 cip; Štafeta 4X180: 1. Zagreb 44$, 2. Mladost 45,0, 3. Spartak 47,7. turni znak: 5000 m: 1. Gradišnik 11.8; Nikolič (Postojna) 12.0, Penjo- (Polet) 18:48.5, 2. Pirnat (Žel.) 18:58.5; 3000 m: 1. Zei 2:06, 2. Glavič (oba Žel.) 12:17, 3. Lapajne (Polet) 12:37. vič (Kranj) 12.1; 460 m: Ožegovič Stjepan (Reka) 53.6, Rem dr. Alfred (Ljubljana) 54.5; 1500 m: dr. Rem (Lj.) 4:26.33, Ačimov (Lj.) 4:27; 10.000 m: Zupan Mirko (Idrija) EvrojiElel Steole za ptrfel b® v Zagz^bu 13., 14. 3s& If, Fizkultmma zveza Jugoslavije je izdala sklep, čn bo finalno srečanje evropske cone za Davisov pokal med teniško reprezentanco Češkoslovaške in teniško reprezentanco Jugoslavije v Zagrebu na teniškem stadionu »Binama« na Šalatl dne 13., 14. in 15. julija. Ljubljana, 29. junija. Danes je gostovalo v Ljubljani ligaško nogometno moštvo Kvarnerja z Reke. Tekma z Enotnostjo se je končala neodločeno 1:1. Moštvi sta pred-vedli hitro in lepo igro. Moči obeh nasprotnikov »o bile izenačene, tako da rezultat odgovarja poteku igre. Enajstorica gostov je bila z razliko od domačega moštva malce po-vezanejša celota. Igralci se dobro razumejo med seboj. Vsi deli moštva so bili na višini. Odlikuje jih brana, dobro obvladanje žoge in točno dodajanje. Predvajali so po večini nizko igro, pa tudi v borbi za visoke žoge so bili mnogokrat uspešni. Enotnost se je predstavila z nekoliko spremenjenim moštvom, ki se je prav dobro uveljavilo. Z malo več sreče bi lahko tudi zmagalo. Nova zasedba se je obnesla. Vratar je bil siguren in bi njegovo svetišče ostalo neomadeževano, da ni bilo nesporazma s Pupom. Desni branilec še ni docela v igri, odlikujejo ga pa dolgi osvobodilni udarci, ki so tipični za dobrega branilca. Zavrl in Pupo sta imela svoj dober dan. V krilski vrsti sta bila neumorna Žigon in Kržan, ki sta dala prav dobro partijo. Tudi napad Enotnosti je pokazal dobro igro. Najbolj požrtvovalna sta bila vsekakor Kroupa in Žumbar, ki sta kot zvezi opravila mnogo koristnega dela tudi v obrambi. Ostali trije napadalci, Potočnik na desnem krilu, Hacler v sredi in Huda-rin na levem krilu, so prav tako požrtvovalno ustvarjali napad za napadom, pri čemer pa se Hudarin mnogokrat po nepotrebnem ni držal svojega mesta. Še vedno pa je opaziti nevgranost napadalne peterice. Posledica tega je, da ostane mnogo zrelih pozicij neizkoriščenih, kajti W sistem med njimi še ni docela udomačen. V PRVEM POLČASU POSTAVLJEN KONČNI REZULTAT Igro je začela Enotnost, žoga je biia zdaj na polovici domačinov, zdaj pred vrati gostov. Tempo je bil izredno hiter. Situacije na igrišču so se bliskovito menjavale. Oba napada sta ustvarila nekaj pozicij, iz katerih bi lahko siedil uspeh, toda obrambi sta odločno razdirali kombinacije. Tako je igra potekala skoro ves prvi polčas. Trd minute pred odmorom pa so Rečani prišli v vodstvo. Po nesporazumu med Pupom in vratarjem Že-franom je žogo dobil desna zveza gostov Paravič in jo brez oklevanja poslal v prazen gol, 1:0 za Kvamer. Moštvo Enotnosti je zatem takoj iz srede odločno napadlo hoteč rezultat izenačiti. Dalj časa je ogražalo vrata gostov in v zadnji minuti končno le doseglo uspeh. Potočnik je s krila poslal žogo pred vrata, od koder je našla pot v mrežo. Po odmoru se je borba za zmago nadaljevala z nič manjšo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo. Tudi poslej so biie moči obeh nasprotnikov izenačene. Nekaj časa so imeli več od igre domači, nekaj časa pa gostje, vendar se nobenemu moštvu ni posrečilo spremeniti rezultata. Hitri tempo je izčrpal mo- Neddis&i sgtoarad v Lfts&iiaasfi ENOTNOST s li¥AENEE 1:1 (1:1) či nekaterih igralcev, tako da tek- Slovenije pomerili enajsterici Enot-ma proti koncu ni bilo več tako nosti iz Ljubljane in Železničarja živahna. iz Maribora. V zanimivi igri 2X30 Moštvi sta nastopili v naslednjih minut je moštvo Enotnosti prema-postavah: galo svojega nasprotnika z rezul- Enotnost: Žefran, Dekleva, Za- tatom 3:1. Moči obeh enajsteric so vrl, Žigon, Pupo, Kržan, Potočnik, bile precej izenačene, vendar so Kroupa, Hacler, Žumer, Hudarin. Ljubljančani pokazali več odločno-Kvarner: Tomljenovie, Legan, sti in zasluženo zmagali, čeprav Lukež, Ljubaček, Nardi, Pavanello, sta bila dva gola v njihovo korist Cernjar, Paravič, Privat, Belcastro, bolj slučajna, kakor plod premdšlje-Starčič. nih kombinacij. Že v prvem polča- Tekmo je prav dobro sodil Erlich su so si domačini zagotovili pred-iz Ljubljane. n ost enega gola in takoj po odmo- Kljub toplemu popoldnevu se je fu povišali razliko iz prostega štrena igrišču zbralo okoli 1000 gledal- ^ 2;0. V 20. mmuti je srednji cev, ki so z zanimanjem spremljali napadalec železničarja dosegel ’ ..... častni gol za svoje barve, toda štiri minute pred koncem je zaradi nepotrebne roke v kazenskem prostoru Enotnost iz enajstmetrovke postavila končni rezultat 3:1. Tekmo je prav dobro vodil Presinger iz potek dogodkov na igriščču. MtadStnsl&a ncgaimetH® ptVetlSlV© S1'0'V<£S>3]€ V predtekmi sta se za naslov mladinskega nogometnega prvaka Celja. Nevaren moment pred vrati Kvarnerja NOGOMETNA TEKMA Žefezni&sar s Ufiaraifli 383 (3S@) Maribor, 29. jun. Danes je bila prvenstvo LR Hrvateke v boksu. Nastopili so tekmovalci iz,Zagreba, Reke, Osijeka, Betovara in Varaždina. Prvaki za leto 1947. so: jnuSja kategorija: Ktemečdž (Meta- nastopiito 217 tekmovalcev. Hajduk je postavil 20 tekmovalcev, fiižkirHirnni aktivi 28, Ljudska mladina 57 i;n Jugoslovanska mornarica 14 tekmovalcev. Članica Hajduka Danica Beara je postavila nov jugoslovanski rekord ua 200 m prosto s časom 2:53. nišm. Na progi 100 m prosto je prav tako zmagala ista plavalka v času 1:15.0 min. HAJDUK :NKRETVA 10:1 Split, 29. junija. Danes je bila tukaj odigrana prijateljska tekma med Hajdukom in Neretvo iz Metkovica. Zmagal je Hajduk z rezultatom 10:1 (5:01. Teikntmranga na JadraasM Split, 29. junija. V letošnji sezoni bo prirejenih več pomembnejših jadralnih regat na morju. Prvenstvo Hrvatske bo 18., 19. in 20. julija v Opatiji z jadimicamii »Drnghi«. olimpijsko -Jele«, jadrnicami »Star«, jadrnicami »L 5« in jadrnicami proste gradnje. Sredi julija bo največja jadralna regata na progi Split—Dubrovnik—Spttt, ki bo razdeljena na etape Split—Hvar, Hvar—Korčula, Korčula —Mljet, Mljet—Dubrovnik in nazaj. V Korčula in Dubrovniku bodo poleg tega še posebne regate. Na veliki regati Split—Dubrovnik—Split bodo nastopile jadremiice »L 5«, ~L 6« in križarke. Plavalni v Vintomeih Viiikovci, 29. junija. V okviru plavalnega dne so bite danes plavalne tefcme med zagrebško Mladostjo iti Slavonijo, prvakom v vvaterpotu. V reprezentanci Slavonije so nastopili tekmovalci osiješke Mladosti bi vimkov-Skega Dinama. V plavalnem tekmovanju je zmagala Mladost v razmerju 74:36. Tudi v vvaterpolu je - zmagala Mladost in sicer z rezultatom 13:1. Tekmam je prisostvovalo nad 1000 gledalcev. Fikfeiltesai daat asa essila^lsiski p*oG» Duboj, 29. junija. Danes jo bil tu prirejen tizkultnrni dan mladinske proge. Na tej veliki tižkuMurni manifestaciji so mladi graditelji proge ša-mac—Sarajevo poka-zali svojo odločnost in pripravljenost, da 'izvrše vse postavljene naloge. Proslava fizkuil-turnega dneva se je pričela na Iti. sekciji mladinske proge že danes dopoldne. V defdleju fekulturnikov j® sodelovalo 52 brigad. Mladinci in mladinke so izvedli bogat in zelo pester telovadno športni spored. Zelo lepe so bile vaje s puškami ob spremljcvanju godbe. Mladina primorsko-goranskega in banjškega okrožja je izvajala razne lahkoatletske discipline. V teku na na igrišču Železničarja prijateljska la<0> bantam: Ftereinbauer (Kvarner, 4x100im ženske je zmagala M. dnonjt- povratna tekma med domačim Železničarjem in enajsterico Udarnika iz Karlovca, ki igra v hrvatski ligi. V prvem polčasu je bilo domače moštvo v veliki premoč, kar je prišlo do izraza tudi v rezultatu 3:0. Gole so dali v prvem polčasu: Fišinger, Kanič in Kovačič. V drugem polčasu je bila igra razgibana in je valovila s polja na poje. Domači so imeli več prilik, ki pa so ostale neizkoriščene. Udarnik je zmanjšal v drugem polčasu rezultat na 3:2. V 15. minuti je zabil prvi gol Prekratič, pet minut pred koncem igre pa je potresel mrežo domačin Korun iz enajstmetrovke. Sodil je tov. Jenko. — Tekmi je prisostvovalo 1500 gledalcev. V predtekmi sta se pomerila Železničar II. in Kovinar iz Tezna. Zaradi nediscipliniranosti Tezenčanov je bila igra, ki jo je sodil Muraus, ob rezultatu 2:2 predčasno zaključena. Prvettstv® IfevaSsis« v tpofesu Zagreb, 29. junija. V veliki dvorani zagrebškega velesejma je bilo v dneh 26., 27. in 28. j(Juiija tekmovanje za reka), polhahka: Nebo Barbaro (Kvar-neir. Reka), lahka: Nalahno Barbadoro ca. Štafeto 4X 400 m moški je osvojilo moštvo 15. dionice. Lepo so uspelo (Kvarne, Reka), polsrednja: Pavlič ^ tekme' v metu k no rte diska, ko- (JA), srednja: Brenčič (Jedinstvo, Za- ^ kia(Mva ta bombe. Popoldne je greb), po!težka: Grudici (Jedinstvo, bjl kluturao-prosvetmi festival. Mladih Zagreb), težka: Marši (Kvamer, Re- na ra.inih brigaid m. sekcije je pred-ka). Največjii uspeh so dosegli tekmo- - • valol z Reke, ki so osvojiti štiri prvenstva. Plavalni dim v Sfsiitti Split, 29. junijia. Tu je bil prirejen danes plava iinini dan, na katerem je vajala narodna kola. Najlepše je uspelo vojvodinsko kolo »Seno i slama«* ki so ga famjali brigadirji vojvodinske brigade. Brigade priimorskia-goran-skega okrožja in banjški ptamrji ter analfabetska brigada so prepevali partizanske In narodne pesmi. HepsifKa tslnvadniHŠipoirtsieg^ nastogia asvesaicga zleta v Beegimdti Na stadionu CIMA v Beogradu je bila v torek 24. t. m. repriza telovadno športnega nastopa zveznega zleta fizknlturnikov. Tudi tej prireditvi je prisostvovalo okrog SO.OOO gledalcev. Nastop je bi! nov dokaz neizčrpne moči, lepote in vsestranosti fiz kulturnega gibanja v novi Jugoslaviji. Gledalci so navdušeno pozdravili nastop fizkul-turnlkov las Trsta. Dolgotrajno ploskanje je spremljalo sdniboTču! priisaz borbe in dela naših narodov, ki so ga izvajali fizkulturniki poscuneznlh ljudskih republik.AojjiEiunjjmizsj dajsnu luonjVh j ter veje, ki so jih izvajali graditelji mladinske proge, so spremi,:-K gledalci z viharnim navdušenjem. V teku na 200 m je »odelov.Jio 6 tekmovalcev. Zmagal je Aca Stefanove (Partizan) v času 22.6. Na 1500 m je startalo 6 tekmovalcev. Prvi je prispel na cilj Djordje Stefanovič (Partizan). % razburljivi kolesarski dirki na 3800 m ;.e sodelovalo 16 tekmovalcev. Zmaga! je Posinek (Zagreb) v č- ku 5:58 minut. t 25. jslija is prišle kotestrska dirka Trst-Varaa Od 25. julija do 10. avgusta bo drugje po osvoboditvi vabilca etapna kolesarska dirka Trst—Varna. Prvič je biila ta dirka prirejena od 26. avgusta do 9. septembra 1945. Tudi na tej dirki bo-do sodelovali vozači iktih držav kot na prvi dirki. Jugoslovanski in bolgarski kolesarji se bodo tokrat borili na nekoliko daljši progi. Dodam je prejšnja proga znašala okoli 1700 km, bo proga letošnje dirke dolga okoli 2100 km in razdeljena na 13 etap. Razpored letošnjih etap na progi iTrst—Varna je naslednji: Petek 25. julija Trst—Ljubljana 105 km, sobota 26. julija Ljubljana— Zagreb 145 km, nedelja 27. junija počitek v Zagrebu, ponedeljek 28. ju-Sjjsja Zagreb—®ihač 177 km, (poletapi Zagreb—Karlovac 95 km in Karlo-vjac—liihač 118 km), torek 29. julija Bihar—Jajce 157 km (poletapi Bihač —Ključ 94 km in Ključ—Jajce 63 kilometrov), sreda 30. julija. počitek v Jajcu, četrtek 31. julija Jajce— Sarajevo 183 km (poletapi Jajce—Zenica 107 km in Zieštiea—Sarajevo 75 km), potek 1. avgusta Sarajevo—Ložnica 169 km (ipdletapi Sarajevo—Vlasenice 92 km lin Vlaeenica:—Ložnica 77 km), sobota 2. avgusta Ložnica—Beograd 185 km, nedelja 3. avgusta počitek v Beograda. Pomedoljek 4. avgusta Beograd—Kragujevac 122 km, torek 5. avgusta Kragujevac — Niš 143 km, sreda 6. avgusta Niš-—Sofija 154 km (poletapi Niš—Garibrod 92 km in Ca-ribrod—Sofija 62 kp), četrtek 7. avgusta počitek v Sofiji. Petek 8. avgusta Sofija—Plovdiv 156 km (poleta-pl Sofija—Itoetnec Banja 72 kan in Košhnec Banja—Plovdiv 84 km), so-bofta 9. avgusta Plovdiv—Sliven 170 km (poletapi Plovdiv—Staa-a Zagora 95 km in Stara Zagora—Sliven 75 km), nedielja 10. avgusta Sliven— Varna 221 km (pofetapi Sliven.—. Burgas 165 km iin Burgas—Varna 116 km). Pnavioo do sodelovanja ima po 10 vozačev iz Bolgarije, Trsta iu ljudskih republik Slovenije, Hrvatake in Srbije, torej vsega skupaj 50 vceačev. Razen rezultatov poedinoev bodo moštva tekmovala tudi za moštveni plasma. Zmagovalec moštev bo reprezentanca, katere prva trojica v skupnem plasmaju bo imela najboljši čas. Za poedine etape je določen miini-matai časovni razmah prihoda na cilj, ki se bo računal po času zmagovalcev po&diinsik etap. Tako znaša v prvi etapi (Trst—Ljubljana) ta razmak 150/o od časa zmagovalca etape. V etapi Ljubljana—Zagreb » lahko pride na cilj M0/« za časom zmagovalca, prav tako pa tudi v etapah Zagreb—Bihač, Bihač—Jajce, Jajce—Sarajevo, Sarajevo—Ložnica, Niš—Sofija, Plovdiv—Sliven in Sli-von—•Varna. Ro l&Vo se bo raaan v etapi Trst— Ljubljana računalo tudi v etapah Ložnica—'Beograd, Beograd—Kragujevac, Kragujevac—Niš in Sofija— Plovdiv. Vozači, ki bodo prišli na cilj izven predvidenega časovnega razdobja, odpadejo od nadaljnjega tekmovanja. Prijave za to veliko športno manifestacijo jugoslovanskih, bolgarskih in tržaških kolesarjev sprejema Fiz-kultirnna zveza Jugoslavije do 15. julija. Pftsaštsip m teniškem turnirju v Xi o n d o n, 2S. junija. V ponedeljek se Je začel teniški turnir v Wimbicdonu, na katerem sodelujejo letos zastopniki 27 držav. Za igro posameznikov se je prijavilo 128 igralcev, ki so bili razdeljeni n«. 8 sknpin, katerih nosilci so: Kramer (/. I) A«. Jiroravvieh (Avstralija), Tom Brown (ZDA), Fails, Cieoffry Brown (oba Avstralija), llroimy (CSK), Petra (Franclja! in Falkenburg (ZDA). Zit Prvenstvo moških parov se je prijavilo C4 parov, za igre posameznic Sli igralk, za ženske pare 4S parov, z:i mešane pare pa 81 paro v. iSKOBNV JE IZLOČI 1, SEGLRO Zelo močni posamezniki so se srečali že v I. kolu, katerega najvažnejši rezultati so bili naslednji: Petra (Fr.RButler (Angl.) t:2, 7:S, 6:6; Carter (Angl.):Caralulig (Bom.) 3:6, 9:7, senečenje je priredil čehoslovak Cenilk, ki je v zelo ostri in zanimivi borbi s tretjim avstralskim igralcem in lanskim finalistom vrlmbledonskega turnirja G. Brmvnorn izgubil šele v 5 setih z 4:6, 6:2, 1:S, 6:4, 1:6. Ostali najvažnejši rezultati tega kola so biii: Patty (ZDA):Mohain (Indija) 7:5, 1:6, 6:2, 5:7, 6:3; Bromvrich (Avstralija): Ber-gelln (Švedska) 6:6, 6:4. 11:9, Kurae (Romunija) :Tločinsky (Poljska) 7:5, 3:6. 7:5, 4:6, 6:4: Drobny (CSR):Mehtn (Indija) 6:2, 6:1, 6:2; Pellizza (Franclja) :Mottram (Anglija) 7:5, 6:3, 8:10, 6:4; Destremeau (Francija):Kemp' (Irska) 4:6, 6:3, 4:6, 6:3, 6:4; Peten (Belgija) :Najar (Egipt) 6)8, 6:1, 6:2, 6:2; CueeUi (ItaHja):B-!ylde (N. S:7, 4:6, 8:6; Fannin (3už. Afr-):Er(is (Madž.) 6:0, 6:3, 6:2; Asboth (Madž.):van Svvool (Nizozemska) 7:9, 6:4, 6:3, 5:7, 6:1; 4Katty (Zl)A):SidweH (Avstralija) 4:6, 6:3, 3:6, 6:2, 6:3; Broniwieh (Avstralija):Spit-zer (Švica) 6:1, 0:2, 6:4; Hebda (Poljska); Carlson (Angl.) 4:6, 6:1, 662, 6:3; Barry (Kova Zelandija):Palsh (Angl.) 8:6, 4:6, 6:4, 6:3; I)robny (CSR):Segnra (ZDA) 7:5, ,7:5. 6:3; Skoneeky (Poljska) :Fri gy essy (Madž.) 4:6, 6:2, 6:3; 'Pom Brown (ZDA); Storgese (J-už. A fr.) 7:5. 5:7, 6:2, 8:2. CERNIK PRESENEČENJE DRUGEGA KOLA V II. kolu Iger posameznikov je bilo mnogo zanimivih tekem. Naj večje pre- 6:3, 6:2. NOSILEC SKUPINE AMERIŠKI PAR X. BROWN-PATTY IZLOČEN že V I. KOLU V sredo se je začelo tekmovanje moških parov, nadaljevale pa so se tudi igre posaiftezralkov. Presenečenje Je priredil anglo-avstralskt par Mutiram— Sidwell, ki je premagal nosilca skupine ameriški par Tom Brown—Bugde Patty s 6:2, 2:6, 7:5, 1:6, 6:4. ^Ostali važnejši rezultati I. kola iger moških parov so bili: Krainer—Falkenburg (ZDA) :Deh>ford— Lowis (Anglija) 60, 6:4, 6:3; Pails Ilrom-wich (Avstralija) :Whftmann—Clark (An- glija) 6:2. 6:8, 6:2; CueeUi—dol Itoilo (Ita-Hja):Xlo6insky—Spihala (Poljska) 6:4, 6:4, 4:6, 7:5; Drobny—Cernlli (CSK) :ButIer— Wilde (Anglija) 6:1, 6:2, 6:3; Hebda— Skoneekj- (Poljska):Bett«—Howcll (Anglija) .3:6, 6:2, 6:3, 2:6, 6:3; Spitzer—Ell-mer (Švica):Drinkajl—Jackson (Anglija) 7:5, 6:2, 6:3; Peten—van den Eynde (Belgija) :Bar ter—Lister (Anglija) 6:4, 6:2, 6:3; Morca (Argentina—Segura (ZDA); Craford—Harper (Avstralija) 6:2, 6:4, 7:9, 7:5. ŠESTNAJSTINA FINALA POSAMEZNIKOV V četrtek so bile prve igre ženskih In mešanih parov ter III. kolo posameznikov. Med šestnajsterico posameznikov so se plasirali po štirje Avstralci in Američani, 3 Francozi in po en Šved, Čehoslovak, Argentinec, Avstrijec Jm Novozelandce. Presenečenje je bila žinaga Johhanssona (švedska) nad Madžarom Ašbothom z 8:6, 5:7, 6:2, 6:2. Oštoli rezultati šestnajstine finala so bili naslednji: Teniška igrišča v VViinbleitoiiu m • v U 3 AJaaPaJJij »O *knl lisj v/i Ik J (Polj&ka) S:3, 6:1, 6:3; T. Brown (Zn&h Baxter (Anglija) 6:2. 6:2, 12:16(0; Brom-wleli (ATstralija): Ilesitreiiiie-aa (F) 6:1, 6:1, 6:1; Pelliasza (F):De!dford (Antilia) 4:6, 9:7, 6:3, 6:3; Patty (ZOA):BarU)n (Au-ffiija) 6:3, 6:4. 3:6, 6:1; Pails (Avstralija): Alisra (Indija) 6:4, 6:3, 6:2; Morea (Aife*): Peten (Bel.) 1:6, 6:2, 6:3, 6:3; l»oa«: (Avstralija): Rurae (Rnm) 6:3. 6:2, 6:3; Petra (F)—Bose (In.) 6:3, 6:4, 6:S; 6. Brown (Avstral.): Merredith (AnffL) 6:2, 6:1, 6:5; Radi (Avstral.):Slack (Anfifl.) 1:6, 6:3, 7:5, 0:6, 6:3; Abdesselam (F.):Ahmed (In*) 9:7, 6;4, 7:9, 4:6, 6:4; Robson (N. Z.):danes (Ameri) 6:4, 2:5, 6:8, 6:4, 10:8. VELIKO NEURJE PREPREČILO REDEN POTEK TURNIRJA Veliko neurje je v petek preprečilo redno nadaljevanje ttirnirja. Prelom oblakov je onesposobil 11 igrišč in jo bil zaradi tajja spored tekmovanja nekoliko spremenjen, vendar so bile v osmini finala vseeno tri igre posameznikov ter nekatere igre moških parov. Rezultat! treh iger posameznikov so bili: Petra (Franclja) tRobson (N. Zelandija) 6:2, 6:3, 4:6. 6:3; T. Bro>vn (ZDAJ:Long (Avstralija) 3:6, 13:11. 3:6. 6:21, 6:9; G. Brown (Avstralijs):Pen!zza (Francija) 6:3. 6:6. 1:6, 6:3. V IT. kolu moških parov so bila naslednja najvažnejša srečanja: Brom'.v! eh—Pails (AvstralIja):Carniiiljs (Romunija)—Tueket (Anglija) 6:1, 6:1, 6:6; Krf«mer—Falkenburg (ZDA):Abae«p.e-lam—Destreutenu (Franclja) 6:1, 7:5, 6:3; Drob ny—Cern Ik (C*SR) : As ho thS tolpa (Madžarska) 6^, 7:5, 9:7; Misra—Hehtp. (Indija):Morea (Argeutina)—Segura (ZDA) 6:2, 6:4, 8:6; Mottraiu (Anglija)—Sidvrell (Avstralija):Geelhand (Belgija)—Grand et (Francija) 6:1, 6:1, 6:3. Odigrana je bila še igra Brounvich—Pails (Avslralija): I)rob!iy—Cer ni k (CS1I), ki se je zaradi utrujenosti češkoslovaškega para. ki Je istega dne igral že eno tekmo, kone&ia z gladko zmago Avstralcev s 6:2, 6:3, 6:4. Med šestnajsterico posameznic sta se plasirali tudi Romunka Htt* rac z zmago nad Davvson Scott (Anglija) s 7:5, 6:2 in Bossi (Italija) z zmago nad Boegner (Francija) s 3:6, 6:3, 6:S. BUGDE PATOV (ZDA) IZLOČIL JOHNA BROMWICHA Včeraj so bile nadaljnje igre posameznikov za vstop v četrtfinale, v katerih se je zgodilo drug« največje do«edaiije presenečenje letošnjega teniškega turnirja v IV im bledo uu. 23 leti)! Američan Bugde Patty je namreč KO izredno težki In razburljivi igri z Izvrstno taktiko premagal najboljšega avstralskega Igralca in drugega na lanski svetovni lestvici teniških igralcev Johna Broniwicha v petih setih z rezultatom 6:4, 0:6, 6:4, 1:6, 6:4. Zanimivo je, da je Bromvrich osvojil v igri več gamesoV kakor njegov nasprotnik, pa je vendar srečanje izgubil. Nadaljnje igre posameznikov v osmini finala niso prinesle nobenih presenečenj. Kramer (ZDA) }p premagal trenutno boljšega »veda Jo-hanssoua s 7:5, 6:2, 6:3, drugi Američan Falkenburg pa je premagal enorokega Avstrijca Radia s 6:3, 6:3, 6:4. Pails (Avstralija) je premagal Abdesselama (Francija) s G:2, 6:1, 6:4, Čehoslovak Drobnjr pa je svojo igro proti Argentincu Morol dobil brez borbe, ker si je ta prejšnji dan v igri parov s Scguro proti Indijcema Misri in Meliti Izpahnil nogo, vsled česar je s svojim soigralcem izgubi! tildi igro parov. Včeraj so bila odlgnuia tudi naslednja zanimiva srečanja II. k o 1 a moških parov: G. Brown—Long (Avstralija) : Berge-lin—Johansson (švedska) &:4, 6:4, 6:4, Fannki—Stugerss (Juž. Afr.) : Kemp.—Me Veagh (Irska) 6:1, 6:2, 6:1; Pelizza—Petra. (Francija) : CuceHi—del BcU0 (Italija) 6:3, 5:7. 7:5, 8:6. Backer—Ivitowic (Anglija) : Hebda—Skonecky (Poljska) 2:6, 6:8, 6:2. 6:4, 8:6. Med šestnnjstorico posameznic so se poleg Ruracove (Romunija) in Bossijeve (Italija) plasirale še 4 Američanke, 7 Angležinj, 2 Avstralki in 1 Južnoafričahka. Danes je bil v Wrmbledomi prost da**, jutri i>a bodo v četrfinalu posameznikov prva odločilna srečanja. V zgornji skupini s® bodo srečali lanski prvak Wimbledona Yvom Petra (Francija) in Tom Brown (ZDA) ter Budge Pattv (ZDA) in Drobny (ČSR). v spodnji skupini pa G. Bn>wn (Avstralija) in Kramer (ZDA) ter Pails (Avstralija) in Falkenburg (ZBA). Na podlagi dosedaj pokazanih iger na turnirju pricakiijejo. da sc bosta v finalu srečala Američan Kramer in Čehoslovak Drobnj, toda VVimbledon je bil po tradiciji poln presenečenj, tako da so se vedno vse pro-. gnesze pokazale kot nesi gume. Turnir bo iakljueen v soboto 5. julija s finalnimi srečanji v vseh skupinah. goba brani prvenstvo TNimhte&mA PSavalcžan Fsraaw>ve špa2tS$e taš d-®v®lf€-sa is«st®p na pffvests&vgs Ew®pe OiTgaaižiiraiski odibo-r »a prvensiv« Evrope r plavanju, ki bo letos v za-eetku septembra v Mohaeu, jo (.'bve-stši Sjtansko plavalno aveao, da fran-cooke oblasti ne bodo dovolilo plavalcem Španije prihoda v Francijo, ker med Francij« in Francovo Španijo ne obstoje redni diplomatski odnosi. Mjonaco, na katerega teritoriju bo prvenstvo Evrope v plavanju je solidaren s Francijo in jo odbil nastop SpiMistEŽh plavalcev na prveuhrtvu Evrope. Trije mvl prvaki Sovjetske zvese v dviganju uteži V Moskvi je bilo 15. junija končano tekmovanje posameznikov in moštev za prvenstvo Sovjetske zveze v dviganju uteži za leto 1947. Vsa srečanja, tako med posamezniki kakor med moštvi, so potekala ostro in uporno. Sodelovanje nadarjenih mladih lahkoa (letov v tekmovanju je prineslo mnogo prijetnih presenečenj. Posebno so se odlikovali s svojimi uspehi S. Bogdasarov, Kašajev (oba Uzbekistanj, Leningrajčan liuganov in drugi. S. Bogdasarov je bil močan konkurent zaslužnim športnim mojstrom Popova in Mehanjiku. Bogdasarov je bil v skupni vsoti klasičnega (olimpijskega) troboja le za 2 in pol kilograma za G. Popo-vom, ki je osvojil naslov prvaka v lahki kategoriji, imel pa je enak rezultat 340 kg kakor 1. Mehanjik. Latfula Kašajev je osvojil naslov prvaka Sovjetske zveze v poltežki kategoriji v tekmovanju z enim najmočnejših sovjetskih težkoatle-tov, zaslužnim športnim mojstrom E. Hotimskim Ukrajinsko moštvo je znalo odlično izkoristiti svojo nepričakovano prednost pred moštvom Moskve, ki je bilo oslabljeno zaradi odsotnosti svetovnega prvaka Grigorija Novaka, ki po bolezni ni sodeloval v tekmovanju. Izenačeno moštvo Ukrajincev je >svojilo moštveno prvenstvo Sovjetske zveze z novim rekordom 2075 kg. moštvo Moskve pa je ostalo na drugem mestu z re-zullntom 1962,5 kg. Razen moštvenega rekorda Ukrajine in dveh svetovnih rekordov Leningrajčanov A. Zižina in M. Ra-poporta, o katerih smo poročali že v orejšnji številki ie zadnji dan tekmovanja Jakov Kucenko (Ukrajina) postavil nov vsezvezni rekord v dviganju uteži z obema rokama vlečno, in sicer 135 kg. Dosegel je tudi nov vsezvezni rekord v vsoti klasičnega (olimpijskega) troboja s skupno težo 437,5 kg. Naslove prvakov Sovjetske zveze v dviganju uteži za leto 1947 so os voj iti: v lahki kategoriji: A. Donsko] (Ukrajina) 295 kg; v peresno lahki kategoriji: J. Lopatin (RSFSR) 312.5 kg; v lahki kategoriji: G. Popov (Ukrajina) 342,5 kg; v srednji kategoriji: N. Satov (Moskva) 370 kg; v poltežki kategoriji: L. Kašajev (Uzbekistan) 377,5 kg; v težki kategoriji: J. Kucenko (Ukrajina) 437.5 kg. Med šestimi prvaki Sovjetske zveze so ta časten naslov prvič osvo jili A. Donskoj, J. Lopatin in L. Kašajev. Kijevčan Donskoj se ukvarja s težko atletiko že 20 let. Saratov-čan Lopatin se je uvrstil v število najboljših težkoatletov ZSSR lani, ko je zasedel drugo mesto na vsezveznem prvenstvu. L. Kašajev iz Taškenta je začel hitro napredovati v predvojnih letih. Po demobiliza ciji iz Rdeče armade je ponovno z velikim uspehom sodeloval pri tekmovanjih in je sedaj dosegel visoki in častni naslov prvaka Sovjetske zveze. Na 17. prvenstvu ZSSR v dviganju uteži je sodelovalo 150 težkoatletov, ki so zastopali 15 zveznih republik (nastopilo ni samo moštvo Tadžikislana) ter reprezentance Moskve in Leningrada. Tekmovanjem, ki so potekala z velikim uspehom, je prisostvovalo veliko število gle-'t-lrev. liova (Leningrad), Borodina in Papiševa 1,5«, Micis (vse Moskva) 1,45; m e t krogle: Sevrjukova 14,36. Andrejeva (oba Moskva) 13,66, Točeno va (Lenin* grad) 13.37, Briedite (Kavnas) 12,40, Cu* dina (Moskva) 12,10; met kopja: Majučaja (Moskva) 46,92, Anokina (Le* ningrad) 44,11, Micis (Moskva) 39,88, Zajčeva (Rostov na Donu) 38,89, Šapor (Herson) 38,20; met diska: Šumskaja (Moskva) 45,01, Nina Dumbadze (Tbilisi) 43,92, Sinickaja (Kijev) 41,34. Točeno v a (Leningrad) 40.40 Andrejeva (Moskva) 38,71 Moštvo Ukrajine, ki je zmagalo na prvenstvu Sovjetske zveze v dviganju uteži (z desne): J. Kucenko, J. Hotimskij, S. Ivanov, G. Popov, I. I>omia* nidi, A. Donskoj Pet najbolpih lahkcatlet^v ZiSE Zadnjič smo objavili po pet najbolj* iih rezultatov sovjetskih lahkontletov in lahkoatletinj v tekih v letošnjem juniju. danes pa objavljamo po pet najbolj* Šili rezultatov v skokih in metih za moške in ženske v istem mesecu MOŠKI Skok v daljino: Kuznjecov (Moskva) 7,05. Tjujus (Tartu) 6,88, Aga-jekov (Moskva) 6,81, Kotjenkov (Leningrad) 6.69, Molkov in Buličev (oba Moskva) 6,66; Skok v višino: Afa- nasjev in Reš (oba Leningrad) 185. Ijev* Ijev (Moskva), Suharjev (Kavnas) In Knrnjikov (Moskva) ISO; skok ob palici: Ozolin 4.10. Stjepančcnok. Kuznjecov (vsi Moskva). Raev«klj (Harkov) in Jurison (TalPnl 3.70: m e f krogle: Llpp (Tartu) 16.72 (jiorjainov (Lenin* grad) 15,12. Tutjcvič 14,74. Butjei. (oba Moskva) 13.81, Soostar (Tallin) 13,07: m e t ko p j a : Vallman (Tallin) 64,86. Zilkin (Moskva) 63.00. Šedjko (rernovcl) 62,80, Aleksejev (Leningrad) 62,10. Issak (Tallin) 61.97: m 1 t diska: Lipp (Tar-lu) 48.35. Isajev (Moskva) 47.37. Putma-ker (Tallin) 43 33 Gorjainov (Leningrad) 42,68. Ljahov (Ašhahad) 42.51; met kladiva: Sebiclj (Leningrad) 53.96. Selga (Riga) 49.06, Kotkas 48.64. L!nha-ste (oba Tallin) 41.41 Ljahov (Ašhahnd) 43.20 ŽENSKE Skok v dalji n o : Turova (Mo- skva) 5 36, Gokrell (Tbilisi) 5.33. Letova (Moskva) 5.29. Duhovič (Rostov na Donu) 5,28. Adamicnko (Kijev) 5,22; skok v višino: Čudina (Moskva) 1,58. Ša- Kuznjecov (M.) med skokom v dalj Nogometno prvenstvo rezervnih moštev V skupini rezervnih moštev za nogometno prvenstvo ZSSR je vodilni CDKA doživel že drugi poraz, in sicer z rezultatom 0:1 proti domačemu Dinamu iz Kijeva, ki je nalo izgubil v Moskvi proti domačemu moštvu VVS z 1:2. Tbiliški Dinamo je igral z Zenitom neodločeno 3:3, z leningrajskim Dinamom pa 2:2. Dinamo (Moskva) je premagal Spartaka z 2:0, ta pa Krilja Sovjetov (Kujbišev) s 3:0. Traktor, ki še ni izgubil nobene tekme, je premagal minski Dinamo s 3:1 in je tako zasedel drugo mesto v lestvici, ki je sedaj naslednja: CDKA (Moskva) 8 6 6 2 15:1« 12 Traktor (Stalingrad) S 3 5 0 16: 9 11 Dinamo (Leningrad) 7 4 3 0 13: 8 11 VVS (Moskva) 8 5 12 19:14 11 Dinamo (Moskva) 9 5 0 4 14:12 10 Dinamo (Kijev) 8 3 3 2 10: 8 9 ^enit (Leningrad) 9 3 3 3 15:13 9 Dinamo (Tbilisi) 9 3 2 4 20:17 8 Sparlak (Moskva) 8 3 14 16:15 7 Vorpedo (Moskva) 7 1 3 3 9:11 5 Krilja S. (Kujbišev) 7 115 6:19 3 Dinamo (Minsk) 7 115 6:15 3 Krilja S (Moskva) 7 115 10:18 3 Pokal ZSSR v nogometu Jutri se bodo na stadionu moskovskega Dinama začele zaključne lekme za letošnji pokal ZSSR v no-gometu in sicer s tekmo med lanskim zmagovalcem Sparlakom ter zmagovalcem prve cone RSFSR v izločilnih tekmah Med 80 moštvi, ki sodelujejo letos v tekmah za pokal ZSSR, jih je žc izpadlo iz nadaljnjega tekmovanja več kol polovica. V nadaljevanju izločilnega tekmovanja za pokal ZSSR v ukrajinski coni je ki-šinjevski Dimim, ki je izgubil obe prvenstveni tekmi s harkovskim Dzerdžincem. zmagal v tekmovanju zn pokal s J:1 in tako izločil Dzer džinca iz nadaljnjega tekmovanja Užgorodski S n-tnk je izločil iz nadaljnjega tekmovanja nikolajevski Smlostrojitelj s 3:1, nato pa izgubil z 2:0 proli dnjepropelrovskemu Stalin. ki je pred tem izločil šo ode-škega Piščevika. V srednjeazijski coni je Dinamo iz Alma-Ale izločil ašhabadski Lokomotiv s 3:0. Dinamo iz Stalinaba-da je dobil tekmo proti Spartafc« (Alma-Ata) brez borbe, ker ta ni nastopil, v conskem polfinalu pa je nato izločil še taškentski Dinamo z 2:0 in se tako plasiral v conski finale. V prvi coni RSFSR je Dinamo iz Kazana dobil tekmo proti ja rosi av-skemu Torpedu brez borbe, ker ta ni nastopil. Teniška pokala ZSSR Z- igrami v Moskvi, Leningrad«, Odesi, Drogobiču in Novosibirska! se je začelo četrto tekmovanje pokala ZSSR v tenisu. Leta 1966 in 1938 je pokal osvojilo moštvo leningrajskega Dinama, pri čemer sp tekmovala mešana moštva, ki so jih sestavljali moški in ženske. Lani pa sta bila namesto enega pokalnega tekmovanja določena dva pokala, posebno za moška in ženska moštva. Ženski pokal so osvojile Le-ningrajčanke, moški pa Moskovčani. Letos se je za tekmovanje prijavilo okoli 150 moštev. Izločilna tekmovanja potekajo po teritorialnih conah, in sicer v Moskvi, Leningradu, Tallkm, Užgorodu, Odesi, Dro-gobieu, Alma-Ali, Erivanu, Minsku, Kavnasu, Gorkemu, Taganrogu, Kujbiševu, Novosibirsku in Sverd-lovsku. Zmagovalci v conskih igrah se bodo srečali od 4. do 7. julija V polfinalnima tekmovanjima v Kijevu in Rostovu. Finale za oba pokala ZSSR bo od 12. do 13. julija na stadionu Dinama v Moskvi Dinamo prvak Moskve v tenisu V finalu moštvenega prvenstva Moskve v tenisu sta se srečala Dinamo in Sparlak. Največje zanimanje je vladalo za igro med prvakom ZSSR N. Ozerovom (Spartakj in bivšim prvakom Sovjetske zveze B. Novikovom (Dinamo). Nadmoč Ozerova se je jasno videla med vso igro ter je zasluženo zmagal s 6:2, 4:6, 6:3. Na sosednem igrišču je najprej Korbul (Dinamo) nrema- gal Korčagina (Sparlak) s 10:8, 6:3, nato pa Belic-Gejman (Dinamo) Zikmunda (Sparlak) s 6:1, 4:6, 6:1; Tako so se igre posameznikov končale v korisl Dinama z rezultatom 4:2. V igri ženskih parov sta Grin-gautova in Leova (Dinamo) premagali Čerjatovo in Nifontovo (Spar-tak), moški par Ozerov Korčagin (Sparlak) pa je nremagal Korbuta in B. Novikova (Dinamo). Sinjuč-kov it, Belic-Gejman (DinnnwD sta imela v igri z Zikmundom in 1 Novikovom (Sparlak) 5 match-žog, ki pa jih nista izkoristila Zadnje srečanje mod mešanimi pari i.c-ova-Korbul (Dinamo' in Cerjatova Zik-niund (Sparlak je odločilo izid moštvenega orvenstvn Moskve v nrvi sKupini Zmagala sta Dina-movc: v dveh setih z rezultatom 7:5. 6:2 in je tako Dinamo osvojil prehodni pokal za moštveno •-'•ven-stvo Moskve v tenisu. iititiiiitiMiimiiiiiuiimiuMiiHimimmiiittiitiiiiimmiimiimmtuiiiii iiiuimmiiiitiiini Naroealie se m FramiBzi $© Setcs svetovsai v safeljaislas Prvenstvo sveta v sabljanju je bilo letos v Lisboni na Portugalskem. Udeležili so se gn sabljaloi trinajstih držav, med katerimi so zmagali Francozi. Tekmovanje je bilo v sklopu proslav 800 letnice osvoboditve Lisbone od mavrske nadvlade. V borbi s floretom so Francozi takoj v začetku s 1*5:0 premagali Portugalce. Najboljši od Francozov je bi! 18 letni Christian D'Orio!a, 'ki je bil v vseh svojih srečanjih samo dvakrat zadet. Ta tekmovalec, za katerega je sablljanje res samo igra, je pozneje presenetil z zmago med posamezniki. Francijo so zastopali v floretu Bougnol, Bonin, Rommel in d’Orio-la. Zmagali so v vseh 10 tekmah v razmerju zadetkov 80:20. Največ opravka so imeli francoski sabljači z Belgijci, ki so jih premagali z 10:6 (06:60), nato so premagali Egipt 14:2 (73:38), v finala pa Italijo s tesnim rezultatom 8:7 (50:50). Zanimivo je, da je odločil zmago Francozov njihov najslabši tekmovalec Bougnol, ki je premagal najboljšega Italijana Di Rosa, čeprav je pred tem izgubil vse borbe. ITOriola je v konkurenci posameznikov premagal 5 Italijanov. Bivši olimpijski prvak Marži ga je označil za bovega Luciena Gaudina. D’Oriola je začel zelo slabo in z veliko težavo premagal najslabšega Italijana Renza Nosiinija z 5:4. Toda že v naslednji borbi je z lahkoto premagal rutiniranega Rngna s 5:1. Nato je premagal Manginrotlia 5:3, čeprav je Italijan že vodil 3:1. V zadnji borbi je proti vsem pričakovanjem premagal še Di Rosa 5:3 in osvojil svetovno prvenstvo. TUDI V BORBI Z MEČEM SO ZMAGALI FRANCOZI Francoski sabljalci so dominirali tudi v borbi z mečem in zmagali v tekmovanju moštev fer poedincev, kjer je osvojil prvo mesto 40 letni Artigas, ki je zmagal v finalu nad Švedom Ljuncjuislom. V finale tekmovanja moštev so se plasirale Francija, Švedska, Italija in Švica. Največje presenečenje je bila zmaga Švedov nad nervoznimi Italijani z rezultatom 8:8 (33:31). Francozi so zmagali tudi nad Italijani zopet ze- lo lesno 8:7. Od Francozov je bil najboljši Buhan, od Italijanov pa Mangiarotti, ki sta zabeležila vsak 3 zmage. Nadalje so premagali Francozi Švicarje 7:2 in nepričakovano gladko Švede 10:3. Od Švedov je posebno razočaral Ljunquist, ki ni zmagal niti v eni borbi. Za Francoze so tekmovali Guerin, Artigas, Buhan, Pecheus in Desprets. V BORBI S SABLJO SO BILI NAJBOLJŠI ITALIJANI V borbi s sabljo so zmagali v konkurenci moštev Italijani, med posamezniki pa Italijan Montano, ki ni pretrpel nobenega poraza. Italijani so zmagali nad Belgijo največ po zaslugi Pintona, ki ima madžarsko šolo, in Montana, ki sta zmagala v treh borbah. Italijani so premagali Belgijce 10:0, nato pa so Egipčani nepričakovano premagali Francoze 9:7. Italijani so nadalje premagali Egipčane 12:4 in Francoze 11:5. Med posamezniki je Mon-lano tesno premagal svojega največjega nasprotnika Pintcma in Yve-sea ter Bourginona, ki so bili njegovi najtežji nasprotniki, dočim je v ostalih borbah zmagal veliko laž je. Drugo mesto je dosegel nepričakovano Belgijec Bourgignon, ki se bori z levico, tretji pa je bil Italijan Dare, peti pa njegov rojak Pin-ton, , ZARADI PASJIH BIRK SO MORALI LAHKOATLETI PRENEHATI S TEKMOVANJEM Kot vsako leto je bilo tudi letos za Britanske igre veliko zanimanje, saj so privabile na stadion 70.003 gledalcev. Prvič v zgodovini teh iger so bili povabljeni tudi češkoslovaški tekmovalci društev Slavijo in Sparte. Na tekmovanje so prišli tudi bivši predsednik Ameriške lahkoatletske zveze G. T. Kirby, predsednik Britanske olimpijske zveze lord Aberdare. Najslavnejši tekač vseh časov Paavo Nunni in drugi Rezultati tekmovanj so bili naslednji: V teku na 100 yardov je z velikim naskokom 3 m zmagat čmopolli Mac Donald Baillov pred Angležem \Yilkinsonom in Cehom Paračkoni, ki je tekel 10,1. Četrti je bit Šved Danietsen, peti Belgijce Bouergaus. V teku na 440 jardov je zmagal zopet črn«,polti tekač Wind, ki je z veliko lahkoto premagal ostale tekače za celih 6 in. Drugi je bil nepričakovano Čeh Laznička. V teku na 120 yardov čez ovire Od leta 1923 prirejajo v Londonu vsako leto mednarodno lahkoatletsko tekmovanje, nazvano »Britanske igre«, ki so često spojene s tekmovanji velike važnosti. Tako so bile na primer leta 1924 v okviru teh iger izvedene Svetovni; ženske igre-Tudi letos so bile oh udeležbi raznih inozemskih tekmovalcev prirejene Britanske igre, ki se pa zaradi pasjih dirk niso mogli izvesti do konca. je zmagal v precej slabem času Šved Alvedron 15,9 pred Švicarjem Christenom. V teku na 1 miljo (1009 m) je zmagal Anglež Wilson v času 4:19,0 min- pred Švedom Ny-bergom, ki je potreboval 4:20,2. Na sporedu je bila še štafeta 4 krat 220 vanksv, ki pa ni mogla bili izvedena, ker so morali stadion White City izprazniti, ker je bil najet samo do 18. ure, dočim so sc ob 20.30 začele na stadionu pasje dirke. Čisti šport ljudi, ki se je moral torej umakniti »športu« živali ali bolje rečeno »športu«, katerega glavni cilj so slave, pri katerih se lahko zasluži. Vsekakor zanimivo dejstvo, posebno še, ker se jc to dogodilo na tako važnem tekmovanju kot so Britanske igre in ker bi omenjena štafeta, ki je niso mogli izvesti, trajala vsega skupaj dobro minuto in pok Nafbaljši lets-šssji rezultati evaroksidih l-atiksoatietev ležijo švedski tekmovalci že nekaj najboljši letošnji rezult t 195 cm. odličnih rezultatov- Njihova štafeta V izvrstni formi je sovjetski me-4 x 800 m je na gostovanju v Nan- talec krogle Heino Lipp, ki je »o-cyju dosegla zelo dober rezultat pet izboljšal evropski rekord od 7:38,2 min., dober zalo, ker so se 10,66 na 16,72. Zanimivo je, da je morali tekači zaradi stavke fran- bilo vseh šest metov nad 16 m in roških železničarjev voziti 10 ur z sicer: 16,22; 16,50; 16,21; 16,41; rc-avtotmobiloim. Vmesni časi posa- kardni 16,72 in 16,11. Lipp je tudi možnih tekačev v štafeti so bili na- izvršilen metalec diska, njegov naj-slednji: Aberd 1:56,4; Eriksson boljši met je 48,35in (ostali naj- 1:54,6; Bergeuist 1:54,0 in Bengtsson boijši rezultati sovjetskih lahko-1:53,2 min. Strand je nadalje prete- atletov so objavljeni v zadnji štev. kol 1500 m v 3:55,4, Wiber je skočil Poleta!) ob palici 4 m, Attervvall je vrgel Angleži so v lahki atletiki zelo kopje 65,82 m, Rolinclcr je skočil v nazadovali iti so daleč od najboflj-višino 191 cm, Luws je vrgel disk šib v Evropi. V Oxfordu je prete-46.50 m in Lidman 110 m čez ovire j[ei Wilkenscm 200 yardov v 22,1 ^5,0. s ek. Wi'lson je zmagal na 880 yar- Svedska je trenutno najmočnejša V Franciji so tekači na 4 x 800 m dov v 1:56,9 min-, \Vatts je skočil v v lahki atletiki v Evropi, zato so dosegli naslednje rezultate: Han- daljino 704 c.m in Bovvedl na 120 vanjo uprte oči ne samo lahkoatle- sanne 1:52,3, Wernier I 1:55,7, Wer- yardov čez ovire 15,5 sek. V Ilots- tov Evrope, ampak vsega sveta, nier II 1:57,3 in Gauwi! 1:57,7. San- purk Parku je \Vise skočil y dalji-Švodska je severna dežela, zato Iona je pretekel 400 m v času 49,8 11 ° ^ cm, Pugh pa je pretekel 440 lam lahka atletike še ni dosegla sek., Damitio je skočil v Rabatu v y ar dov v 49,5 sek. svojega vrhunca. Kljub temu pa be- višino 190 cm, vendar je njegov V Italiji je pretekel Monti 100 m Mnogo bolj kot kdaj prej zasledujemo letos z izredno velikim zanimanjem lahkoatletske rezultate v drugih državah. Vzrok temu moramo iskati v velikem napredku naše lahke atletike, ki je v nekaterih disciplinah že dosegla najboljše na svetu. v 10,7 sek., Campagner je skočil v višino 193 cm, PribeMi v daljino 7,27 m, C-onsolini pa je vrgel disk 52,98 m. V Oslu je po osemletnem odmoru skočil norveški rekorder Stai v višino 190 em, Nilsen v daljino 702 cm, Mehlun pa je vrgel kopje 62,93 m. V Helsinkih je zmagal na 400 m Danec Holst-Sorensen v 49,3 sek- pred Fincem Storksrub-bom 50,3, Hytiainen (Finska) pa je vrgel kopje 07,11 m daleč. V Amsterdamu je pretekel Kleyn 100 m v 10,7 sek., de Ruyter pa 800 m v 1:55 niin. DROBNE ZANIMIVOSTI WOODERSON so jc pri zadnjem nastopu zopet poškodoval. Tekol je hamM-cap Jio. 1 angrie^ko miljo s pr e tep n jotio in odrto Ahilovo tetivo. Kljub temu je bil promajjan samo za de-setinko sokund-e od tekača, ki je imel 90 m nnakoka. Posledica tesca teka pa je, da NVo-oderson nekaj tednov ne bo mogrel luiidopabi. ■ir AMERIŠKI boksarski menažer Lei? llurston, namestnik znanega nienaaerja Mikca Jacobsa, bo t bližnjih dneh odpotoval z letalom v Evropo, da hi za jesensko in zimsko sezono pridobil evropske boksarje. V Londonu se bo sestal z angleškim menažerjem Jackom Soloinonsom. ^ v Parizu s Samom Long-* manoiu, na Švedskem pa se b«i sestal z Joe Bakšijem in njegovim menažerjem. ■A- BOI» FITCH, svetovni rekordor v metu diska, jo -postavil nov svetovni rekord z rezultatom 177 stopal In 9,5 palcev, poročajo iz Loa Angelesa, kar pa jo verjetno pomota, ker znaša to samo 54,18 metrov, dočim je lani v juniju v San A n toni ju v Kalifornijo, dosegel rezultat 54,% m. ★ TENISKI PRVAK BELGIJE jo ihmU«! VVaaher z zmago nad Petenont 8:®, 5:2. Med tekmovalkami pa je zmagala Bormanova nad bivšo prvakinjo Meule-meesterjevo 7:5, 7:5. Prvaka v igri parov sta postala Waflher in («©elitami, med ženskami pa Boriuauova in Metile-mees ter jeva. -A ZA NOVE ČLANE FIFA-o, mednarodno nogometne zveze »o bili imenovani: K-unada, Sudan. Guernaev. Nova Zelandija, Kong Kong in Indija. ★ AMERIČANI se trudijo, da bi odpravili z zimskih olimpijskih iger v St. Moritzu tekme v hockeyu na ledu. O tem bo odločil mednarodni olimpijski kongres v Stockholmu in če bo odločitev negativna, bodo Švicarji priredili iste dni prvenstvo sveta in Evrope za leto IMS. 'k V ČSR so pričeli z ligaškim tekmovanjem v lahki atleUiki. V prvi tekmi jo v Pragi Sla vi ja premagala SNB a tesnim rezultatom 79:i>9. Najboljše rezultate so dosevki Paraček v boku na KM) m 10.8. Vomadka na 1500 m 4.08. KiH>bek v motu kroglo 14,71 m, KiosoNvetter v kopju 63,% m itd. A- JACK KRAMER, najholjšl amcrISkl teniški igralec, je na osnovi lanskih izkušenj prinesel s seboj na tekmovanje v Wiinhledon pri Londonu precejšnjo zalogo hrane, posebno take, ki je v Angliji ni dobiti. Poleg tega prejema iz Amerike še vsak dan po an zavoj brane. Upamo, da v \Vinibledonu letos ne bo lačen; vprašanje je le, če bo hrano sploh rabil? A- FRANCOSKI boktMir lahko kategorije Aju-dre Famochotn j-o premagal v Now-(•■acitlu Angleža Toma Smitha v osmih kolih po točkah. A- V ZSSR so se začele tekme za tonl&kl pakal, v katerih sodeluje 15® moštev, od tega 50 Ženskih ekip. Scmirtualne igre bodo v Kijevu iu Rostovu, finale pa v začetku julija v Moskvi- •k SVETOVNO pr veniš tw> v namiznem lo-j,ii.su Im), -kot poroča*.jo iz I/ondona, v dneh od 4. do 11. februarja v Wombleyu. •k JOHN COBR, svetovni rekorder v vožnji z avtomobilom, je izjavil, da ho v avgustu potzkusfcl v Salt Lakeu Izboljšati svetovni rekord, ki znaša 595,G3 km na uro. Cobb upa, da bo na suhem dirkališču dosegel hitrost 199 angleških milj na uro, to je 613,6 km na uro. Milan Germelc prvak JA Pred tetinoini je bij v Sarajevu končan finalni! itnirmir za prvenstvo JA za leto 1947. V finalu je igralo 13 naj-boljših šahietov, med njimi 3 mojstri. Razen mojstrov so si morali vsi ostali udeleženci vstop v finale priboriti na Stevrlinifo predtuntirjlh v svojih edi-uicah in armadah ter končno na dveh poMimalmih turnirjih. V močni konkurenci je v finalu zmagal Siove-nec Milan Germ ek, ki trenutno služi vojaiM rok v KNOJ-u. Dosegel je 0 točk iz 12 možnih in ni izgubil nothe-ne partije, razen one z Damjanovičem, v kateri sta bila zaradi disciplinske naipake oba igralca komtumacdra-na. Za Germeka je osvojitev naslova prvaka JA zelo velik uspeh. Germnek se je že lani izkazal, ko je osvojil amatersko prvenstvo Slovenije, je pa no. 3.—6. mesto so si detilu mojster Božič, Gruden in R. Markovič (prvak ljubljanske armdje), ki so vsi dosegli po 8 točk. Uspeh R. Markoviča, H mu daje prav tako pravico udeležbe na državnem polfinalu, pomeni uspeh za ljubljanski šah. Po Markovičevi zaslugi je v tekmovanju med garnizijami, ki je bilo letos prvič uvedeno, ljubljanska garnizija zasedla eno prvih mest v državi. Sele na 6. mestu najdemo mojstra kap. Miihajla Markoviča, ki je dosegel 7 in pol točk. Slede dr. Trolmam 5 in pol, S. Petrovič 5, Slovenec Benedičič 4 jn pol, Jovanovič 4, J. Petrovič, Damjanovič itn dr. Ramisavljevič 3 in pol. Finale v Sarajevu je bil zaključek _J_______ ________^ _ največje Šahovske prireditvi v Jugo- ipozneje na polfinalnem turariju za slavi ji. Letošnjega tekmovanja za pr državno prvenstvo zaostal. Sedanji uspeh ga postavlja med najmočnejše Sahjste v državi in mu obenem daje zopet pravico udeležbe na letošnjem polfinalnem turnirju za državno prvenstvo. Drugo mesto na turnirju je z 8 in pol točkami zasedel mojster Malič, fei ga štejejo med najbolj nadarjene jugoslovanske mlajše mojstr.e Da je uspelo Germeku zasesti mesto pred Mitičem, je še posebej omembe vred- venstvo JA se je namreč v vseh edi-niieah udeležilo nad 33.000 vojakov-šahistov. JA, ki ima preko Centralnega doma v Beogradu svojo lastno šahovsko organizacijo, je torej doslej najbolje znala popularizirati šah im ga razširila res v množičnem smislu. O priteka fizkulturnega zleta v Beogradu je zapisal tedinih >Naš šport«, da je šah v JA ena najvažnejših panog fizkulture in se mu vojaki posvečajo posebno v zimskih mesecih. Sindikalna prvenstva LJUBLJANA Te dni se je pričel finalni turnir za siudakalno moštveno prvenstvo Ljubljane. Igrajo samo tri moštva in bo tekmovanje končano v enem tednu. Udeleženci so: Prosveta, Radio iu administrativno pravosodni uslužbenci. MARIBOR Sindikalne moštvene tekme se na-daljujejo z vedno večjim zanimanjem bo ostalo tako vprašanje plasmana moštev do konca odprto, tekmovanje pa od ko]a do kota zanimivejše. — Rezultati 3. in 4. kola so sledeči: I. skupina: Tov. voln. Izd. I. : Del. drž. žel. II. 6 tii : Tov. avtomo- bilov : Prosveta 6:2, Marib. tekst. : DES II. 5:3, Grafičarji : žel. gl. kol. 3:5, Splošna : Naproza 5 %: 2 %, Del. drž. že]. H. : Napreza 4:4, žel. gl. kol. : Splošna 5:3, DES H. : Grafičarji 2 Vi :5Vx, Prosveta : Mar. tekst in zagrizenostjo. S tem, da igrajo 3:5, Tov. voln. izdelkov I. : Tovarna najboljši in znanj igralci v različnih avtomobilov 4:4. Naknadno je bila moštvih, kot n. pr. Kukovec pri »Na-prozi«, M i Sura pri Tovarni volnenih izdelkov I., prof. Stupan za prosvetne delavce itd., so sile razdeljene in je izid poedimh dvobojev vedno negotov. Izjema je le moštvo Delavnic drž. železnic I., ki je najbolj homogeno in nastopajo v njem v večini igralci FD železničarja. Kapetani šibkejših moštev hočejo priboriti svojemu moštvu točke s strategičnim postav-Ijaljem igralcev — slabejše na prvih deskah, — kar se jim tudi večkrat posreči. Ta način sicer ne pokaže vedno pravega razmerja sil, vendar je za to tekmovanje v toliko pozitiven, ker s© visoki rezultati redki in še odigrana tekma iz 2. kola Splošna Žel. del. II. 8:0; U. skupina: Soc. so po večini iz Beograda. Novost za tak turnir je, da se vse partije sproti prikazujejo na velikih demonstracijskih deskali. V Skoplju je v teku turnir za prvenstvo Makedonije z 18 udeleženci. Po X. kolu vodi z 9 in poj točkami prof. Bidev, ki je lani igral že na turnirju za državno prvenstvo. Sledi mu z 9 točkami inž. Poljakov. SlsnultasiSca v P©st®jm V soboto zvečer je igral velemojster Pirc v Klubu divizije v Postojni simultanko s 45 nasprotniki. Igralci postojnske garnizije so bili pojačeni s 15 najboljšimi šahisti šahovske sekcije FD Postojne. Pirc je v 4 in tri četrt urah dobil 41 partij, izgubil 2 in remiziral 2. Partiji sta dobili vojni godbenik Ceglec in borec Ivanovič, remizirala pa sta borec Tepavac in J. Sever od šahovske sekcije FD Postojne. — To je bila prva večja simultanka v Slovenskem Primorju in je vzbudila veliko zanimanje. Szaboje sanutSCasslke Madžarski prvak Szabo je igral pned tednom še zadnjo simultanko v Jugoslaviiji im sicer v Novem Sadu, kjer je dosegel izmed vseh produkcij najboljši rezultat. Doibil je 21 partij, izgubil 3 im remiziral 4. Szafoovii rezultati v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in zlasti Beogradu nam kažejo izreden dvig moči naših šahistov. Tako slabe nežuMate v simultankah so doslej inozemski mojstri dosegli edinole še v Sovjetski zvez«. Brzotumisr v Mariboru Dne 10. junija je pniinedil FD Polet brzoturnlr za junijsko prvenstvo Maribora. Igralo je 38 udeležencev, ki so tekmovali v štirih skupinah, po trije najboljši iz vsake skupine pa nato v finalu. Pirvo mesto je osvojil Ketiš, ki je dosegel 27 im pol točk in Mednarodni turnir Po poročilu, ki ga je prejel Sa- » • v«._ _: 15110 A T itoaI Zavod : Brivci 5:3, DAPPS : Predil. hovski odbor pri FlSAJ-u, bo imel in tkaln. 3 l-i:4 yz, Tov. vol. izd. n. Pošta 4:4, Združ. tov. svile : DES I. 2:6, Bombažna tkal. : Del. drž. žel. I. Vz '■T>A, Brivci : Del. drž. žel. I. 2:6, DES I. : Bombažna tkal. 4%: 3%, Pošta : Združ. tov. svile 4j£: 3%, DAPPS : Tov. vol. izd. II. 4% : 3%, Soc. zavod : Pred. in tkal. 4:4. Po četrtem kolu vodi v prvi skupini Tov. voln. izd. I. s 23 točkami, sledi Mar. tekst. 21>/a, Splošna 20% itd. V drugi skupini voda Del. drž. žel. I. s 27% točkami, sledi Pošta z 22, DES I. z 20 itd. mednarodni mojstrski turnir, ki se prične dne 3- t. m. v kopališču Te-plicah Sanovu na Češkoslovaškem, 12 udeležencev, čeških mojstrov bo sodelovalo 7. Izmed inozemcev so vabljeni Pia ter (Poljska), Szabo (Madžarska), 0’Kelly (Belgija) in Galja (Avstrija). F1SAJ je odredil kot svojega predslavnika na turnirju V. Pirca. -..SaUtUHIIMIMtO (M Ulili HH si je s tem že četrtič priborit prvenstvo. Ketiš ima tako najboljše izglede. da dokončno osvoji prehodni pokal, ki je razpisan za to tekmovanje. Drugo mesto je zasedel Mišura s 25 točkami, tretje Lupša s 23 in pol, četrto pa prof. Stupan. PTUJ Na junijskem braotumirju je igralo 16 udeležencev. Zmagal je presenetljivo 15 letni J. Podkrajšek, ki je dosegel skupno z Rudolfom v finala štiri točke in je potem dobil odločilno partijo. Nadaljnji vrstni red je bil: Pešl 3, Rišev-skv 2, Brenčič, R. Podkrajšek 1. FUtn o tekam Slovenija : Hrvafska Filmsko podjetje V Sloveniji je izdelalo film o šahovski tekmi Sliovente ja—Hrvaitška na 200 deskah, ki je bila pred mesecem v Rogaški Slatini. Film je zelo dobro uspel in pride na program novega obzornika, ki bo tekel v naših kinematografih od 15. julija dafje. Filmi traja približno pet minut. Igralci I. kategorij«! Na predlog kvalifikacijske komisije je Šahovski odbor pri Centralnem ' odboru FISAJ-a priznal 31 igralcem iz ljudskih republik io iz JA, ki so izpolnili predpisane norme, da so igralci I. kategorije. Iz Slovenije pridejo v I. kategorijo: Germek, Longer, Omladič, V. Slo-: kam, Mih o Požar. Zaenkrat so upoštevani samo rezultati iz let 1945 in 1946. Na pod-, lagi letošnjih rezultatov bo seveda I. kategorija priznana zopet večjemu številu igralcev. V L kategorijo pridejo šahisti, ki dosežejo na republiških prvenstvih nad 50Vo »K na polfinalnih državnih furnirjih1 nad 33 "/o. v Teplicažfšanovis Ni še gotovo, če bo na turnirju igral Szabo, ki nastopi že 15. julija na četrtfinalu za svetovno prvenstvo v Hilversemu. Szabo bi bil v Teplicah Sanovu gotovo prvi favorit. Brez njega se utegne borba za prvo mesto razviti med češkimi mojstri Pachmanom, Kottnauerjem in FbMysom ter našim zastopnikom Pircem. iiiiiuiiimii-uKionuieis Po«iv vsem fixkulturnšm društvom Moštven® prvenstvo Slovenije Drugo, tekma II. kola med FD Kla-divarjem (Celje) in FD Kranjem, ki bi morala biti v Celju, ni bila odigrana, ker je imel Kranj težave s sestavo mnoštva in ni nastopit. Kladi var torej dobi tekmo 8:0 p. f. mika m 2 tečajnici in morajo sama nositi stroške prehrane, ki se bodo naknadno določili. Teeajni- V drugi tekma prvega kola za moštveno prvenstvo Slovenije je prejšnjo nedettpo Železničar (Maribor) visoko premagal FD Kranj s 7:1. Kranjčani so dosegli samo dva remija. Mariborski železničar postaja s tem zelo resen tekmec ljubljanskemu Poštarju za naslov prvaka. POŠTAR : ŽELEZNIČAR 7:1 V II. kolu finala za moštveno prvenstvo Slovenije je včeraj aktiv Poštar (FD Krim) dosegel proti svojemu glavnemu tekmecu Železničarju (Maribor) visoko zmago 7:1, s čimer si je verjetno že zagotovil naslov prvaka. Posamezni rezultati so bili naslednji tprvoimenovani so igralci Poštarja) : 1. Puc I Ketiš 0 Z. Mlinar 1 Babič 0 3. Sušnik I Jeremic 0 4. Levačfč % Ljupša % 5. Majcenovič I Foray 0 0. Erker 1 V. »asko 0 7. Inž. Petrič 1 Marvin 0 8. Mrzlikar % J. Bask o % PRVENSTVO LJUBLJANE Moštveno prvenstvo ljubljanskih sekcij je bilo te dni vendarle zaklju-. čeuo. Rezultata zadnjih dveh tekem sta Vič—Šiška 5:3 iu Stari Vodmat— Dom armije 6:2. Končno stanje je naslednje: 1. Poštar 44 in pol, 2. Vič 36 in pol, 3. Bežigrad 34 im poi, 4. Siska 29. Slede Stari Vodmat 28. Dom armije 25. Železničar 17, Št. Vid 8. Dom armije je v zadnjih tekmah zaradi odsotnosti nekaterih igralcev nastopal z rezervami 'm je zalo dosegel slabša rezultat kot bi ga zaslužil. Prveatstvo rejnEfelik V Cačku se je te dni pričel turnir za ametersko prvenstvo Srtčje. Igra rekordno število 21 udeležencev, ki Okrajni fizkulturni odbor v Ce- ne smejo biti mlajši od 17 let lju osnuje fizkulturno gozdno šo- m ne starejši od 30 let. Prijave lo v Lokah pri Mozirju v obliki pošljite takoj na okrajni fizkul-taborenja. V tej šoli bo vaditelj- turni odbor v Celju, nakar p rejski tečaj za moške in ženske za mete naknadna navodila, vsak oddelek po 3 tedne. Tečaj se ^ prične začetkom julija in se sprejme vanj po 30 tečajnikov. Tečaj je namenjen vsem fizkulturnim društvom in aktivom bivšega celj-lizkv.ltu. _g.. okrožja in vabimo vsa društva in aktive na udeležbo v tem tečaju Vsa društva in aktivi so dolžni, br,igao-nedeljek je moskovski Dinamo po precej težki borbi premamili Torpedo z 2:0, v Leningradu pa je domači Dinamo premagal Krilja Sovjetov (Kujbišev) s 3:0. Spartak je v četrtek rra gostovanju v Minsku z zmago 8:1 nad domačim Dinamom dosegel najvišji rezultat v letošnjem nogometnem prvenstvu Sovjetske zveze. Isti dan na stadionu Dinama v Moskvi CDKA. ni imel uspeha v borbi proti Traktorju, s katerim je igral neodločeno 2:2, kar predstavlja velik uspeh za goste. Predvčerajšnjim je domači Zenit v Leningradu premagal Krilja Sovjetov iz Kuj-biševa z 2:0. včeraj pa je tudi v Leningradu domači Dinamo premagal VVS z 2:1. Danes je na stadionu Dinama v Moskvi čez . 80.800 gledalcev prisostvovalo derby — srečanju prvenstva med domačim in tbiliškim Dinamom. Tekma je potekla v precej ostrem tonu, tako da sta dva gola padla iz prostega strela. Po boljši in učinkovitejši igri je zmagal moskovski Dinamo s 3:0 (0:0) ter si je s to zmago zagotovil vodilno mesto v prvenstvu in ga bo težko kdo dohitel, tbiiiški Dinamo pa je s tekmo manj kot CDKA padel z drugega na tretje mesto v prvenstveni lestvici, ki je po teh srečanjih naslednja: Dinamo (Moskva) 11 9 2 0 29:5 20 CDKA (Moskva) 11 5 5 1 24:12 15 Dinamo (Tbilisi) 10 T 0 3 27:11 14 Spartak (Moskva) 10 5 2 3 22:13 12 Traktor (Stalin.) 10 4 4 2 10:13 12 Torpedo (Moskva) 9 4 2 3 13:7 19 Zenit (Leningr.) 11 5 6 1 19:2S 10 Dinamo (Kijev) 9 3 3 3 9:15 9 Dinamo (Leningr ) 10 3 2 5 13:19 8 Krilja S. (Moskva) 9 1 4 4 9:13 6 Krilja S. (Kujb) 10 2 2 G 8:24 G VVS (Moskva) 10 2 9 8 8:16 4 Dinamo (Minsk) 10 2 0 8 7:28 4 Zadnjič je bila v lestvici tiskovna napaka pri doseženih golih CDKA. ki bi iiinr 1 i b‘ti 22 in ne 23. 2:1, nato pa je Sparta do odmora do-še 2 gola, in sicer po Ludlu. v 22. min. Iz prostega strela in v 29. min. po Hroneku. V 30. min. drugega polčasa je Zmu.tlik zvišal ua 5:1 in ko je izglodalo, da bo Slavija doživela visok poraz, je Pajkert v 35. min. zopet znižal stanje ua 5:2. dve minuti nato pa je Holman postavil končal rezultata tekme 5:3 za S p ar to. Slavija je vkljub porazu letošnji nogometni prvak Češkoslovaške. V ostalih treh tekmah so bili doseženi naslednji rezultati: Bata:Kladno 4:2, pleska Ostrava:Viktoria 'Žižkov 5:2 in Žilina: Jed nota (Košiče) 1:1. Končna lestvica nogo motnega prvenstva Češkoslovaške je naslednja: 26 19 2 5 110:54 40 26 18 3 5 101:35 26 15 2 9 26 13 5 8 26 13 3 10 Bratislava 26 13 2 11 Ostrava 26 12 3 11 J ed nota 26 12 3 11 Slavija Sparta Kladiio Zilfiiia Bohcmians 39 68:56 32 62:50 31 /7:61 29 78:48 28 62:57 27 63:60 27 Prag a, 29. junija. Predvčerajšnjim, včeraj in danes so bile odigrane štiri zadnje tekme v letošnjem nogometnem prvenstvu Češkoslovaške. Čeprav je bilo že pred tem prvo mesto zagotovljeno nogometnemu moštvu »Slavije, vendar je njeno srečanje s Sparto v zadnjem kolu privabilo na igrišče čez 45.0000 igralcev. Sjmrta je bila ves ča.s tekme boljša in šele konec jQ pripadal Sla vi ji, ki se je tokrat prebudila in popravila neugoden rezultat prvega polčasa. Že v 5. min. je ZmatUk dosegel vodstvo za Sparto,. ki ga je dve minuti nato Kokštajn zvišal na 2:0 V 12. min. je Pajkert znižal na Viki. Frize n 26 It 5 10 67:83 27 Bata 26 9 4 13 63:66 22 Žldenice 26 10 2 14 04:78 22 ASO 26 10 2 14 44:57 22 Vlkt. Žižkov 26 5 2 19 45:108 12 Liben 2« 3 0 23 25:116 6 Iz lige izpadejo zadnja štiri društva Žideniee, ASO, Viktoria Žižkov in Liben, kot nova člana pa sta doslej sigurna Čechie Karlin (prvak srednječeške divizije) in slovaško društvo SK Trnava iz Trnave, dočim bosta ostala dva člana določite kvalifikacijske tekme med osmimi društvi. Milano, 29. junija. V predzadnjem kolu italijanskega nogometnega prvenstva ni bilo posebno zanimivih srečanj, tako da so zmagali vsi favoriti. Rezultati so bili: Torino:MHano 6:2, Geiioa:Triestina 3:1. Piorentina:Bari 2:0, A t al a n t a: V en ez i a 3:2, NapoILSampDoria 1:0, Alessjuidria:Lazio 2:1. Juventus:Livorno 2:2 (!), M od en a: Brescia 1:1, Bologna:Liter 1:1, Vicenza: Roma 0:0. Tudi po tem kolu se prvenstvena lestvica ni izpremenlla in je v vodptvu Še nadalje Torino z 61 točkami pred Ju-ventusom 52, Modemi 51 in Milanom 48 točk. Bern, 29. junija. Danes so bile te tri zaostale tekme nogometnega prvenstva .Švice, v katerih so bili doseženi naslednji rezultati: Locarno:Canto>nale 2:0, Orenchen:Ba-sel 3:1, Lausanne:Urania 5:2. Na prvenstveni lestvici se ni v ničemer spremenila. Biel pa je že itak siguren prvak. V nedeljo bo prvenstvo zaključeno z zadnjimi preostalimi tekmami. „7o«ar de France44 je že v po&m&ni teku Parla, 29. junija. V sredo so se začele po sedmih letih znane kolesarske dirke To ur de France, na kateri sodelujejo tudi mnogi inozemski tekmovalci. V prvi etapi Paris-Line, ki je dolga 230 km, je tekmovalo 100 kolesarjev iz Belgije, Nizozemske, CSR, Italije, Švice, Luksemburga in Francije. V prvi etapi je zmagal Kobler (Švica) v času urah, za dve dolžini kolesa pred Maha jem (Francija). drug etapi je na progi Lille— Bruselj, ki je dolga 182 km, zmagal Vietto (Francija) v času 5:55:52 urah pred Irapanisom (Belgija) v času 5:58:48. 4' tretji etapi, ki je najdaljša v vsej tekmi in meri 314 km, je od Bruslja do Luksemburga zmagal Končani (Italija) v času 10:59:03 urah pred Coiganom (Francija), ki je vozil 11:04:47 ur in Gamelinijem (Francija) v istem času. V četrti etapi od Luksemburga do Strassburga je na 223 km dolgi progi zmagal Robič (Francija) v času 8:14:29 ur pred KuMerjetn (Švica) 18:15:01. V današnji peti etapi od Strass-burga do Besaimjana je zmagal na 248 km dolgi progi Kiibler (Švica) y času 8:10:45 pred Rosselom (Italija), Bonaventuro (Francija) in Mathieujem (Francija), vsi v istem času. I s prvih etapah vodi v skupni oceni Vietto (Francija) v času 89:36:01 urah pred Ronoonljem (Ita- lija) 39:37:23, v konkurenci moštev pa vodi Italija pred Belgijo. Jutri bodo imeti tekmovalci prvi dan odmora. Po peti etapi je ostalo v tekmovanju samo še 72 kolesarjev. Zatopek (ČSR) pretekel 5®oo m v 14:&8.2 nsimatie Praga, 29. junija. Tu je bil predvčerajšnjim končan velik mednarodni lahkoatletski miting, na katerem je tekmovalo 9 inozemskih tekmovalcev. Najboljši rezultat tekmovanja je dosegel Celi Zatopek, ki je premagal Šveda Nyberga ter Finca Koskelo in Hdinstroma ter po-S&vvit z rezultatom 14:08.2 minul nov državni rekord, ki je obenem drugi najboljši rezultat na svetu sploh. Boljše od njega je dosedaj teke.l samo svetovni rekorder Gun-dar Haegg (13.58.2). Šved Ny!berg, ki je bil drugi, je zaostal okoli 300 metrov in dosegel čas 14:59.4. Tudi drugi rezultati na tem tekmovanju so bili zelo dobri: 100 m: 1. Mc Dona Id Bailey (Anglija) 10.4, kar je letos najboljši rezultat na svetu; 2. Braedkman (Belgija) 10.0, 3. Paračdk (CSR) 10.7; 200 m: 1. Mc Donakt Bailey 21.2, 2. David (CSR) 22.0; 800 m: Jung-grem (Švica) 1:54.1, 2. Cevon.i (CSR) 1:54.1; 110 m čez ovire: 1- Braeokman (Belgija) 15.0, 2. Krut (CSR) 15.3; 200 m čez ovire: 1. Braeekman 24.5 (novi belgijski rekord); skok v višino: 1. Hausenblas (CSR) 195 yardov M c Kenley 47,2, 880 yardov ton 1:49,5, 460 m čez ovir« Kirk 53,0; v -šinu Verasle 2,03, Scofielirl 2,02 in Steers 2,'Ot; krog-Ia Thompson 16,70 itd. NOGOMETNI prvak Škotske je postal ponovno Glasgovv Rangers, in sicer kot lani pred Hiberniansom, katerim se je izmuznil tudi pokal. ZA ZIMSKE olimpijske igre so se dosedaj prijavile naslednjo države: Švedska, Anglija, Llchtenstein, Italija, Danska, Turčija, Belgija, Francija, Avstrija in Švica. Prireditelji računajo na udeležbo tekmovalcev iz 20 držav. DELAVSKA REPREZENTANCA. ITALIJE je prejšnjo nedeljo v Ženevi pre-mogala delavsko rciprezcnt.inc o Švice v nogometu z 1:0. NOGOMETNA REPREZENTANCA DUNAJA jo prejšnjo nedeljo premagala Bratislavo z 2:1. Gole so dali: Stojaspaal in. Waginer za Dunuj. M;il;ttLnek.y p.; za Bratislavo. FRANCOSKA nogometu a /.veza jo že objavila termine mednarodnih tekem za loto 1948 in drugo polovico letošnjega leta. V novembru letos bodo igrali Fran-CM>zi proti Portugalski v Lizboni, 7. marca 1948 v Pragi proti Češkoslovaški, 4-aprila v Parizu z Belgijo, 7. aprila v Angliji z Veliko Britanijo, 33. maja v P a r i z u p roti Ško ts k i. PRVAK Avstrije v nogometu jo postal Waeker, ki je premagal v zadnji igri prvenstva Sportklub 4:0, dočim {ie njegov konkurent za prvo mesto Rapid v odločilni igri z FC Wein izgubil tekmo 2:3. PRVENSTVO Evropo v dviganju uteži ho v sklopu finskih športnih iger od 1—3. julija v Helsinkih. NA MEDNARODNEM lahkoatletskem kongresu, ki je zboroval v Londonu, so obširno razpravljali o nadoknadi izgube plač za tekmovalce. Švedi so predlagali nadoknado 1 funta (okoli 250 din) dnevno za otroke in ženo oziroma svojce, ki jih tekmovalci podpirajo. To odškodnino smejo dob Hi samo za nastope na velikih priredit vab. Prav tako se je obravnavalo o strogih kaznih za kršenje amaterstva, ki naj hi se omilile. Prodrl .id predlog ameriškega športnega diktatorja Brumlagea, da se vsa ta vprašanja pred-lože na prihodnji kongres, kii l*o drugo leto. Rezultati republiškega modelarskega tekmovanja Republiškega teknurvaiija, ki (e bile