Glasnik S.E.D. 41/3,4 2001. stran 19
TEMA	Si.D.
Polemika, diskusijski prispevek/1.21	Mojca Tercelj Otorepec
SKRIVNOST ČAROVNIŠKE AKADEMIJE, IGER IMA30 POSAMEZNI
ČAROVNIKI /beri konservatorji/
V ROKAH RAZLIČNO MOČNE ČAROVNIŠKE PALICE, I. DEL
Ta prispevek je namenjen vsem, ki se kakorkoli srečujejo, ukvarjajo z regijo' aH poskušajo ohranjati in varovati njeno prepoznavnost, kije sestavni del nacionalne /beri državne/ identitete v prostoru in hkrati tudi času. Namenjen je tudi tistim, ki se s tem šele nameravajo ukvarjati, torej študentom, absolventom, samozaposlenim v kulturi - zasebnim raziskovalcem, tistim, ki delajo v občinskih službah ter pripravljatcem Vhfi za lokacijsko in projektno gradbeno dokumentacijo.
Kaj je torej tisto, kar najprej opazimo, ko se pripeljemo v neko državo? Golovo to ni plctarski ali lončeni obrtni l7-delek, torej drobni predmet premične dediščine, ki je tudi sooblikoval kitiluro in način življenja ljudi v prostoru in Času. Najbrž opazimo prostor s krajino in nadgradnjami v teJ kraji ni ter odnos med njimi. V izrazu nadgradnja v Prostoru razumem tako ljudsko stavbarstvo (hiše, domačije, gospodarska poslopja, kozolce ... ) in trške stavbe, ki se združujejo v trška jedra z urbanistično Osnovo, kot skupek nadgradenj v prostoru so prepoznavna Udi mestna jedra s svojo urbanistično zgodovino, kulturo lfi í načinom življenja v njih.
nožna vnosi značilne krajine z nadgradnjami v prostoru m Éasu Predstavlja v neki regiji njeno identiteto, ki je del
celotne države. Če pogledamo na Gorenjsko, ki v nacionalnem pogledu predstavlja vso Slovenijo (npr. slovenska noša je v resnici gorenjska, Bled velja za biser Slovenije, ki ga predstavljajo vsi katalogi za tujino in turiste. Servis za protokolarne storitve Vlade Republike Slovenije je na Gorenjskem ...} lahko na osnovi terenskega dela Ugotovimo, da se prepoznavnost Gorenjske kot pokrajinske regije izgublja. Pa prav na področju krajine s prepoznavnim stavbarstvom rastejo hiše. ki so "tipične" za vso Slovenijo, "poznavanje dediščine" je pripeljalo na Gorenjsko
i Regija ji: tu mišljena kol pokrajinska oznaka v slovenski-m prostoru . npr. gorenjska, dolenjska, primorska .... m ne regija v evropskem pomenu, ki je dosti večja enota.
Iii).	TEMA
Glasnik S.E.D, 41/3.4 2001. stran 20
dolenjske tesarje, ki so' mnogokje na novo postavili dolenjske toplarje (tudi znotraj varovanega območja Protokolarnega servisa Vlade Republike Slovenije), čeprav ima Gorenjska svoj tip, ki je danes nekako odveč, saj seno baliramo. Izgubljajo se stavbe, imenovane kovačnice - tako podkovske kot orodne, ki jih s pomočjo CRPOV projektov prek Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spremir^ajo v mlekarne, sirarne in turistične trgovine, ob tem, da se na Gorenjskem razvija nov način turizma - reja kory in konjeništvo. Morda pa teh konj ne bo treba podkovati?
Prav zdaj, ko je glavna nota v turizmu predstavitev naravne in kulturne dediščine v slovenskem prostoru. Katero naravno in kulturno dediščino želi predstaviti turizem'.' Recimo, da je lo lista kulturna dediščina, za katere varstvo smo zadolženi konservatorji na zavodih za varstvo naravne in kulturne dediščine po Sloveniji. V pomoč razvoju turizma bi morali za občino, ki se namerava predstavljati in gospodarsko okrepili skozi turizem, na zavodih pravočasno pripraviti strokovno gradivo. In tu se skriva problem. Kako naj delujemo konservatorji, ki ne zmoremo biti vse v eni osebi, ki zelo težko ali pa sploh rte zmoremo v enem mesecu pripraviti kakovostnih (op. avt.) strokovnih podlag za Spremembe in dopolnitve prostorskih planov za dvajset občin, ki jih pokriva npr. gorenjski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, da o planinah niti ne govorimo. Pravzaprav gre tu za oceno stavbnega fonda v prostoru in času, ki ima dediščinske lastnosti tako v svoji geografski legi, gradheno-razvojni zgodovini, socialni seslavi ljudi, ki so tam živeli skozi stoletja, s poudarkom na dejavnosti, s katero so se ukvarjali, za oceno likovnih kakovosti (op. avt). To je samo ena izmed nalog, ki jo opravljam kol elnologinja konservatorka. Za to delo hi potrebovala vsaj pol leta, če želim, da bi bilo delo le za eno občino opravljeno kakovostno. Stavbna topografija in topografija vaških, trških in mestnih jeder je osnova za izdelavo odlokov za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega ali državnega pomena, ki jih sprejmejo občine ali država. Odlok je pogoj, da lahko lastnik kandidira za sredstva na vsakoletni javni razpis Ministrstva Republike Slovenije za kulturo. Da ne govorimo o občinah, ki se sploh ne zavedajo, kaj to pomeni zanje in njihov lokalni razvoj, ki gotovo ni zgolj razvoj infrastrukture, temveč tudi razvoj celotne občine, ki hoče postati prepoznavna npr. po naravni in kulturni dediščini. Tu bi morala poseči ustrezna ustanova, ki se ukvarja z ohranjanjem, varovanjem, obnavljanjem in vključevanjem te dediščine v še prepoznavni prostor npr. gorenjske regije. Zato menim, daje treba občasno obveščati širšo javnost na gorenjskem območju v lokalnem časopisju. Poleg vsega to tudi počnem, vsaj .10 let prepozno. Zavest ljudi o stavbni dediščini na vseh nivojih jc: "Gospa Mojca, a vi men ' res ne b dovolil' nadomestne gradnje? Pa kaj čem s to staro podrtijo, a ne vidite, kako lepa lega je tu. ta parcela ima pogled na celit lukovškio dolino, tudi moje korenine so tu, saj bom zgradil še starejšo hišo, še lepšo, kot je tale. Nameravam se ukvarjati s kmečkim turizmom, skrbel bom za 10 našo dediščino??'" Prav zato se mnogokrat vprašam, kje sem v službi, kje jc rešitev? Kot konservatorka veliko časa porabim za sodelovanje v lokacijskih postopkih. Ali je to delo res naše delo? Tako imenovane lokacije oz. sodelovanje v upravnih posto-pkih še vedno opravljajo
konservatorji različnih humani-stienih in tehničnih ved. ki niso upravni delavci, ampak strokovni. Na drugi strani so delavci Uprave RS za kulturno dediščino, ki opravljajo strokovno delo, pa niso konservatorji. ker so upravni delavci. Kje je odgovor na razmejitev na upravne in strokovne delavce, ki so konservatorji z ustrezno izobrazbo in s konservatorskim izpitom? Dejstvo je. da varstvo nepremične kulturne dediščine v prostoru zahteva strokovno delo in sodelovanje v upravnih postopkih, vendar menim, da obeh delovnih obveznosti ne more opravljati konserva-tor v eni osebi, ki izhaja npr, iz httmanistike.
Tako je ohranjanje in varovanje ter obnavljanje kulturnih spomenikov z etnološkimi, arhitekturnimi in kulturno-krajinskimi in naravnimi (op. avt.) lastnostmi v praksi obsojeno, da propade, ker smo to dopustili in ker nas še vedno poskušajo spremeniti v univcrzalce. Ista država, ki nas plačuje, je sposobna zavrniti vloge za obnovo težko pridobljenih kulturnih spomenikov, ki danes še stojijo v svoji neokrnjeni podobi in jih lastniki želijo ohraniti in predstaviti javnosti...!!? Vsak večer, kose peljem s terena, gledam lučke, ki osvetljujejo hribčke z obnovljenimi kulturnimi spomeniki - edino? prepoznavno identiteto gorenjske regije in s tem tudi celotne države, ki jo Gorenjska v protokolarnem pomenu predstavlja. Tudi starim podeželskim, trškim in mestnim jedrom se ne godi kaj dosti bolje, okrog njih se bohotijo nove športno rekreacijske cone in sodobna trgovsko-p os I ovna sredisca, ki izpraznijo še tako majhno mestno jedro. Jasno, amerikanizacija načina življenja je prišla v Slovenijo, tudi na Gorenjsko. V mestnem jedru Kranja je konservatorjem do danes uspelo ohraniti bivalno-trgovsko-poslovno dejavnost, koliko časa še?
V ljubljanskem starem srednjeveškem mestnem jedru so konservatorji poskrbeli za obnovo fasad, vsaka druga mestna-trško-obrtna hiša ponuja čevlje, da Ljubljančani ne bomo hodili naokrog bosi. Ali je morda Ljubljana - staro mestno srednjeveško jedro, mesto čevljarjev? Menim, da ne! Morda se eden izmed odgovorov na to dejstvo skriva v tem, da so trgovci z novci oz, zaradi njih pobegnili v večja obmestna poslovno-trgovska središča, ki že objemajo npr. Ljubljano, glavno mesto Slovenije, ki bi tako rado dokazalo, da je evropsko - BTC. Leclerc, Interspaar - sama prepoznavna slovenska imena, trškim in vaškim jedrom pa to sledi leta ... Vprašanje časa in prostora, ki je na voljo? Še vedno Ljubljančanka, ki delam na območju Gorenjske! Kot konservatorka se sprašujem, kaj naj storim, da bo gorenjska regionalna in nacionalna identiteta prostora -družbenega in fizičnega - vidna vsakomur, ki sc pripelje v neko regijo oz. državo. Kje jc nacionalna strategija za varstvo nepremične kullurne in vse druge dediščine, ki jo država Slovenija še premore, pa se je ne zaveda, kje živi Ministrstvo RS za kulturo. Ministrstvo RS za okolje in prostor in kje Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano?