% Duiet izhaja 1., 10. in 20. dne vtaciga mesca na celi poli, in velja po pošli za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. 60 kr . v tiskarnici •prejemala na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Uaaira dan poprej. Tetitf XVII. V Ljubljani 1. prosenca 1864. ■ Asi Katollšk cerkven list* Triglav sosedu Mi umu za noro leto 1&SM. Vem dobro, da si že nesterpljiv, dragi moj Kumr, ker ti na tvoje priljudno pisanje odveč dolgo ne odpišem. Ali pomisli, da že precej let na hrrbtu nosim, in stare kosti se le počasi k čemu spravijo, zlasti pa, ker znano ti je, da mi verh tega se zmiraj za nohti gre in mraza derlitajoč komaj prro primi m. Pa treba je tudi prevdariti, kaj bi ti na tvoje bistroumre in mu«e odgovoril; kajti pisal si mi blrzo enkrat, ko ti je ma-runj glavo grel, in švigale so ti dobre misli spoti peresa, kakor mojim kovačem cveči izpod kladva. Veš pa, da moje merzle gorice obrodujrjo pač oglje in kopice, ne pa sladke tertice. Pa ne da bi za to zameni! Še tudi pa ima vsaka reč svoj čas, in tarVa prav sem hotel počakati. 0 božiču in novem letu obiskujejo nas koledarji, in kadar je kolač na mizi, prrjden jim damo četcrtinko všrnice ali jtjde v vrečo, vselej malo pomožujemo in ktero uganemo. Mislil sem si, morebiti o taci pnliri tudi za-te ktero sklepljemo, da se ti odrežem moško po prijatelsko in po gorenare, ker dervar in zarobljencc bi ne hotel zmirjan in pso-van biti, česi tudi imam z der vi dosti opraviti, in sedim med gorjanci, med katerimi sem sam naj veči, kaj pa da. Z vsem tem sem se hotel izgovoriti, zagovoriti in očistiti za svojo počasnost ali zamudo v odgovoru ter pogrešek zoper priljudnost; sej je vsemu svetu znano, tla Atlamovi otroci nočemo nikoli sami svojih napak krivi bili, temuč jih na dolgo in široko na druge Evračujemo in jih počernujemo, če so tudi k vsemu temu nedolžni in beli, kakor sneg na moji glavi. Sadaj pa „ad materiam." Govoril si lani osorej, ljubi sosed moj, tla se hočeva midva — skerbna in poštena možaka in domorodca — lotiti olike svojega naroda. Ta jc bila kej modra; poterdim ti jo od konca do kraja; pa vendar ne, da bi bil hud, ako ti ktero mojih naslednjih vošil nekoliko žele/ničnega dima gori memo Ostrža ali Dobovra v obraz zažene. Nota bene! Slišim, da po zborih, srrnjskih posvetih itd. itd. z močno obširnimi besedami govore in mnogotere potrebe razkladajo, kakor je pogosto navada ali razvada v vstavnem življenji; torej se ne boš spotikal, ako bode tudi to ali uni moje vošilce nekaj daljše. Sej tudi morava z drugimi vred napredvati. 1. IzptTvenja bi to-le rekel, nmj zvesti tovarš in sonositelj mojih rev. Ti imaš lepe in prijazne vinske gorice, kakor da bi jih sam Noe bil zasadil, — pa vender dostikrat prazne niošnjice. Veš, da boš mogel odsihmal vinsko vžitnino plačevati? Odkod boš dobival denarce? Naroči svojim sinovom, naj z marljivim rokami drage vinograde obdelujejo in s pridelano kapljico po pameti gospodarijo. Primejo pa naj se tudi z vsimi persti in rokami, kolikor jih je v vsaki hiši, svojega polja, da bodo ložej onigavili. Tako je storil Notranjec, ko mu je bila železnica cestni zaslužek pozohala, in zdaj prebije, če tudi ne dostikrat brez krulečega že vos ca (želodca). Sej se tudi poprej marsikteri deržini ni ravno židana godila: večkrat je šel gospodar od doma na cesto z vozom in živino, domu je priknh-štral brez voza, ali še celo brez k«inj. Se ve da, vošiti moram k temu trojemu poljodelcu, kadar ima vinčka v kleti, da ga nebi marunj za plugom metal ter ne bi opletal kakor krniia za vsaeim tri om kamnom; — kadar žita namlati. naj ga tudi kaj spravi v kašlo, in kadar zakolje kej št tinastrga, naj nr pozabi, da mesu* nima enega samega dne in leto ne enega samega tedna. — C t* tudi Sava šumi', pa že slišim tvoje ncvšrčno godenijanjt* na moj svet: „kaj se neri vtika v moje gospodarstvo, pred svojim pragom naj pometa!!u llragi moj, rekla sva, da hočeva vzajemno ali skupaj svoreniri narod olikovati, iu od deleč se marsikaj bolje vitli kot otl blizo, -- iu pa sej nisem terdil, da ste vsi tari! Tudi sebe nič ne opravičujem, rečem cro: če ti vse svoje vinčkarje in žganjč-karje ob enem rr-doli po vodi zaženem, se ho Sava jezila in tema se ti bo pred očmi delala. Sama Ljubljana jih jc dober regiment zmožna špngati. Imam pa še 999 vošil, ki ti bnm le še nektere naznanil, Kume dragi! 2. Ako boš vidil kako umazano aiiio, ali kaj druzega enačVa, vošim, da bi jo poslal re-gori v moje bohinšče jezero, pozimi je čas prati; zanesi se, da kmali ho bela in snažna, kakor so mnoge gorenare. Jaz pa ti imam ludi marsikaj neličnega poslati, da bi v gorri K trn namočil, pa da bi tisti ve liri rari ošipali in odpravili, kar jr nagnjusnega in neličnrga. 3. Velika prednost je tebi, da imaš celo do znožja železnico; kdaj bom jaz doživel ta blagor, da bi sc vila čez Lobelj moj na Korotan, pa da bi eno tipavniro stezala tudi če-gori do mojega lepega lllcjjirrga jezera? — Za zdaj pa vošim tebi, da bi ti po trj nagli derči oddenlral tje v London v razstavo ookrunovanje praznikov in posta, pretrpe in vse tisto, kar mojim otrokom srrčo in mir spodjeda. 4. L'e tudi ti nisem bil precej odgovoril na tvoje pismo, pa vender opominov tvojih zastran olike preslišal nisem in sem pridno s teboj delal. Postavila sva to leto marsikterega svojih zaslužnih sinov in storila neumrrljive njih imena, nekaj pa sva spomin nekdanjih poživila. ,,Abuna Soliman" sr bere po vsi Slovenii, „Zlati vek" je najnih sinov delo. kakoršne- ga še ni bilo pod Snežniki, več cerkvenih slovniskih, učilniških in druzih knjig je obogatilo mlado slovensko slovstvo. Xe bom govoril šc o mnogih druzih prizadevali, dane bode kdo rekel, da se bahava, ko le čisto resnico terdiva; vošim pa, da bi nama tudi novo leto obilno lepega sadu rodilo. 5. Ker so pa časniki in bukve slovenske zastonj, ako sc ne bero, torej vošim 999.999 vozov sreber-n i h petič nasi deželi, da hi se vsaka srenja naročila saj na en iztis ,,Zgodnje Danice" in druzih dobrih slovenskih časnikov, pa si tudi omislila vse poštene bukve, kterc ji v pravo omiko teknejo. Vošim pa tudi po tvojem zgledu, da hi se v globočini med Kumom iu Šentjurjem požgalo vse, kar se sili spotikljivega v naše slovstvo; samo sc je hati, da hi sapa pepela na njivo iinega bližnjega kmeta ne zanesla, kajti kamor hi kaj taecga zadelo, gotovo bi sedem let ne izrastlo druzega. razun mačkovca in nemilo dišečega habata. t). Lepo in dostojno bi bilo, ako bi se sem ter tje marsikaj okornega omcčilo, resastega omelo, oj-strega ogulilo, osornega ukrotilo, robatega obrusilo, divjasčega upitomilo, lilndastega otesalo, palečega ohladilo, butastega ugladilo; torej bi jest vošil 999 voljnakov seršenov po hribih in dolinah razstavljenih, kteri bi imeli taki sluh, da bi vse nečedne besede precej slišali, in kadar bi kilo zaklel, bi ga en ser-šen na jezik piknil, — kadar bi nesnažno spregovoril, dva, - kadar bi šel na pouočevanje ali pretep, naj ga njih celi panj doimi proti domu dervi in žene tako jaderuo, da samih britkost in muk bode komej vrata v svoji; gnjezdo našel. Lepo število volnjakov naj bi stalo na Golovcu, Itnžniku in ob Mir ji za Ljubljano zoper mnogotere grehe in napaki-, ki jih nočem posebej imenovati, da se tudi v mene kak seršen ne zaleti. 7. Pa veš, kaj ti bom se povedal, bratec m«»j! V Kranju, ki je ponos moje nekdanje slave, sem osnoval spodnjo gimnazijo: pa kratko in malo ne zato, da bi mi li v Novomeslii zgornjo zapravil, — marveč so moje serčne želje, da bi tudi jest zgornjo dobil. Pomagaj mi k temu, če si mi res pravi sosed, pa bova velikansko gimnazijo v Ljubljani nekoliko paralizirala. Sej tako hoče štimana biti, ki preveč učencev ima... «Y se ti pa vender včasi le stiska godi zastran šolstva, potolaži se; tudi moja It a dol i ea, ki je mesto, terg in vas, še zmiraj nima glavne šole. Koliko moje bistre mladine po visoeem Gorenjcem mora zato uka stradati, si lahko misliš.... Veliko bi ime! zastran sol še vušiti, ali kdo bo vse zapisal? Hekel bi samo še lo: svoje domače besede nikar ne preganjajva in ne zaničujva. Sadanjo dobo vesoljni svet spozna resnico, da olika naroda se da doseči le na podlagi ma-ternega jezika in kdor tega zaničuje, je div jak. Zato hi želel tako razmero med začetnimi in visiini šolami, da bi ne bil prevelik skok; v pervi latinšči moji otroci šc ne morejo zreli nemei biti, ra/.un ko bi sc materinščina v iieniar pušala, kakor svoje dni. Jloli me glas, ki sem ga čul, da več mladenčev samo zato ne izdela šole, ker ne znajo zadosti nemško. H. Vidim, da ze čez sedmico številko gre, pa imam se dosti vošil na sercu. Per parenthcsiu: sej si tudi ti lani o sedmici govoril, pa bilo se ti je v osniico zaletelo. Naj bo no! ... Meni dostikrat srečo vošijo, da imam vciiko belili cerkva, in ti ne toliko: Premalo število tvojih bi moglo tedaj zmiraj prepolno hiti. Ali je temu tako? Kaj pravijo stražniki Gorjanci in drugi tvoji sosedje? Od ene strani sem čutil v tem oziru neprijazno sapo vleči. Tudi jaz bi ti imel kaj potožiti, kolikor moj sosed Hlegaš ve, da bi bilo lahko sem ter tje precej boljše: veuder pa moram reči, da Gorenci cerkev še zadosti ljubijo. S tem pa tvojim podložnim nočem zabavljati, le vprašal sem. še naj ti v tolažilo spomin poživim, da po ternjevi poti se ložej gre v nebesa kot po gladki, le potolaži se tedaj s svojimi otroci tudi zastran tega, če imajo eni die v cerkev. 9. Kaj pa tvoji Ribničanje in Hočevarji ? — Xe bom dosti govoril, slišim pa, da tega ali tega majke doma preveč ne hvalijo zastran tega, kar namesto suhe robe domii nazaj prinese. Naj bi torej previdno študirali križem svet, in ne zamenjali s piškavimi orehi po tujem, kar so se v mladosti lepega naučili od slovenske matere, in kar so jedernatega slišali v svoji domači cerkvi. To je moje vošilo. — Pa boš oporekel: „Kaj pa tvoji Gorenci, ki hodijo na Ko-rotan dervarit, ali pa mladi dečki staršem spred oči k „pavrom" služit, kaj pa tisti domu nosijo?... Tiho govori, ljubi moj, da me preveč ne ra/.neseš. sem jih že posvaril, ni prav davno, v „l)aiiici:*' morebiti me bo vender kej vedlo. 10. Tudi deset i ca je lepo število in naj z njo dokončam svoje vošila, če tudi s težkim sercem, ker imam še veliko govoriti. Lepe prijazne šm ar niče, ki sva jih zopet to leto veselo obhajala in ki k oliki ljudstva silo veliko pripomorejo, in pa toliko imenitne ninogoletnice s s. Hermagora in F o rtu na t a, Ljubljanske škofije in s s. Cirila in .Metoda, — vse to, dobro vem, boš tudi ti v vedni spomin zapisal v svoje zlate bukve ko predrage dogodbe našim mlajšim — jeli da ? Vošim k koncu, naj bi drugi sosedje z nama v pogovor pristopili, u. p. iz /notranjskega. Primorskega, ►štajarskega, llervaškega itd.; sej tako prevzetna nisva, da bi se ne hotla z njimi meniti, čc tudi kak manjši od naji ktero reče. K sklepu ti pa moram še poki.in narediti in reči: Kar je res, je res, moj Kume! — ti si dober gospodar, ti si keršanski možak. To priča tvoja soseska in toliko dobrega iu lepega krog tebe in zlasti veliko lepih sere na daljo in širjavo. Se ve, da ti jih je tudi Ljubljana o svetem letu precej očistila; le glej, da si jih čedne ohraniš! „Kuinljair* — to je pa že samo na sebi beseda spoštovanja vredna; njega hvalijo cerkve in njeni možje. Torej poštenje mojemu sosedu Kumu ! Pobratim Triglav. Pogovori od sporedi. Spisuje M. S m o lej. Duhovni pomočnik na deželi, naprošen da bi bolnega hlapca v bližnji grajšini obiskal, sreča ravno pred gradom posestnika, ki je nekatoličan, zaročen z gospo katoličanko. Prijazno se pozdravita in po navadnem razgovoru in vprašanju po nasprotnem zdravju in vedenju reče posestnik: llavnokar sim bil pri bolnem Andreju, zlo se bo vašega dohoda razveselil, poprašcval je že, ali bote pač prišli: upam pa, da bolezen ni nevarna; poslal sim tudi ze po zdravnika, mislim da bo kmalo došel. Pogovorite sc z bolnikom in potem, prosim, se v gornjo izbo potrudite, da sc naše južine udeležite. Dobil sim ravno včeraj tudi goste iz mesta. Prišli so namreč naš gospod pastor, njegova gospa in visi vradnik L, moj sošolec, da bi se nekoliko dni pri meni pomudili. Lpam, da se jih ue bote ogibali in se jim oplašiti dali. Duhovni pomočnik. Nikakor ne. Gospod pastorja po osebi že poznam in mikalo me bo, ktere besede z njim spregovoriti. Lepa hvala toraj za pri- jasno povabilo, ako Andrej res ni nevarno bolan, se bom kmalo oglasil. Med (em pride zdravnik in ker tudi on poterdi, da bo hlapcu skorej odleglo in se zboljšalo, se kmalo za zdravnikom tudi duhovni pomočnik poda v zgornjo izbo. Prijazno je sprejet, in po navadnem pozdravu in skazovanji (predstavljanji), kakor je pri gospodi v navadi, ga domača gospa nagovori in reče: Gospa. Kako dolgo vas, gosp. kaplan, že ni bilo pri nas, zakaj se nas tako ogibate? Duhovni pomočnik. Ne zamerite, gospa! ravno je štirdesetdanski post minil, čas, v katerem imamo mi katoliški duhovni naj več dela in opravil, posebno v spovednici. Gospa. V resnici, vidila sim sama in pravila mi je tudi družina, kako so vas ljudje nadlegovali, in ds ste od zjutraj zgodaj pogosto po tri, štiri in se več ur bili v spovednici. Milovala sim vas; to je pač težavno opravilo. Zdravnik. Sej so pa gospodje duhovni sami tega krivi, zakaj pa vender ljudi tako k spovednici vabijo in k pogosti spovedi nagovarjajo. Mislim, da bi zadostilo in bi naši duhovni smeli zadovoljni biti, ako bi vsaki katoličan le enkrat v letu prišel k spovedi. Priprosti kmetiški ljudje, posebno ženski spol, se dajo še privabiti, kar je pa izobraženih katoličanov, jim je za spoved večidel ravno toliko mar, kakor za postno zapoved. Sploh mislim, da naj bi se, zlasti današnje čase, ko vse po prostosti hrepeni in vpije, tudi prostost vesti ne ovirala. Posestnik. Prav imate, gosp. zdravnik; tudi jaz sini teh misel. Tu je pač našim gospodom veliko bolje, kaj ne gospod pastor? Pastor. Yr resnici, prav hvaležin sini, da pri nas spovednic ne poznamo in se nauka in pravil perve cerkve deržimo; kdo ve ali ne bo še katoličanov nagnalo, da prej ali pozneje nas posnemati začnejo? Duhovni pomočnik. Gospod pastor, v tej reči se zlo motite; zakaj, dokler peklenske vrata ne bodo močneje kakor skala, na kateri katoliška cerkev stoji, tako dolgo tudi nihče ne bo spovedi overgel. Pastor. Kes da, spovedi, kakoršuo je imela cerkev v začetku in pervih stoletjih; ne pa posebne spovedi ali spovedi na ušesa, kakoršna je pri vas zdaj v navadi. Duhovni pomočnik. Havno posamezna, posebna ali kakor jo vi imenujete, spoved na ušesa, ne bo nikdar nehala, zakaj kar je Kristus, Božji sin, poterdil in postavil, tega ovreči in odpraviti nima nihče moči in pravice. Viši uradnik I. Vi tedaj v resnici menite, da je Kristus sam posebno spoved zapovedal in postavil? To je sicer lahko reči, al skazati kaj tacega, mislim, bi vas težko stalo. Pastor. Meni se tudi zdi. Samo terjenje še ni nikakoršeu dokaz. Posestnik. Prosim gospodje, pustimo to reč, kaj ne gospod kaplan, tudi vi ste s tem zadovoljni, kajti ne svetoval bi vam, da bi se zavoljo te reči v pravdo spušali, ker se bojim, da bi tem učenim gospodom nasproti težko izhajali, in žalilo bi me, ko bi zmagani potem nas nevoljni zapustili. Duhovni pomočnik. Nikakor ne, g. posestnik, zavoljo mene ne bodite v skerbi, teuiuč ravno, ker menite da bi shajati in kar terdim skazati ne mogel, se prederzneni častite gospode prositi, da se v ti reči bolj razgovurimo in vidimo, kdo da ima prav. Meni gre za čast vere in nauka, ki ga oznanujem, iu ko bi zdaj odnehal, bi se pričujoči katoličani, vaša gospa, gosp. oskerbuik in zdravnik lahko pohujšali in misliti mogli, da eden ali drugi nauk katoličanov v resnici nima druge podlage, kakor samo terditev, in da resnice spričati ne moremo, in gosp. zdravnik bi potem gotovo še manj za spoved marali, kakor že zdaj, ker po besedah soditi, pri njih celo malo veljave ima. Posestnik. Ako je vam prav, je tudi meni drago. Jaz sploh rad take pogovore poslušam, dokler se mirno in brez strasti verstijo. Namesto da bi se toraj od kaj drugega menili, se pa od spovedi pogovorimo. Upam, da tudi vam, g. pastor, ta razgovor ne bo zopern, kajti imeli bote priložnost pokazati svojo učenost in temeljito (uterjeno) znanje sv. pisma, in mikala, mislim, bo tudi tebe gosp. I., ta pravda; saj si bil, ako se ne motim, sam že nekoliko časa bogoslovec, mi vsi zamoremo pri li priložnosti marsikaj važnega in podučljivega zvedili. — Duhovni pomočnik. Vam toraj, g. I.. se neverjetno zdi, da bi bil Kristus sam posebno spoved postavil, ako jo pa Jezus sam ni postavil in zapovedal, bi se bila mogla pozneje začeti; prosim toraj, naznanite nam, ako vam je znano, od kdaj in od koga posebna spoved svoj začetek ima? Uradnik I. Saj ste se pač bogoslovja izšolali in se toraj tudi cerkovne zgodovine učili, vediti bi toraj mogli, daje posebno spoved papež Inoeencij III leta 1215 vpeljal; kaj neg. pastor; saj jaz se spomnim, da sim to na učilišu slišal, ker sem se nekoliko časa bogoslovja učil. Duhovni pomočnik. Zdelo se mi je že, da bote papeža Inocencija natvezili, ker je to že sploh navada pri nekatoličanih, kadar od spovedi govore, toda v tem, gosp. I., se zlo motite, in če vi to iz svoje cerkvene zgodovine veste, mnram reči, da ni resnična. Papež Inoeencij v imenovanem letu na tretjem lateranskem zbirališu ni posebne spovedi vpeljal, ampak on je le zapovedal. da ima vsaki kristjan vsaj enkrat v letu k spovedi iti. Da je pa kaj tarega za-povedati, število spovedovanja določevati mogel, je gotovo takrat že spoved biti mogla, gotova reč je po tem takem tudi, da je posebna spoved stareji od imenovanega leta: upam pa si še več terdili, — rečem namreč, da spoved ni bila samo že o Kristusovem času, ki jo je, kakor tudi zakon, v imenitnost in veljavo zakramenta povzdignil, temveč da je bila tudi že pred Kristusom v navadi, da je toliko stara kakor svet Uradnik I. Kaj urno in serčno stopate v svojem terdenju dalje, morebiti da bole tudi še skazali, da je sam Bog Oče hil že pervi spovednik. Duhovni pomočnik. Res, ravno to je prav lahko skazati. Ko je bil Adam prepovedani sad okusil, je pred Bogon svoje zadolženje spoznal in se ga obtožil. In tudi Eva je rekla: ,.Jedla sini z drevesa, kača me je zapeljala." Glejte pervi greli in — pervo spoved. — Pa tiitii judje v starem zakonu so že spoved in najberže tudi posebno spoved imeli, kaknr se iz nekterih izrekov sv. pisma sme soditi in nekteri učeni cerkveni pisavci veljavno terdijo. Posestnik. To je zame kaj novega, do zdaj še nisim slišal od spovedi pri judih. Duhovni pomočnik. Pristavim, da ne samo pri judih v starem zakonu, ampak tudi pri neverskih narodih nekdanjih in sedanjih nahajamo verske obrede, ki nas nehote na našo spoved opominjajo in jasno pričajo, da je to že z naravo (natoro) človeško sklenjeno in ga neki notranj nagon žene, svoje pregreske spoznali in se jih obložiti, da bi toliko bolj gotovo odpusanje zadobil. Tako n. pr. zastran judov beremo *) Gl. Blin Cosfcreozen. v bukvah Mojzesovih: „Ako moški tli ženska storita kterega zmed grehov, v ktere ljudje navadno padajo, in po zanikernosli zapoved Gospodovo prelomita in grešita, se imata svojega greha s povedati" (confitebuntur peceatum suurn Iu na drugem kraju beremo: „Ne sramuj se v prid svoje duše resnico govorili. Naj te ne bode sram svojih grehov povedati, pa nikar se ludi ne poilverzi vsakemu človeku zavoljo greha „Kdur svoje pregrehe zakriva, ne more imeti prave vodiive, kdor se jih pa spove in jih opusti bu dosegel milost" **Te besede, pravi učeni kardinal Delarmin, jasno spričujeju, da so v starem zakonu judje svoje grehe duhovnim naznanovali in se iih spovedovati, ker bi sicer besede „ne sramuj se," „kilor svoje grehe zakriva nobenega pravega pomena ne imele. Itavno lako (udi govori Kornelij a lapide. In učeni prutestant (irotius pri teh besedah pomenljivo opombo pristavlja, rekoč: Meni se mnenje tistih zlo verjetno zdi, kleri tenJijo, da so se judje svojih grehov posebej obtoževali in spovedovali. -j-J. Pastor. Pa s tem, „bi imelo ali zualo biti" pač še ni nič skazanega, in da vaše mnenje zastrau spovedi pri judih ni dostojno, ravno ludi sv. pismo spri-Čuje, zakaj ko bi bili judje posebnu spoved imeli, čemu bi bil potem kozel Azazel, kateremu su pu pu-sebnem obredu grehe svojega ljudstva naložili iu ga putem v pušavu udgnali ? Duhovni p um učni k. To mujega dukaza nikakor ne ovira, temuč le kaže, da je bila v starem zakonu dvojna spuved v navadi, pusebna in splušna, in obred s kozlom, ki je vse ljudstvu namestuval, je bil ravno splušna spoved. Da Iu terjenjc zastran spuvedi pri judih ni praznu, priča (udi tu, da je šc dandanašnji spuved pri judih v navadi. Kajti naj iuic-nilnisi n jih učeniki in iluhuvni terdiju vzajemnu, da ni mugoče zadobiti udpušanja grehov brez pokore, in da je pokora še le potem popolnoma, aku se tudi v ubtužcnju grehov pokaže. Past ur. Tu guvuriju judovski učeniki pač le ud ubtuženja, .s katerim grešnik le pred liugum svoje pregrršenje spozna. Iluhuvni pomoč u i k. Da temu ni taku, priča ju spel u.;u imenovane bukve svetniku v , katere pri judih veliko veljavu imajo , in kazeju, da su sc Izraelci, ako su hutli pokoro storiti, k svojemu postavljenemu duhovnemu podali in temu vse, tudi naj skrivnejši grehe naznanili, za katere jim je bila putem primerna pokora naložena, in da su nckltTi zavoljo skerbi, da bi kaki greh pozabili, taiste na listek zapisali. In ud juduv v sedanjem času priča Janez lluksturf, da st* na smertni postelji taku spuve-ilujeju, kakur katoličanje. Spuved, pravi Vultaire, je llog pustavil, in una ima svuju podlagu in začetek v neskončnem usmiljenju njeguvcui. Pas tur. Tii imate pač verlega možaka in cerkvenega učenika, aku se na Voltaira upirate. Duhu vui pum učni k. Vullaira dubru poznamo, pa ker jc v svojem življenju in svojih obilnih spisih eden izmed naj hujših nasprotnikov in sovražnikuv katoliške cerkve in kersanskega življenja, bi znale njeguvc besede 'oliko veljavniši biti, aku se pri vsem tem vender z naukom katoliške cerkve vjemaju. Zamugcl bi še mnogo enakih izrekov imenovanega in tudi drugih posvetnih pisavcev povedati, pa v dokaz, daje tu nagnjenje, svoje pregreške spoznali in se jih obtožiti, čluveku taku rekoč prirujeuu, ni potrebno drugih •) Nameri 5. ti ••) Kccl. 4, 34, 31. •••) Prov. 2». 13. j) tira-Uua in Matih. 3, 6 spričevauj iskati, to nas uči že lastna pamet in skušnja. Mali otrok že ve in čuti, da mu bodo oče, ki iih je razžalil, raji prizanesli in odpustili, ako se is lastnega nagiba k njemu poda in svoje zadolženje spozna io ne taji, in ker se zmed vsih tako mnogih in različnih ver ali verskih družb tudi ena ne nahaja, katere poglavitni namen bi ne bil, človeka znaj višjim bitjem spraviti in sprijazniti, je toraj čisto jasno ali naravnu, da so daritve v spravo in tudi spuznanje in ubtoženje pregreh pri vsih narodih bistveni del verskih ubredov. Tako n. p., da od drugih narodov in mnoguterih obredov in daritev ne guvurim, naj opomnim le, da so se mogli tisti grehuv celega življenja spuvedati in obtožiti, ki su pri nekdanjih Rimljanih in drekih hotli v skrivnosti Balia, Orfea, Iride in Cere sprejeti biti. Duhovni, kateri so jih spovedovali, so nosili ključe na rami v znamnje ublasti in mulčljivosti, katera jih ^e vezala. Tudi cesarji, kakor nam zgodovina priča, niso bili ud te pogodbe izlučeni. (Dalje nasled.) Boiično reae{/e. Častitljivi brat, imenovan Frančišk Dete-Jezusov, je bil nezmernu vesel, kadar koli se je približeval Božič, gud rujstva Dete-Jezuška. Prizadeval si je pa (udi ta dan take razveseliti, ki irnaju sicer malo veselja, namreč revne in ubožne. Kaj je tedaj storil? V nedeljo pred Bužičem je prusil, da su po vsih cerkvah oznanili, da vsi ubužni, kteri prinesli listek, da su spoved in sv. Obhajilu npr a vil i, su puvab-Ijeni v bolnišnico na gostje. Bil je namreč Frančišk bolniški vodja v Alkali ua »Spanjolskem. Potem je obiskoval vse dubrutne prijatle, zlasti bulj premožne guspude, in je prusil denara, mesa, sočivja, moke in derv. Kulikur ni mugcl izprositi, je vzel na posudo, in ni zastavljal druzega pisma, razun besed: „Plačal bunt." Na llužič pa je privrelu po stu in slu re-vežev, da se je vse gnjetlu. Naj pred su pred jaslicami punižnu iu hvaležnu molili, potlej pa su bili pri veliki mizi pogostuvani. Kteri pa nisu mogli priti, jim je Frančišk njih delež na dom pošiljal. Vse se je radovalu taku lepega iljanja: nobeden pa gotovo ni bil tako vesel, kakur Frančišk sam, ker bužčiki so se mu smilili, in vidil je v njih pudube ubužnega no-vorojenega Deteta Jezusa. Enako je Frančišk z dobrini sercem po mestu prusil milušnje za svoje bulnike. Imel je duma lepo pudubu Deteta Jezusa na skrinjici, v ktero je mile daruve za bulnike spravljal; letu je imenuval svujega puruka, ker mogla mu je porok biti za vse, kar je rekel ali priterdil. Vselej, prejden je šel prosit, je pukleknil pred svojega Jezuška in rekel: „Muj preljubi Jezušek, zdaj grem beračit; oh nakloni mi, da kej naberem za Tvoje dvurne strežnike!" Imenoval je pa „dvurne Jezusuve strežnike" revne in bulnike. In kadar je prusil, je djal: „Vi usmiljeni ljudje! ali ini kaj daste za dvurne strežnike novorojenega Deteta? Postavim ga Vam puruka, da Vaui vse puverne." „Če boš pa to storil," so rekli ljudje, „ti burno že kaj dali." ~ Priprusti Frančišk je tako dubival ubilno milušnje, in vselej, kadar ju vesel dunni prinese, jo položi pred Dete Jezusa ter reče: „Lej, muje ljubo Dete! koliko so mi ljudje dali za tvoje dvurne strežnike. Jest pa sem postavil Tebe poroka, in zdaj glej, da jim vse poverneš." Neko noč gre po svoji navadi po gostivnicah beračit, in pride tudi v sobo tujca, plemenitega ali žiahtnega gospoda, ter ga poprusi milušnje. Pleme-nitnik meni, da je zmešan, in reče služabnikom, da naj ga zapodijo. Frančišk pa le prosi: „Oh, moj bratec, dajte mi kaj za dvorne strežnike Deteta Jezusa!" Nato se je gospod hudo stogotil in je boreta Frančiška tako klofuta!, da se je v kuhinjo slišalo. Brat Frančišk pa se verze na kolena in kliče: »Bratec, odpustite mi dervastemu kmetu, da sem Vas raz-serdil!" Gospodinja v tem pritečd, in kadar vidi, kaj se godi, zavpije: ,,Gospod, kaj tako delate z bratom FrančiškomGospod se prestraši, ker že veliko dobrega je o Frančišku slišal, ga prosi za zamero in bogato obdaruje. Ko ga je gostarica potem vprašala, kaj mu je uni gospod storil, je odgovoril: „Ta gospod mi je dal boljši milešnjo kot vsi drugi; zakaj drugi mi dajejo milošnjo samo za uboge, ta mi je dal pa še dar posebej." Mislil pa je s tem prejete zaušnice. Aoi/eiiff. Kristjan, preserčno ae raduj; Veselje naj te gine, Katero angelj Buiji, — čuj! Nasnanja is višine Pastirčikaia Pri čedi tam, In serca jim prešine. Ne bojte se! tak govori Paslano nebeški zbranim: Veselje dans za v»e ljudi Vam pervim zdaj oznanim: Hodil se vam Menija tam Je v hlevčiku na planiin. Po znamnju bote vidili To Dete prečastito. Na slanici v jaslicah lezi, V plenice je povito; — Hitite tje, Radujte se, ker vam je to odkrilo. Svitloba rajska jih obda , ko angel jih pozdravi, In sveta pesem angelska Me čuje na višavi: Bod' čast Bogii Najvišemu, Mir vsaki volji pravi! Pastirci pa se združeni Prot lilevcu napotijo. In božje Dete radostni Ponižno počastijo, — Ua molijo, l«a hvalijo. Darove Mu dajejo. Zato, kristjan, se dans raduj Neskončne svoje sreče, Ljubezen Večno zahvaluj , ki v jaslicah trepece, Da prišel je Odrešit te, — Oh, moli Ga goreče. K r. Silvester. He*e<9a ▼ marburški čitavnici 6. decembra 1863. Govoril g os p. Jožef Suc, kaplan Jereni tiski. Slavna gospoda! Živo čutim, kako težko je duhovtiiku zanimivo govoriti v družbi, zbrani iz prečastitih členov tako raznih poklicov, kakor je naša; pa vem tudi, du hoče biti nase društvo svojemu narodu premilcinu prava zvezda na potu napredka, in ne le kaka veša, da iiua voljo čitavnica naša biti Slovencem prava mati, ki si skerbuo zbira le take jedila, ki otroku ua persih resnično teknejo, mu moč delijo in zdravje podpirajo, ue pa mačuha. Prepričan sem, da nas vse, akoravno so razni naši poklici, vendar tukaj ena misel uavdaje, in ena volja vodi: da vsaki ua svojem mestu in po Hvoji moči po-'teševa vsestranski plodunosni poduk iu pravo omiko svojega naroda ljubljenega, pa zaostalega, brez vsega sovraštva in zavida do drugih narodov, ki jim je dosedaj solnce narodnosti milejše aijalo, iu so zdaj ua viši stopuji omike od uašega. Kavno zato hciii si uvest, da društvo, ki ima tako iiiieuitiie namene, ne gleda toliko na mikavnost predmeta, o kterem se govori, kolikor ua njegovo zmožnost, biti blagru in omiki naroda terdna podlaga. Ni ga pa predmeta za umiku naroda, za razvitek njegovih duševnih iu telesnih zmožnoMt in za kakošnost njegovih uravuih načel bolj pomenljivega, kakur je vera, in le zavoljo nedomeHtljivega vpliva, kterega ima vera, ue samo do posameznega človeka v vseh razmerah njegovega življenja, ampak še bolj do celega naroda, ko enote v vseh njegovih zadevah, so starodavni vstauovniki deržav ali njihni vreditelji n. p. Solon, Numa, svoje ljudstva z vernimi obredi zastavili, in svoje deržavne postave veri v naročje položili. Daleč bi si tedaj tisti zašel, ki bi mislil, ua je omika prava, blagostanje in sploh obstalnost naroda brez vere mogoča; kajti naroda brez vere še bilo ni, kar je že Plu-tarh priznaval rekši; „Znaš mesta brez zidovja, brez hiš, brez gimnazij, brez postav, brez novcev, brez pismeuk uajti; pa naroda brez boga, brez molitve, brez priseg, brez pobožnih šeg, brez darov še ni nijedeti videl. In 1'iceron pravi, da še ui bilo nikdar ljudstva še tako neomikanega, še tako divjega, ki bi ue bilo prepričano, da mora bog biti, akoravno ui o njem pravega zapopatka imelo. — Tudi naš narod mili ima svojo vero, in vsaki, ki ga pozna, ga imenuje pobožnega; prepričanje pa o tej veri celo med katoličani ui pri vsih euako stanovitno. Na milijone jih je, ki ho prijatelji vere, in jo imajo za svoj naj dražji zaklad; veliko jih je pa (udi, kterim je katoliška vera teru v peti. Ker se pa poslednje vernte ljudje navadno bolj med (ako imenovanimi omikanimi nahajajo iu so perve veste navadno bolj neomikanega, neučeiicga, nizkega stanu ; utegne katolška vera v sum priti, in zdeti se, kakor bi bila omikanim moč učenih vzrokov iu januih dokazov podlago vere spodbila; pa — temu ui taka, ampak ta prikazen le poterjuje, kako resnične ho besede učenega moža, ki pravi: „PhiloNophia obiter haustu dcdueit a Ueo, —- peuitus hausta adducit ad llcum: lo je, vednosti ua pol prilasteue odstranijo od lloga, popolnoma prisvojene pripeljejo k llogu. Sicer pravijo taki, kterih navada ni, si z globokim premišljevanjem glavo beliti, pa bi vendar radi učeno govorili tudi o predmetih, kterih se niso nikdar, saj ne temeljito učili: „Kuko je mogoče vero spoštovati, iu jo za resnično Hpo/.navati čije perva hv. kniga je že polna nasprotij? — Pervi dau je llog stvaril luč, solnce še pa le celerti! Kaka nasprotnoHt! — Sest je/.er let je še le po Mozesov i pripo-vesti svet star; premok pa sam žc potrebuje za svojo rast iu okamnilvo deset milijonov let! Kaka nasprotno*!, itd. Pa oui v tej iu drugih kuigali sv. pisma le zato nasprotja vidijo, ker niso iiueli ali ue zmožnosti, ali ne pri-ložuosti, ali pa ne volje, li pretmet vsestranski znanstveno preiskovati iu premišljevati, kakor ga je eden naj slovi-tejšili francoskih naravoslovcev , Marcel de Ser res, premišljeval , ki je celo v posebni knigi enoglasje geologije pa perve Mozcsove knige dokazal, iu je na zadnje navdušen vzkliknil: rSe li sporočilo,14 on misli na omenjeno kuigo, ..po naj staluejših iu resničnih geologiških prigodkih ko laž spriča? — Xe, jezerokrat uc! — Vednost v tem oziru ravno to uči, kar sporočilo, in t uvier, znani uieui francoski naravoslovec, pravi: „Mozes nam je kosmogonijo zapustil, čijo natančnost se den za dnevom ua čudovilen način poterjuje." t'e pa v naravoslovji tako ueeue glave tako govorijo, kako ni bo upal človek, ki še morebiti od geoguosijc, geologije, arheologije, zgodovinskega modroslovju, hieroglifov itd. nikdar nič slišal ui, temu nasprotno mnenje terdili; in ako se le prederzue, bo li zavoljo tega resnica, ludi od učenih mož znanstveno dokazana, resnica biti nehala? Nikdar ne; tudi tedaj ue, ako bi tako menil mož, ki je v drugih vednostih sicer jako učen, pa se nalašč z znanstvenim preiskovanjem lega predmeta pečal ni, ali če ho bili tega preiskovanja drugi vzroki iu uauicui krivi, ue pa od-kritoHcrčua želja resnice ne prepričati. lil rcH ni nikakoišno nasprotju z Mozesom terditi, da je llog pervi den svitlobo, in še le četerti den solnce stvaril; zakaj, kdor tako govori, bi nam mogel poprej dokazati, da ne moro nijena druga tvariua ovitlobe dati, kakor samo soluce; tajiti bi uiogel, da ne koščcuec, elektrika itd. sveti. — Pa tudi Možen nas v svoji pervi kuigi ne Mili misliti, da je ISog solučno tarčo še le četerti deu stvaril, kajti sej oi) žc v pervi versti pravi, da jo Bog v začetku nebo ia zemljo tedaj celo osvetenjo iu njegove postave st varil in je toto djanje Božje z besedo „burau zaznainnieval, čije pravi pomen je, iz uieesa kaj napraviti; ko pa pri četertem dnevu o st varjenji solnca govori, ne rabi besede „buraampak „asuh", ktera ue pomeni iz ničesar kaj napruviti, tedaj stvariti, ampak sploh narediti „faccre.tt l»u tudi Vulgata ne pravi, da je Bog četerti den stvaril luč (creavit luinenJ, ampak du je napravil, to je vredil sredstva luči (fecit lumiuaiia j. ( Konte naslcd.) Uylert po Moren*tkem in oreii««kcu». t Iz prijatclskcga listu.) Nisem Vam še povedal, du 21. iu 2 j. oktobiu bilu mi je vesela sreča, nahajali se uu slavnem VcUhrudu. Ni mi ilulo pokoja, da lic bi bil, poleni ko sem obiskal razvaline sturegu Ogleju, pogledal tudi nu daljni Vclchrad ter uud potjo tudi pokropil gomile raujegu Slomšeku. Tedaj sem letošnje šolske praznike vidil kraje, kjer »o delovali naši slovenski apostoli: s»v. Mohor in Fortunat; hsv. Ciril in Metod in ranjki Slomšek. Mur-sikaki krajcar potakal se je iz žepa; pa saj živimo lo enkrat. — Tisti kratki čas, ko sem so nahajal na Velehradu (od sobote popoldan 3. ure, do nedelje zjutraj 10. ure) prišle so tri procesije, 2 h petjem ena z inuziko. Pobožen je Slo* venec; al Moravec gotovo ni za njim, če ne celo spred: Vidil sem veliko giuljivega, veliko posneme vrednega, zlasti pa so mi ljudje ua večer v prenočivni gostilnici jako jako do-padli. Bila jih je polna soba, okrog miz vse natlačeno, pa tisti mir, tisti plašljivo —- tihi pogovori med njimi, tisti zmirni vžitek jedi iu pijače mi jih je kaj zlo dopudljive delalo. Na Slovenskem bi v gostilnicah kaj euacega z lučjo ob Hvitlem poldnevu iskati mogel. — 25. okt. je bila vkljub merzlegu jutra tolika guječa krog spovednic, da sem mislil, podcrli in odnesli jih bodo. Pri sv. Obhajilu je bila zopet tolika guječa, du sem le gledal, od kod obhajauci dohajajo. Jož. Kevlčnik, Il Kttijtirfckega — r. (Dober svet.) — „Stara navada je železna srajca." Tega pregovora so menila vsi pro* ti vati k i slovenščine z vso močjo deržljo, sicer bi svoje možgane prevedrili, du nebi bili tuko silo „tardac (pa tudi terdo) ineutis et judicii." — Nekteri že na iglah stojč, kadar zdaleka zapazijo ime osebe uli kraju s slovenskimi pismciikami zapisano; češ: to jc ugitutor, puntur, rogovilež itd. S taciini se nočemo prepirati, ki iiimujo zaumku no u vstavi, ne o ruviiopravuosti, nc o pravici. Postuviino pa tukaj nasvet, ki ga meudu nobena pauictnu dušu ue bo ovirala. Du slovenske imena oseb, krujev itd, pruviloma In prav po domače pišemo, jc mendu saj žc čas; če nc, se bodo ,,in sciupiternuui" godile smešnjave, kakor jih sedaj ua cente vidimo iu iiujdemo, du hi jih luko ne! Postavim naj mulo v zgled: ..Belce," so najde v zapisnikih tuko različno in neličuo pisano, du bi hruvcu lahko slubo prihajalo; tako le: Welletz, \Vcllnar, \Vcllna, \Vella, \Volla, \Vcla, \Veis. — Iz Bo I n ur-ju je \Velluur, iz M u j ž e r - j u najdeš: Mo-scliir, Maschir-ja. Du se pri ninozih v zapisnikih neusmiljeno zdelunih imenih pravo najde, je po mojem prepričanju nuj-bolje, prav paziti, kako stari ljudje tistegu kraju izgovarjajo, potem naj sc v tluhuvnijski zapisnik zapišejo pruve imena vusi, krujev, oseb itd..popačene pa naj se med vklepaj po-stuvljujo, uli če tudi to ni pripušeuo, naj se suj k popačenim imenom pruve vkleuejo, tla se čisto ue pozabijo. % \V«rtlnir«e, is llniiilicrtfH hi U Niirnberga. Zupan. Zupustivu s tovuršem še tluues mestice Vajmur, ter se pripeljeva v Frfurt, prusko mesto; tu je bil postul l.utcr menih. Prenočujeva tu. 27. avgusta se peljuva memo (*ote, ter pridevu v Fisenach. Ilrcz pomena je Fisenach, toda pol ure navkreber stoji grail po imenu \Vurtbiirg deleč znan. Kako je lo, da tvoje ime, veličastni grud, po imenu tuko prijetno glusi, in kako to, du zopet pota Ijaš duha v neizmirno žalost? Tukaj je bival l.uter, iu tukuj je milo vladala po Slovenskem tako češčeiia svetnica, sv. Flizabetu. Prideva nu visočino, kjer sloji \Vurtburga, pelje uaji kuzuvtc v grud, iu kukor bi bil vedel serčno iiujino željo, naj-popred v koridor, kjer se časti spomin samo sv. Flizubcte. Kuko jc prišla Flizabetu v te kraje? Ilči Andreja II, kralja ogerskegu, iu žene njegove Jcdcrti, vojvodinjo Koroške, bila je T. juliju 1207 nu daljnem Ogcrskem rojcuu in po tudunji šegi že kot otrok l.udoviku Krotkemu, deželnemu grofu Tu-ringije iu llesije, v zakon obljubljena. Du bi se ogerska kraljeva hči ložej uuvadila šeg nemških, prišli so izTuiin-gije po komaj -Uetim deklico, ter ju peljejo s častnim spremstvom uu dvor turingiški. Njen prihod v Turingijo kaže perva veča slika ul fresko v Klizubetiuem koridorji. Ilogubojcči učeniki iu svete žene so jo odgojevuli, ter vcepili nežnemu sercu lepili čednost. I.udovik, ki mu je bila 1220 zuročcuu, jo je serčno ljubil iu spoštoval; brez ovire je opravljala boguboječe dela, ponoči vstajula k molitvi, po- dnevu predla volno ter preskerbovala revnim oblačil. Družba in pogovor m priprostimi ljudmi bil ji je mnogo ljubši meino družb napetih dvornikov. Zato je niso ljubili, ter jo uiožu tožili, da bo vse premoženje potrosila. Poglejmo drugo večo sliko. Kruha nese revežem. Mož jo sreča in pogleda v za-stor. (Sloj čuda! kruh so je spremenil v verlnice. Sterine mož obstoji. Imenuje kazuvec to sliko „da* Kotienuunder." Ludvik pravi na to dvornim podpihovavceni: „Xe smem grajuti nje dobrih del, blagor nebeški bodo nam Izprosile." »Svetu žeuu in blagi mož; mož jo mili vladar vduuegu mu ljudstvu, žena radodarna jo mali vsej deželi: srečen zakon! bo rekel marsikdo, in res srečen je bil. Todu k koncu gre zlati čus. Nu jutru ječe pod tujim jarmom dežele, kjer jc naš Zveličar bil rojon in umeri za vesoljni svet. Začnejo se izmed vseh najmanj sebične vojske, križarsko vojske, namen jim je oprostiti svete kraje, fes ur Friderik II, ki je tudi obljubil križarsko vojsko, se večkrat ua njo nupravlja, pa zopet odpove, odrine pu le vender letu 122* iz I talijo. Ludovik Krotki se jc tudi napotil z njim nu sveto vojsko, in v veliki podobi ju tu slikano slovo Elizubctino od možu. Obljubljene dežele pa ni vidilo oko Ludovikovo; uu Luškem zboli iu umorjo. Po tem mostovži, pravi kuzavec, tekala jo v žalost vlopljena sv. Klizubctu, ko jc zvedilu moževo smert. Odkrijem se pri tej priči, ker svet kraj jo ta, čeravno v tuji oblusti. Vera pu sv. Elizabeto potolaži, du govori: ,,Mojemu bratu (moža jc tako imenovala) daj llog večni mir, meni pu milost do konca življenju; samo tega tc prosim, moj llog!" Mož, ki ga je serčno ljubila, meitev je; Elizubctu obleče černo obleko iu jo ne sleče več. Siu nv. Elizabete je šc premlad, polasti so toraj okrutni lleurik, Ludvikov popoli brat, prestola, vzame vdovi iu otrokom vsa posestva, tira jih iz gradu ter zupovu, da jim noben človek v vsi Turiugii nc smo privolili prenočišča. Zopet ti kaze slika to sceno; deržč se mulerc, ki je sama brez pomoči, boječi otroci, (ri hčero iu sinček. In tako mora bezati iz lastnega posestva mati deželna sv. Elizabeta. Z nje odhodom /.nabiti se ju tudi razlila Gospodova jeza nad grad \\ urt-burgo, in današnji dan šc gradu uc sveti prava luč, ker zalonila mu je zvezda Elizabeta: enako sem mislil podobo to ogledovaje. Muli Turiugijc prenočuje in biva z otroci pri nekem pastirji, dokler stric njo, škof Virburški, zanjo nc zve. Illugi škof jo k sebi pokliče, omeči terdoserčnega Henriku, da se odpove prestolu in Elizabeti vladarstvo izroči. Toda revno stanovanju v nemškem Mariboru si izvoli ona, sin naj pa vlada, ko bo odrasel, pravi; zastonj jo prosi tudi oče, nuj se povemo nazaj na Ogersko iu živi lum kakor se spodobi njenemu stanu; Elizabeta ostane mali deželi, kamor jo je poklicala božja previdnost. Z dovoljenjem sp»-vedniknvim pristopi k III redu r\\ Frančiška iu nosi od zduj naprej šo ost rejo obleko. Zadnje tli leta preživi v vedni molitvi iu zuupa v sreči in nesreči v Gospoda, lil. novembra 1231, šo lo 24 let stara, itn.jrje smerti pravičnih. Spovednik stermi, ko jo vidi ir .crdih tleh ležati, ter gleda v povcličani obraz umirajoče s\auice. Kaže li to zopet slika, (konce lutdetl ) Je Hej norega po širokem mrelut Kongres bo, — no b o kongresa; —ministerski dogovori ali konfercneijc bodi.....Take govorico se verstijo, in res so sploh vlade, cclo Anglija, zadovoljne kažejo za uuprcjue iniuistcrskc pogovore. Nuj berze jo bode velcinožni Nupolcon tako vil, da poslednjič doseže, kar želi, če ga no prehitijo Prusija, Rusija in Avstrija, ki šc pred pariškimi pogovori snujejo p oseb c n p o g o v o r zase zastran svoje zunanje politike. To bi bila skorej nova zaveza ali koalicija zoper Francijo. Na tako demouštra-eijo pa, menijo nekteri, bi Nupolcon odgovoril s sto tisoč Francozi, ki bi so zagnali na Rensko. Nosi pa eno menda za ušesi tudi zviti Palmcrston, ki bi sc Napoleonu nc prilegla kaj dosti; na pervo lombardo, ki bi jo Napoleon v Evropi spustil, sc kani neki Anglija Egipta lotiti. Anglija namreč ne more ubraniti Sueškega prekopavanja, ki jc zoper njeno suinopridnost, torej sc hoče prilastiti prekop sam iu zemljo, po kteri je speljan. Tako tedaj se raznih dežel koristi med seboj tepejo in zares tepež žugajo. Sicer pa sc krcmlja toliko o „miru", da bi si človek mislil, vojska jc prazna veša. Starašinstvo iu postavodajni zbor v Parizu hočeta mir, Rusija hoče, da naj se Poljei umirijo in jim potem obljubo dela; druge vlado želijo mir; Napoleon sam je rekel v odgovoru do starašin-stva: „Xa znotruujc iu zunanje želim uiilirjcujc strasti, zlogu iu edinost ;•• on terdi, čc bo vojska, da bode deržuvljau-ska (civilna) vojska zato, ker se vlado kongresa branijo, du bi se mir vstanovil. Pariški dopisnik v „\rmouii" pa pravi, da ravno zato v „mir* prav nič ne veruje, ker se toliko vpije mir iu mir! Nud vse druge se boji prekanjena Anglija napoleonske politike, torej uu Francijo pisano gleda; in Fraucii se zdaj zu mulo zdi zavoljo lisičjc-odhijavucga pisma angleške kraljice zastrun kongresa. Iniu pu Anglija hudo \<-st, in svoj čas — po komur iu kakor že — bo plačala svoje nekdanje in sedanje grehe zoper katoliško Cerkev. Zu>irau napoleonske politike bodi samo to omenjeno, kar sc je pritika-valo pervemu Napoleonu, da je namreč bolel \si» Evropo svojemu žezlu podvreči — z ostalimi nekleiimi kralji in vladarji — le bolj p<» imenu I \rtu.); kai pa »edaiiji meni, kdo ga bo uatolecval in mu mMi uganil1' Ali čemur je do/.daj Napoleon lil vir bil, jc do.ti očitno. On je po \ -i Evropi davke zvikšal, v>c dcr/.ave nezmerno zadolžil, brc/, števila sinov staršem vsmerlil, veliko poglavarjev njih deržav »ropal, upore vncmul iu še marsikaj druzega: zakaj vso tega, kakor se more misliti, bi ne bilo, ako bi ne bilo Napoleonu III na francoskem prestolji. Slezvik-holslciuska reč je Nemce ali saj vlade razdelila: Parsko, Saksonsko, Virtenbeiško iu lludeiisko z verim delom srednjih iu manjših deržav in pa nemški ve/, li-č z vso silo, da nuj se imenovani vojvodini od Danijo ločile; Anglija, Prusija in Avstrija so podpisal** Londonsko pogodbo, ki je une vojvodiue Danii podvergla. Posebno pa bije z\»ncc skorej lit MI nemških poslancev z raznih deželnih zborov, ki so z gromovito edinostjo v Fraiikohrodu glas dali. da s. — II. sc mora enkrat za vselej od Daiiije ločili iu Frideriku Avguslobeiskemu dati. Ali Anglija sc med vsimi nar bolj nasproti poganja in je pripravljena se tepsti za celo-t danske krone. Tudi zdaj, ko so sle /vezne trume v llolsiciu, je neki Anglija Danii svetovala, da uu| le pusti vojne v llolstcin. toda s to pogodbo, da sc vojvodina Danii ohrani. Koliko bo nemški nutioiiulitutciipriucip lukaj opravil, se bo vidilo. V Me v i ki, pišejo, je nevarno življenje /.u vojake francoske, ki sc ne smejo i/, mesta ganili, da bi nc prišli sovražniku v pest; govori se celo, da hi utegnil Napoleon svojo vojno za druge potrebe domii poklicali ( *)• Drugi naziiuiiujcjo pa, da so .luvarezove vojne raastiesaju ua vse strani in so spridenc. — Tudi drugod jc vi is. Illi/.o mesta Kunagava so .lapouc. ze po več poprcsiijih morijah francoskega poboenika Kamus-a potuhnjeno ubili, in po naj p<»-sledujišib naznanilih je .laponija v i »varstvu ali puulu. Enako jc S. D o iu i ligo v uporu zoper svoje gospodarje Spanjolce; sliši sc pa. da so jih ze nekoliko ugnali. — N Ameriki ui še nič upanja, da bi severni iu ju/.ni bratje jcujali sc klati, — kakor ua Poljskem lic. Kaj du ima Cerkev v teli viharnih časih pričakovati, sc kaže zunaj Laškega tudi p« drugih krajih. V Virtcu-bergu jc spmluja zbornica judom s kristjani enake pravice priznala, tudi sprejela člen, ki zakon kristjanov z njimi duvulujc. V Bukurcštu je minister bogučaslja predložil, da naj sc samostani pu Multavi in Vlaskcm sekularizirajo ter se njih premoženje v posvetno oblast vzame. Ix Pozuna ima „C>rill a Mcthod" to-le novico. Neki zdravnik je domače opomnil zaslran neke ženske, da so ji are odštete in ni zanjo zdravila pred smertjo. Ker pa ali ta v življenje zaljubljena oseba ni hotla o prevideuji za večnost slišati, ali pa ji domači niso hotli njenega nevarnega stanu razodeti, so nekemu kapucinu naznanili, da naj doma bode, ako pride kočija ponj. da bo neko osebo prcvidil, kadar bo v poslednjem trinutku. Ker pa duhovnu ni bila oseba v listu imenovana. je ni vedil kje iskali, da bi bil uno nemarnost prehitel. Danes zjutraj res pride kočija, odpelje duhovita k umirajoči, toda — kakor se razumi — prepozno. To je eden izmed tistih žalostnih mestnih zgledov, du k mnogim le za to v poslednjem trenutku duhovnu kličejo, naj bi svet nc govoril, da pri umerlem še duhovnu ui bilo. Mnogi pa šc celo brez duhovna umerjo, vender v pogrebske liste dev-Ijejo laž. da je bil ranjki previden s ss. zakramenti. Gledati bi se moglo na to, pravi k sklepu dopisnik, da kdor umre kakor ži\inče, naj bi se ue pokopavul s takim čednim sprevodom, kakoršeu se spodobi le dobremu kutoličanu. Is Itillia pravi dopis v „Armouii,u da so nekteri katoliški pisav ci iz Belgije in Anglije sprožili dvome za-trun palme in steklenke s kervjo. ki so v katakombah ( rakah ) pri pokopanih truplih, če ste ti reči zanesljivi znamnji, du so une truplu mučeuci ali spričcvavci. Tu vprašanje je bilo rešeno z nekim določilom Klemena l\ Hil»8. in tudi z nekim pismom (bievei Benedikta XIV. Vender je sveti zbor za obrede to vprašanje v novo vzel v pretres zavolj imenovanih katoliških pisav cev. Proti koncu mesca listopada jc sedem kardinalov lega zbora z raznimi imenitnimi svctvavci vred z enim glasom sklenilo, da se mora poterdili določilo Klemena IX. Ta »klepso storili potem, ko so vse-transko na tanko preiskali pisma, ki pojasnujejo to tehtno vprašanje. Po razgla-šeuji tega določila je upanje, du sc bo vzdignilo veliko trupel, ki so šc v rimskih katakombah, zlasti v rakah sv. Aleksandra, najdene I. 1854 zunaj ..porlc l'ie," šest milj od mesta. S tem se bo posebno amerikanskim škofom vstreglo in postreglo, ki po svojih stoljnicah šc nimajo trupel svetnikov, ker so v novo zidane. — lluvno tu dopis pravi, da sc v Kuno množijo cerkveni vstavi za odrejo mladenčev iz raznih narodov. Pričet je bil ilirski vstav za slovjenskc mladenič zraven cerkve sv. Jeronima Sluvonccv. Kardinal vikši škof iz Zagrebu je v svoji velikoserčnosti veliko po-mogcl za ta novi vstav. — S pervim dnevom nov. leta se prične vstav llardiuelli, v kterega so toskanski školje poslali dvanajst cerkvenih mladenčev svojih vladii. Iz SalcriM* iiaznauujejo 15. grud. novo primero, ki ni kaj podobna primeri. 21 letin mladeneč v tem mestu se prederzue gobezdati, da lic verjame duhovnom, iu da jih bo spodil nu zadnjo uro. — iu ui jenjal tuko čenčati. V petek večer. 27. listop., pa je pri kerpauji čevljev kar nanaglcma umeri. IM je namreč kerpar za čevlje. ('bogi oče, duber kristjan, priteče, vzdigne mertvo truplu in reče; Oh! sin, nc objokujem tvoje smerti, objokujem pu tvojo dušo ... Ta prigodba je ostrašila velik del mesta, ker vsi so vedili uje-govo svarljivo govorjenje ter se spominjali, da jc hotel nesrečni o smeiti duhovne poditi. Močniki, Jabelka in letnika. Zdaj celo pišejo, da llus katoliške mašnike kar na cesti napada in v ječo vlači, če ni dtugač. Kapucinar Klcpacki je neki undan na policij vprašal, zakaj da so ga na poti zgrabili, lin -.i pa so mu zato dvajset palic našteli. Klcpacki je nedavno nekega obsojenca k smerti spremljal, in ker so nalolcevali. da je obsojenca manj h kesanju kot k serčnemu prenašanju smerti budil, torej sc mu jc tuka dogodila. Ako velja, kur je rečeno: „\olite tangcrc christus m eos — mojih maziljenccv se lic dotikujle." se kosmatuhom lic bo dobro izšlo. Tako rohnenje jc dostikrat Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — znamnje, da je dlvjavec sam že v hudi stiski; ko so Rimljani le preveč kristjane klali, je šlo tudi njih gospostvo h koncu. — „Pcrsecutio sacerdotum — preganjanje mašnikovtt — to ime si bo pridobila sedanja doba, kakor je čutiti. V Verono je pred malo časom pribežalo blizo 100 duhovnov iz „„svobodne"4 Itailje, ker jih ondi laška »svoboda" preganja. — Neki levovski judje so 28. listop. hotli s silo iz cerkve ropniti HMetno judinjo, ki se jo Iz proste volje hotla dati kerstiti. Se le redarstvo je jude podučilo, da to ni svoboda, ljudi iz naših cerkev ropati. — Na Dunaju bo menda g. Sartori pričel čisto katoliško tergovstvo z bukvami, tuko da bo že dukvar sam katoliškemu očetu ali katoliški muteri porok za vsake bukve, ki jih bo prodajal, da ne obsegajo ničesar zoper vero in čednost. Dunaj menda že ima kaki 2 taki bukvarstvi — Kakor koli sardinska vlada dobre in konservativne časnike uiliuči in tare, jih jo vender h koncu tega letu polovicu več bilo mem poprejšnjega leta: čez 52 čverstih katoliških listov po Italii — to je moč, pred ktero se freimavrarutvo trese. Katoliška Cerkev se vselej s preganjanjem uterjuje in veči moč dobiva, ta resnica sovražnikom katoličaustva pač močno kali njih upanje. — Ali so čudne dogodbe s sardiuskimi ministri in drugimi cerkvenimi pregaujavci zgolj naključja? „Conteuiporaneou iz Florencije piše 18. grudna, v koliki nezmerni revnosti je sardinski minister Farim, ki je zmešan in je prišel tje zrak ali obnebje meiijut; »redko da bi se osebstvo, ki inu streže, ne zjokalo, ko ga vidijo v besnih napadih celo svoje lastne nasnage požirati,44 pravi dopisnik. Vštric besed: strašno ju pasti v roke živega lloga,u bodi rečeno: strašno je, pregaujuvstvu Cerkve služiti za orodje!... Kij revni človek kleplje v svojem napuhu: pa kam zajde če ga roka Božja zapusti!! MMakornke spremembe, V ljubljanski *kolli. Gosp. Jan. Bonač, duh. pom. v Zužeubcrku, je 21. u. m. v podružnici inaševavši domu jezile m konja padel iu se tako pobil, da jo kmalo potem umeri. R. I. P.! — Na njegovo mesto gre začasno gosp. A ii dr. D rob nič, duh. pom. pri sv. Petru v Ljubljani. V teržaski skolli. Cmeri je gospod Matija Pire, farman v Goričaui. R. I. P. V lavautinski šknlii. Gospod France Mak je izvoljen furmešter pri sv. Martinu v Rožni dolini. Habrolal tlaroei. Za afrik. misijon. M. Fl. iz Marburške okolice 50 gld.; — Val. Kumar 2 gld. — zu mis. g. Olivieri-a. G. M.-k. 2 gld. Pogovori z gg. tloplsorarel. P. n. g. —č. v T.: Sp. zavolj poseb. okol. manj varen; lepa hvala za nam.; o imenovani zadevi z nar boljši voljo, kolikor u. slabost premore. — G. P. v Z. I.: Smo opravili, drugo kadar imate priliko. — G. M. P. pri sv. I'.: Hvaležno vse prejeli iu opravili. — Mnogim gg. je po njih željah „Zluti Vek" odpravljen po pošti iu upamo, da jo veči del vsem žc v roki. O ravno tuki priliki se zamore vzeti (za 1 gold.) izverstna knjiga „Abuuu Solimun" (slavospev in živ-Ijcujopis Kiioblchcrjcv), ki ga mnogi šc nimajo. — G. J. V.: l'de prejeli, oboje Vum poslali. G. V. I..: Prejeli. — P. M.: Vošilcc nekoliko prevsakdanje za natis, dasiravno vse pošteno iu resnično. — G. Fr. R. v M.: Zu zdaj prepozno; bomo skusili prihodnjič. — G. I*.: I.cpu hvala za vse; naročilo se bo spolnilo. — A. Pasi. na J.: Pač marsiktero modro ste v pis. poveduli. G. A. N. v T.: 1'rno vse prejmete. — Natiskar in založnik: Jožef lilnziiik v Ljubljani.