5 ANTROPOLOŠKA KINEZIOLOGIJA- EDEN OD MOGOČIH PRISTOPOV K ZASNOVI ZNANOSTI O ŠPORTU Jože Šturm doktor kinezioloških znanosti, redni profesor pri predmetu Uvod v antropološko kineziologijo ANTHROPOLOGICAL KINESIOLOGY-A POSSIBLE APPROACH IN DESIGNING SPORT SCIENCE POVZETEK SUMMARY V članku je predstavljena zasnova antropološke ki- neziologije kot krosdisciplinarne znanosti, stremeče k celostnemu obravnavanju človeka, ki je preko športne motorične dejavnosti deležen transformacij- skih učinkov na družboslovne in naravoslovne vidike svoje narave. lr1 thl"arlicll', a plan for anthropological kinesio- loiu .is an interdisciplinaQ (cross-disciplinary) sricn- ce, striving for an integral treatement of man who, through sports motor activities, partakes of the tran- sformation effects on social and natural-science viewpoints of his nature, is put forward. V letu 1990 je minilo 30 let od usta- novitve Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani. To je bila prva ustanova, ki je v Sloveniji dobila z aktom ustanovi- telja tako formalno kakor tudi moralno dolžnost razvijati znanstvenorazisko- valno delo in znanost na področju »te- lesne kulture«. Začetek tega razvoja je bil v Sloveni- ji dejansko z »ničelne točke<<, saj razen redkih prizadevanj posameznikov pred tem ni bilo sistematičnega ali organizi- ranega raziskovalnega dela na tem področju. Verjetno je bilo prvo resno in tehtno znanstveno delo, ki je bilo opravljeno na vzorcu športnikov v Sloveniji, ob- javljeno leta 1934. Profesor dr. Božo Škerlj, začetnik antropologije v Slove- niji in tudi v Jugoslaviji , je takrat ob- javil rezultate meritev nekaterih antro- poloških lastnosti tekmovalcev v gim- nastiki, ki so nastopili na zveznem tek- movanju ob proslavi 70-letnice ljub- ljanskega Sokola. Članek dokazuje vr- hunsko znanstveno raven avtorja, toda žal ni bilo neposredne kontinuitete med temi prizadevanji prof. Škerlja in začetki znanstvenega dela na novous- tanovljeni visoki šoli. Toda, čeprav se je to delo začelo raz- vijati prav od začetka,je bilo takoj vpe- to v zelo podobne tokove in probleme razvoja kot na drugih tovrstnih usta- novah, v številnih državah Evrope in zunaj nje. Prav v šestdesetih letih je prišlo do močnega povečanja števila kadrovskih šol, ki naj bi zago1avljale akademsko izobražene športne pedagoge, pred- vsem za potrebe šolstva. Potrebo po takšnih kadrih je mogoče razlagali z naraščanjem spoznanja o velikem po- menu športa za celovitost vzgojnega procesa mladih generacij in z vedno večjim preseganjem obravnavanja mo- toričnih vsebin izobraževanja le kot veščin. Progresivni negativni trendi učinkov sodobnega načina življenja na bio-psiho-socialno integriteto prebi- valstva so tudi eden od dejavnikov, ki je pogojeval povečano zanimanje so- dobnih družb za šport in za njegove vzgojne, rekreativne in preventivne funkcije. Vedno večja splošna družbena skrb za prispevek športa k potrebam sodob- nega človeka je terjala tudi povečan strokovni, kadrovski in seveda tudi znanstvenoraziskovalni output usta- nov, ki so v šestdesetih letih za te na- mene že obstajale ali šele nastajale. Čeprav so posamezni znanstveniki in le zelo redko posamezne znanstvene ustanove obravnavale teme, ki sodijo na področje športa že od konca 19. sto- letja, so splošne tendence progresivne- ga razvoja znanosti prišle na področju športa močneje do izraza šele v že na- vedenih šestdesetih letih, še močneje pa v sedemdesetih. Pri tem se je zna- nost pojavljala v posameznih okoljih na dokaj različne načine. Razlike so nastale zaradi razl ične stopnje razvitos- ti znanosti, predvsem antropoloških, v teh okoljih in zaradi različnih možnos- ti za njihovo povezovanje. Razlike so nastale ne le med državami, ampak tudi znotraj njih. Zato niti v nacional- nih, še toliko manj pa v internacional- nih okvirih še ni utrjenega epistemo- loškega ogrodja znanosti o športu, ker ni enotnih pogledov na predmet pro- učevanja in, kar je morda manj po- membno, ni enotne terminologije. Od tod izvirajo tudi različna poimenova- nja te znanosti oziroma teh znanosti, saj ponekod prevladuje mnenje, da jih je več. Problem opredelitve tako narave znanosti o športu kakor tudi njenega poimenovanja postaja vedno bolj ak- tualen zaradi vse bolj neprijetne nego- tovosti v statusu strokovnih kadrov, ki so v veliki večini razvitih držav prido- bili svojo strokovno izobrazbo na uni- verzitetni ravni. Ta negotovost izvira iz nerešenega odnosa med profesional- no in strokovno identiteto teh kadrov in akademsko, znanstveno identiteto te stroke. Vedno bolj nadležna nereše- nost tega odnosa je prišla do izraza tudi 6 na kongresu mednarodne organizacije kadrovskih ustanov, to je visokih in višjih šol ter fakultet, ki šolajo stro- kovnjake raznih profilov (AIESEP), ki je bil v letu 1987. Termin »telesna vzgoja«, ki je v večini držav, zlasti za- hodnih, in v večini jezikov označeval predmet študija in stroko, postaja vse bolj sporen. Ne samo da vsiljuje duali- zem telesa in duha, poleg tega ne more označevati znanosti, akademske dis- cipline. Zato se je zlasti po tem kongre- su, pa tudi že pred njim, povečala de- javnost teoretikov, ki so iskali ustrez- nejši izraz za stroko, predvsem takšne- ga, ki bi hkrati označeval tudi ustrezno akademsko znanstveno disciplino ali iz več d isci plin strukturirano znanost. Pri teh prizadevanjih pa v glavnem ne pri- haja do poizkusov, da bi bil problem rešen na mednarodni ravni. Velika ve- čina znanstvenikov ostaja v okviru svojih nacionalnih in lingvističnih meja. Kljub temu pa ta prizadevanja prispevajo k obravnavanju epistemo- loških problemov »znanosti o športu1<, k pojavljanju raznih zasnov in iskanju kar najbolj ustreznih terminoloških re- šitev. Kako zelo odprti so problemi na- rave in poimenovanja znanosti o špor- tu, dokazuje delo francoskega avtorja Clauda Boucharda. V prizadevanjih, da bi predlagal boljši izraz, kot je teles- na vzgoja, ki se mu je zdel neprimeren tako z vidika profesije pedagogov ka- kor tudi z vidika identifikacije znanos- ti, je opravil primerjalno študijo vseh terminov, ki so se pojavili med leti 1934 in 1974. Pri tem je našel okoli tri- deset različnih predlogov, ki so posku- šali rešiti ta problem. Med temi izrazi so bili tako predlogi, ki so predvideva- li, da obstaja ena znanost, kakor tudi, da jih je več. Med izrazi, kot so »šport- na znanost« in »športne znanosti«, je ugotovil tudi »kineziologijo« in >>ki- nantropologijo«, vendar je kot svoj predlog izoblikoval »znanosti o fizični aktivnosti« (»Physical Activity Scien- ces«). Čeprav se njegov predlog ni uve- ljavil, je dal pomemben prispevek k pojmovanju zasnove znanosti o športu, ne glede na to, ali je ena ali pa jih je več. Po njegovem mnenju morajo zna- nosti o fizični aktivnosti povezovati določeno količino znanja, ki so ga pri- dobila druga področja študija in razis- kovanja. Znanosti o fizični aktivnosti je mogoče označiti kot krosdisciplinar- ne znanosti. Ne glede na spornost poj- ma »fizične aktivnosti«, ki ne nakazuje Antropološka kineziologija - eden od mogočih pristopov k zasnovi znanosti o športu športne vsebine te aktivnosti in ne do- sega pomenske in pojasnjevalne moči izraza »gibanje«,je verjetno prav Clau- de Bouchard prvi, ali vsaj eden prvih, ki je poudaril »krosdisciplinarnost« znanosti o športu. Zelo podobna stališ- čaje mogoče zaslediti tudi pri avtorjih, ki so se pojavili deset in več let za Bouchardom (S. Greendarfer, H. Haag, W. R. Morford in H. A. Lawson, R. Renson). S temi stališči je prevladala ena od tendenc, ki je bila prisotna v razvoju znanosti o športu, to je tenden- ca povezovanja - poleg tendence drob- ljenja in delitve predmeta raziskovanja na vse več znanstvenih disciplin. Ti dve tendenci sta bili in sta še prisotni v prizadevanju za oblikovanje zasnove znanosti na področju športa. Obe sta tudi upravičeni pod pogojem, da so v raziskovalnih postopkih uporabljene priznane znanstvene metode. Vendar vodi tendenca povezovanja znanstve- nih disciplin k možnosti nastajanja svoje, specifične znanosti o športu, ne glede na to, kako bo poimenovana na neki znanstveni ustanovi ali v nekem širšem ali ožjem okolju. Težnjam po povezovanju strokovne, profesionalne in akademske identitete fakultetno iz- obraženih kadrov za potrebe športa sta obstoj in afirmacija takšne znanosti prav gotovo v prid. V Sloveniji in tudi v celotni bivši Ju- goslaviji so bila prizadevanja za pojas- njevanje epistemoloških problemov znanosti v športu razmeroma skromna. Na naši visokošolski ustanovi skoraj celo desetletje nismo posebno inten- zivno reševali problema poimenovanja znanosti, ki je na njej nastajala. Ko je bil leta 1969 uveden termin »kinezio- logija«, po vzoru na enako odločitev dve leti prej na visokošolski ustanovi v Zagrebu, je bilo to sprejeto brez poseb- nega navdušenja in z različno mero strpnosti. Ko je razvoj fakultete oziroma nje- nih vzgojno-izobraževalnih progra- mov vplival na nastanek predmeta, ki obravnava teorijo znanosti nasploh in še posebej znanosti o športu, je ta zna- nost na sedanji Fakulteti za šport poleg imena kineziologija dobila pridevnik »antropološka«. Ta dodatek je mogoče utemeljiti z več razlogi. Prvi je ta, da je s tem kineziologija opredeljena v širšem smislu tega ter- mina. Pridevnik skuša pojasniti, da ne gre za biomehaniko, za »motion desc- ription«, ampak celostno in komplek- sno znanost o športu. Kineziologija v ožjem smislu oziroma biomehanika športnih gibanj je le ena od njenih dis- ciplin. Drugi razlog je, da je s tem nakazana antropološka usmerjenost kineziologi- je, usmerjenost v duhu splošne antro- pologizacije znanosti, na katero opo- zarja tudi A. Trstenjak. To usmerje- nost gre razumeti tako, daje kineziolo- gija, čeprav empirična in eksaktna zna- nost, ne le znanost o človeku, ampak predvsem znanost za človeka. Glavni argument za >)antropološko kineziologijo« paje v naravi kineziolo- gije, kakor je bila zasnovana v Zagrebu in Ljubljani že od vsega začetka. Gre za e no od znanosti o človeku , ki teži k njegovemu celostnemu obravnavanju, ki je integrativna, ker si prizadeva za- jeti in povezati naravoslovno in druž- boslovno obravnavanje človeka. Tako pojmovana kineziologija je ena od an- tropologij, in sicer antropologija člove­ ka, ki je gibalno aktiven v športu. S tem da je znanost, s katero se uk- varjamo na Fakultet i za šport, imeno- vana tako, kot je navedeno, seveda problem njenega poimenovanja še zda- leč ni rešen. Rešen je le začasno. Ter- minološke težave tudi niso naša poseb- nost; z njimi se spopadajo skoraj po- vsod tam, kjer se s to znanostjo ukvar- jajo. Tudi problem ustreznejšega po- imenovanja kadrov, ki jih izobražuje fakulteta, s tem ni odpravljen. Kljub nedorečenosti imena pa je za- snova znanosti, ki je bila sestavina de- javnosti Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, v treh desetletjih dosegla določeno stopnjo. Zato se zdi primer- no, da je ta zasnova na kratko pred- stavljena v tej številki revije Šport, ki je namenjena objavi samo znanstvenih del. Mnogostranost narave človeka za- hteva v udejanjanju znanosti na pod- ročju športa sodelovanje večjega števi- la znanosti. Največkrat je to sodelova- nje multi-ali interdisciplinarno. Toda, dokler ostajajo posamezne znanstvene discipline pri obravnavanju skupnega predmeta na ravni črpanja vsaka svojih spoznanj, takšen pristop še ne zagotav- lja obstoja znanosti o športu kot nove kvalitete. Ta znanost je kot samostojna entiteta specifična integracija večjega števila antropoloških znanstvenih dis- ciplin, ki pripadajo tako naravoslov- nim kot družboslovnim znanostim. Naša vizija športne znanosti je, da teži C k preseganju parcialnega pristopa in uveljavlja celosten pristop. Z integraci- jo spoznanj raznih, predvsem antropo- loških znanstvenih disciplin, opravlja takšna znanost svojo bistveno funkci- jo, ki je sama ne opravlja nobena druga znanost. Bistvena značilnost takšne znanosti o športu je, da odstranjuje tra- dicionalne pregrade med disciplinami in se udejanja kot presečišče med nji- mi, je torej »cross - disciplinary«. Most, ki povezuje naravoslovne dis- cipline na eni in družboslovne na drugi strani, je proučevanje športne motori- ke. To proučevanje je ena od disciplin antropološke kineziologije. Osrednji predmet proučevanja antropološke ki- neziologije je delovanje športne moto- rike na transformacijo človeka, pojmo- vanega kot mnogodimenzionalni sis- tem bio-psiho-socialnih sestavin, orga- niziranih kot psihosomatični status. Eden od predmetov proučevanja pa je prav športna motorika oziroma ugo- tavljanje mehanizmov, ki povzročajo individualne razlike subjektov v mo- toričnih manifestacijah, njihova med- sebojna povezanost in nivoji delova- nja. Pri proučevanju športne motorike se uveljavljata dve smeri. V prvi, ki je na naši fakulteti bolj razvita in ima daljšo tradicijo, so motorične manifestacije obravnavane kot motorično vedenje. Temu ustrezajo raziskovalne metode tako pojmovane motorike, ki so pre- težno družboslovne in vključujejo multivariantne statistične postopke ZAKWUČEK KinS 1, 1992 obdelave rezultatov motoričnih reakcij subjektov. Pri tej smeri ni mogoče za- gotoviti povsem natančno kontrolira- nih pogojev izvedbe gibanja, vendar ima veliko uporabnost v množičnih oblikah športa, predvsem v šolah. V drugi smeri gre za naravoslovne raziskovalne metode v študiju funkcij organskih sistemov z uporabo sodobne tehnologije. Pri teh postopkih je mo- goče zagotoviti kontrolo vpliva meha- nizmov organskih sistemov in drugih -0ejavnikov na izmerjene rezuitate. Obe smeri sta utemeljeni zaradi raz- ličnih nivojev uporabnosti, v pojasnje- vanju delovanja motorike pa lahko daje pomembne informacije tudi pre- pletanje fo medsebojno kombiniranje obeh smeri. Zlasti ugotovitve v drugi smeri lahko vodijo k poglobljenemu prepoznavanju rezultatov, ki so prido- bljeni na način, uporabljen v prvi sme- ri. V področje športne motorike sodi tudi proučevanje motoričnega učenja, tudi pri tem prihaja do povezave druž• boslovne in naravoslovne narave člo­ veka. Udejanjanje tako zasnovane kros- disciplinarne športne znanosti je mo- goče le v primerih, ko se športna mo- torika pojavlja v presečišču z naravos- lovnimi in družboslovnimi znanostmi in kot vez med obema stranema člove­ kove narave. Takšna raziskovanja so izvedljiva le v zelo zahtevnih personal- nih in materialnih pogojih. Potrebni so ustrezna laboratorijska oprema in orga- CONCLUSION 7 nizacijski pogoji. Predvsem je potreb- na kooperativnost raziskovalnega kad- ra, ki pripada posameznim specializaci- jam in disciplinam. Zato so prava kros- disciplinarna raziskovanja razmeroma redka in niso izvedljiva v manjših in skromno opremljenih ustanovah. Toda stremeti je treba k tako zasno- vanemu udejanjanju znanosti v špor- tu, saj enostransko obravnavanje člo­ veka ne ustreza mnogodimenzional- nosti njegove narave. Zlasti pri enost- ranskem pretiravanju s tehnologijo se znanost ob neupoštevanju celostnega pristopa k človeku lahko kaj hitro obrne proti njemu. Primerov za to je že preveč na vseh področjih uveljavljanja znanosti in tudi v športu. LITERATURA l. Južnič, S.: Antropologija. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1987 2. Renson, R.: Frorn physical education to kinanthropologie: a quest for academic and professional identity. - lnt. J. Phys. Ed. - 20 (1990) 1 3. Škerlj, B.: Antropološka preizkava tek- movalcev. - Soko (1934) 7-8, 9 4. Šturm, J., V. Strojnik: Uvod v antro- pološko kineziologijo. - 3. razš. izd. - Ljub- ljana : Fakulteta za šport, 1991 5. Šturm, J., V. Strojnik: Einer der moeg- lichen Zutritte zur Sportwissenschaft. - Re• ferat na mednarodni znanstveni konferenci »Sportmotorik«. - Olomouc, 199.J Zasnova antropološke kineziologije, na kratko ori- sane v tem članku, je vizija, ki je nastala v predstavah učitelja in asistenta, ki sta odgovorna za predmet »Uvod v antropološko kineziologijo<< na Fakulteti za šport. Takšna, kot je, ni bila obravnavana in formal- no sprejeta v delovnih organih fakultete. Vendar se vsaj delno udejanja v nekaterih raziskavah In drugih dejavnostih fakultete. Če je znanost o športu zasno- vana kot krosdisciplinarna integracija aplikativnih znanstvenih disciplin, ki sicer pripadajo svojim ma- tičnim znanostim, je mogoče govoriti o eni znanosti v športu. Toda, vsaka od teh aplikativnih disciplin je tudi svoja entiteta, ki ima svojo legitimno pravico ob- The concept of anthropological kinesiology, briefly presented (drawn) in this article, is a vision of teacher and assistant, in charge of the subject >>lntroduction into Anthropometric Kinesiology«, at the Faculty of Sports. This visi on has not been dealt with or formally accepted by the work board of the Faculty. But it has partly been implemented in certain studies and other activities of the Faculty. If sports science is designed as an interdisciplinary (cross-disciplinar) integration of applicative science disciplines, which are, in fact, part of corresponding basic sciences, it is possible to speak about a science in sport. But each of these ap- plicative disciplines is an entity by itself, which has 8 Antropološka kineziologija - eden od mogočih pristopov k zasnovi znanosti o športu stoja in delovanja. Nihče nima pravice prepovedati its legitimate right of existence and functioning. No-samostojnega delovanja npr. psihologije, fiziologije in body has the right to forbld lndependent activity of, sociologije športa, ali biomehanike, dokler njihovo for example, psychology, physiology and sociology of delovanje ustreza splošnim etičnim kriterijem, ki ve- sports, or biomechanics, as long as their functioning ljajo za znanstveno delo. V primeru, da znotraj ene in- meets with general ethic criteria, valid for scientific stitucije delujejo te znanstvene discipline brez težnje work. In case these scientlfic disciplines function in-po tesnejšem medsebojnem sodelovanju, je verjetno side a certain instltution, without tending towards utemeljeno uporabljati množino, torej sprejeti izraz close collaboration, it is probably sound to use plural, »športne znanosti<<. thus accept the term »sports sciences«. V sedanjem stanju razvoja znanosti, katerih pred- In the presents state of development of sciences met proučevanja so šport in športniki, je treba spre- where the research subjects are sports and sportsmen, jeti obe zasnovi - eni in več znanosti, kot neko obliko it is necessary to accept both concepts - one and many koeksistence. Razvoj bo pokazal, ali je ta koeksisten- sciences, as a form of coexistence. Further develop-ca upravičena. Toda, profesionalna in stanovska ment will show whether this coexistence is justified. identiteta strokovnih kadrov terja utrjevanje eksis- But professlonal and profession identity of specialists tence »svoje« znanosti. calls for consolldation of the existence of own lndivi-Navedena stališča nikogar ne obvezujejo, da jih dual sciences. sprejme in se po njih ravna. Morda pa bodo kateremu The presented viewpoints commit no one to accept od zainteresiranih bralcev na fakulteti ali zunaj nje or follow them. But maybe sone readers inside the Fa-spodbudila razmišljanja o znanosti o športu in njenih culty and outslde, might be stimulated to consider odprtih vprašanjih. V članku niti približno niso nave- (the) science of sports and its open questions. In this \ dena vsa, ki se jih zavedata omenjeni učitelj in asis- article, the problems the teacher and his assistant are \ tent, še zlasti pa ne tista, o katerih doslej še nista raz- aware of, are mentioned only in part. The ones the mišljala, vendar objektivno obstajajo. two researchers have not as yet pondered upon, bul \ Vsekakor je opisana zasnova le eden od mogočih objectively, exist, are not mentioned at ali. pristopov k znanosti o športu. But at the same tirne, the described project is Just l_ __ ------------_ ... ·:·~~;··· ......... ~~'°''~~··"~~