lvan Albreht:
Materi.
Mamica Tiioju, ititnuin d&roo,               Ker niniunt dttril, poslu.šaj samo,
da bi ii 7, njimi izpričal,                     kaksne moje so želje:
kako sem globoko o srcu  ie               Rad bi oedno žioel tako,
že zdaonaj  poveličal.                           da  bi  bil  lebi  u  veselje.
Rad bi naozel se toojih dobrut, da osak bi moral priznati: >Tale otrok je tako plemenit kot biln njegooa je mati. —«
103