SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20'— Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo in uprava: Ljubljana, ~	~	~	~	Rimska cesta 10/1 ~ Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo	~	~	~	~
Leto I
V Ljubljani, dne 9. septembra 1926
Št. 28
Srednješolci! Tovariši! Dijakinje! Tovarišice!
Končno!
Že dolgo ni pričakovala sportska javnost rešitve kakega spora s tolikim zanimanjem kot odočitev v vprašanju, kdo postane letos prvak Slovenije v lahki atletiki. Rešitev je sedaj padla pred lahkoatletskim savezom v Zagrebu. Savez je po uvaženju protesta S. K. Ilirije radi nepravilnosti ki so se vršile ob priliki letošnjih prvenstvenih tekmovanj in o katerih smo v našem listu svoječasno poročali dovolj izčrpno, priznal prvenstvo v lahki atletiki za leto 1926 S. K. Iliriji.
Ta sklep je za razmere v našem lahkoatletskem podsavezu zelo značilen. MI smo ob priliki tekmovanja samega rekli odločno besedo o poslovanju in delu te instance, ki ji je zaupan proč v it našega lahkoatletskega sporta. S cinično gesto so njeni funkcijonarji pogazili svoje naloge, da zadostijo svoji klubski strasti. Prekoračili so jasne določbe pravilnikov, da pomorejo svojemu klubu do zmage.
Prizadeti klub je vložil proti temu upravičene proteste. Dočim je savez kot oddaljenejša instanca stvar že rešil, podsavez še do danes v tej važni zadevi ni storil nikakega oficijelnega sklepa. V najrazličnejših drugih vprašanjih pa je postal silno agilen. Z nekako mrzlično naglico je hitel med drugim obtoževat razne podsavezne sodnike in atlete prizadetega kluba nepravilnosti, netaktnosti, pomanjkanja discipline itd. Sedaj vidimo, zakaj se protesta samega ni mogel lotiti. — Savezov sklep nam je to razjasnil — najbolj merodajno.
Kaj bo sedaj napravil naš lahkoatletski podsavez, ni jasno. Vsekakor je zašel v položaj, ki ni zavidljiv. Pričakujemo z gotovostjo, da bo izvajal konsekvence, ki so spričo takega položaja edino še umestne.
V škodo celokupnega lahkoatletskega sporta bi bilo, ako bi prepustili našo lahko atletiko zaščiti ljudi, ki so dokazali, da so jim pravila deveta briga. Najbolj prizadeti so seveda pri tem oni gospodje, ki nosijo čast saveznih sodnikov in so — na naše začudenje — ostali na letošnjem prvenstvu člani vrhovnega razsodišča, dasi je postopalo proti jasnim pravilom. Ponavljamo zahtevo, da savez uvede proti saveznima sodnikoma gg. S. in D. Sancinu preiskavo ter jih do nadaljnega suspendira od njunih funkcij. Brez upoštevanja pravil, brez športi;« morale, je delo na športnem polju nemogoče!
Končno smo vendar na jasnem! Besedo ima sedaj — Llap!
Zopet pričenja novo šolsko leto, zdru ženo za vas s trudom in delom, pa tudi s sladko zavestjo, da si ustvarite enkrat lastilo srečno eksistenco. Mnogo vas čaka naporov, p redno izidete iz svojih šol kot zreli možje in žene, delavci za dobrobit naroda in domovine !
V današnji dobi splošne hiperprodukcije inteligence, obstanejo v življenju le najboljši, najmočnejši. Zato je utemeljeno v načelu samoohranitve, da vsakdo postane čim krepkejši duševno in telesno.
Življenje je večen boj! Fizično krepkemu, duševno dozorelemu človeku je zagotovljena zmaga v boju za obstanek.
Kje najdemo ono odpornost in fizično dovršenost, ki nam je za ta boj potrebna? --V sportu! Sport je ona velika sila, ki s svojo fizično, e lično in moralno vzgojo nudi vse predpogoje samoohranitve, sport je danes važen faktor v svetu.
Tudi danes v času hiperkulture je človeški ideal — lepota telesa. Le s sistematičnim vsestranskim vežbanjem, dosežemo harmoničen telesni razvoj.
Tovariši in tovarišice! Fizična vzgoja je za vas neprecenljive vrednosti! Po večurnem sedenju v nehigijenskih prostorih je absolutna potreba, da si poiščete razvedrila in svobodnega razmaha na zeleni trati. Čim prožnejše bo vaše telo, tem prožnejši bo vaš duh! Toda to še ni vse!
Izredni občni zbor SK Jadrana
Včeraj (8. t. m.) ob 9. dopoldne se je vršil v restavraciji pri Mraku izredni občni zbor SK Jadrana,, ki ga ye po jpolurni zamudi otvorit klubov predsednik g. Smole. V svojem poročilu je kratko navedel vzroke, zakaj je izredni zbor sklican. Glavna točka dnevnega reda je bila sprememba pravil, ki so postala vsled zastarelosti in raznih novotarij pri nadrejenih instancah mestoma pomanjkljiva, Ker je sklenil upravni odbor podati demisijo, so se istočasno vršile tudi volitve novega odbora, ki mora z ozirom na sko-rajšen pričetek prvenstvene sezone pričeti takoj z intenzivnim delom, ako hoče obdržati klub na višini, ki jo je dosegel v prejšnjih letih. Tajniškega poročila odbor ni mogel dati, ker trenutno nima nikogar, ki bi vršil to funkcijo. Namestnik tajnika je ravno odsoten, vsled česar je odbor sam odgovarjal pri debati na vprašanja o
Sport brez etične vzgoje bi ne imel trajne visoke vrednosti. Z gojenjem sporta si utrjuješ voljo, krepiš značaj; učiš spoznavati vrline drugih in svoje lastne napake. — Sport je faktor, ki nam nadomešča vse ono razvedrilo in zabavo, ki ga navidezno nudijo današnjemu svetu zabavišča, gostilne in razne druge veselice.
Idejno in fizično dobro vzgojen športnik je dober državljan, M s svojo prostovoljno disciplino nudi garancijo za procvit in dobrobit naroda in države.
Srednješolci! Gojimo šport, vzgajajmo telo in duha! Oklenimo se ideje, ki je danes najmočnejša na svetu, stopimo v vrste športnikov, ker tako korijstimo sebi, narodju in državi.
S.	K. »Ilirija«, ki je naslednica nekdanjega vašega stanovskega kluba, kluba srednješolcev ; Hermesa«, vas vabi v svoje okrilje!
Pridite in odločite se za športno panogo, ki vas najbolj zanima, ki najbolj odgovarja vaši telesni konstituciji.
Nogomet, jlahka atletika, tenis, hazena, drsanje in smučanje, vse vam je na razpolago!
Tovariši in tovarišice! Novo šolsko leto naj bo tudi začetek intenzivnega športnega udejstvovanja!
Pričakujemo Vas!
S. K. Ilirija.
tajniškem poslovanju. Blagajniško poročilo kaže tipično sliko naših športnih klubov. Skoraj edino premoženje je klubov inventar, o katerem je dal podrobnejše podatke klubov gospodar.
Za njim je poročal načelnik nogometne sekcije g. Smole o delu sekcije po rednem občnem zboru. Ugotovil je, da je kvaliteta moštva od lanske jeseni na pomlad padla za 40 odstotkov. Odigrala je letos prvo mednarodno tekmo z broško Moravsko Slavijo, ki ji sicer ni prinesla gmotnega, pač pa lep moralni uspeh. Tudi rezerva in mladinsko moštvo sta se udejstvovala precej agilno. Slednji so si v turnirju za prehodni pokal SK Ilirije priborili utešno darilo. Priporočal je novemu vodstvu kluba, naj posveti edini sekciji, ki je letos delovala, vso svojo pažnjo in skrbi za njen najracionalnejši trening, ki ji je za dosego rezultatov v letošnjem prvenstvu nujno potreben.
Nato je poročal načelnik lahkoatletske sekcije g. Boris Kandare, da njegova sekcija letos ni mogla na plan. Glavni vzrok zato je pomanjkanje
interesa pri članstvu. Da bi se delo v tej sekciji dvignilos je treba na njeno vodstvo človeka, ki bi imel mnogo energije in veliko časa. Slednjega je primanjkovalo tudi govorniku, ki si je moral radi študije vzeti tudi nekaj mesecev dopusta, tako da je klub priredil samo prireditev »po dužnosti« dne 14. avgusta t. L, ki ni vredna niti omembe. Velik minus za gojenje lahke atletike je tudi pomanjkanje lastnega igrišča in rekvizitov. Govornik upa, da se bo s pridobitvijo novega igrišča na Pasjem brodu obrnilo tudi v tem pogledu na boljše.
Po poročilu revizorjev je bil soglasno sprejet absolutorij blagajnika in gospodarja.
Pred prehodom na volitve je nato predsednik obširno razložil nameravano spremembo posameznih členov v pravilih, ki je bila po kratkih debatah en bloc sprejeta. Najvažnejša sprememba je ta, da traja poslovna doba odbora poi novem od 1. julija do 30. junija vsakega leta, kar je z ozirom na pravila nogometnega saveza in pod-savezov prikladnejše. Tudi glede razsodišča se je razvila daljša debata, dokler ni slednjič v glavnem ostalo pri starem.
Pri nato sledečih volitvah so bili, ko je z 18 glasovi nanovo izvoljeni g. Smole odklonil izvolitev, izvoljen za predsednika g. prof. dr. Vinko Šarabau, za podpredsednika g. Šapla, v odbor pa sledeči gg.: Albin Boštjančič, N. Mitač, Mirko Lambert, Jože Špan, Mirko Majer, Maks Klobča-ver, N. Pogačnik in N. Banovec. Kot načelnik lahkoatletske sekcije sta bila izvoljena gg. Černe in Boris Kandare. V revizijonalni odbor sta prišla gg. Privšek in Oto Matjašič. Končnot je bilo z vzklikom izvoljenih še pet članov društvenega razsodišča.
Pri slučajnostih se je razvila precej animirana in mestoma zanimiva debata o obtožbi bivšega predsednika g. Smoleta proti poslovanju prejšnjega klubovega razsodišča v zadevi izključitve nekega klubovega člana. Afera datira iz burnih časov izredne skupščine LNP-a v marcu t. 1. in daje mestoma zanimiv vpogled v začetke našega lista, ki jih ima naša javnost itak še v spominu. Menimo-, da je najumestnejše, da se stvari ne pogreva več. Vsled tega se v detajle ne bomo ^puščali. Vsekakor je postala debata o stvari precej burna, tekom katere je padlo z obeh strani par očitkov, ki so zastrupili atmosfero, tako da afera še vedno ni definitivno razčiščena. Želeti bi bilo. da sc stvar v k rist kluba in prestiža celokupnega sporta spravi — brez dima — s sveta.
Okoli 13. je bil občni zbor zaključen. Novo vodstvo kluba, posebno pa oseba g. predsednika, ki je znan predvsem kot odličen delavec v športni žurnalistiki, nam jamči, da gre SK Jadran najlepši bodočnosti nasproti. Tudi mi mu želimo mnogo uspehov!
. sm. r. Težka atletika
•	(Nadaljevanje.)
C. Boks.
Poleg rokoborbe je boks brezdvomno najstarejša telesna vaja. Prve podatke o boju s pestmi imamo v grških pravljicah. Pripoveduje se, da je Polluiks premagal iznajditelja boja s pestmi, bebru-cijskega kralja Amyka. V Homerjevi Iliadi in Odiseji se često omenjajo boji, ki so današnjemu boksu slični, čeprav se še v marsičem ločijo od današnjega, telesu nič nevapnega boksa. — Ko je stala Grčija na višku svoje slave, so bile tudi telesne vaje pri Grkih najbolj razširjene. Kajti Grki so dobro vedeli, d" more le v zdravem telesu
bivati zurav duh in da je to zdrav in telesno močan človek zmožen tudi velikih duševnih dejanj. Pri nas pa velja izrek o zdravem duhu v zdravem telesu za neštetokrat premleto frazo; kdor pa_se bo hotel ustaviti pri njej in si jo samo nekoliko ogledati, bo videl, da tiči v tem izreku velika resnica, ključ k velikim uspehom starih Grkov na političnem in kulturnem polju.
Boks je zadobil v teku časa pri Grkih in pri Rimljanih različne oblike. Bojevalo se je z rokavicami ali tudi brez njih. Rokavice so bile često obite z železnimi ploščicami. Dovoljeni so bili vsi udarci; borilca sta se smela posluževati tudi nog. Da je bil ta način bojevanja opasen, je jasno.
Prav nič pa ne slišimo o boksu v srednjem veikiu. Kakor vse klasične telesne vaje, tako je tudi boks v vsem srednjem veku počival.
Spremembo je prineslo 18. stoletje. Z neverjetno naglico se je začel širiti po Angliji in njenih kolonijah boj s pestmi. Sprva brez kakih stalnih pravil je bil boks kaj nevarna telesna vaja; toda v kratkem se je razvil do današnje dovršenosti. Bcji za svetovno prvenstvo v težki teži so se začeli že 1. 1719. Prvi si je lastil ta naslov James Figg. Vsega skupaj z Jack Dempseyem, sedanjim svc tovnim prvakom v težki teži, je bilo svetovnih mojstrov 52. Kdo bo prihodnji svetovni mojster, to se odloči v kratkem.
Kakor rečeno je boks nanovo olživel v angleških deželah in se tudi v njih najbolj razširil. V New Yorku je preko 12000 bokserjev; v Ameriki je boks obvezni predmet na srednjih šolah. V An-liji je boks nacijonalna igra. Izredno je boks priljubljen v Avstraliji. Tesno za Ameriko, Anglijo in Avstralijo pa koraka v Nemčijo; za temi pridejo romanske dežele, zadnji smo Slovani. Da smo Slovani v tej panogi težke atletike zadnji, doci m smo v rokoborbi med prvimi, je iskati vzrok v slovanskem temperamentu. Boks zahteva izredno urnost, gibčnost in spretnost; moč ne pomaga veliko, hitrost odloča. In ker je morebiti resnica splošno razširjeno mnenje, da smo Slovani pač močni, ne pa gibčni, je v tem vzrok, da se nismo oprijeli te lepe telesne vaje. — Omeniti je še. da so prvovrstni bokserji črnci in sicer najbrže vsled svojih naravnih zmožnosti: dolgih rok in trde glave.
Boks je tipično moška vaja; vaja, kjer pokaže človek vse svoje telesne in duševne vrline. Večletni, najintenzivnejši trening, do skrajnosti solidno življenje sta potrebna onemu, ki hoče biti dober. Boks ni telesu o-pasna vaja. Opasen poslane boks šele tedaj, ako se poslužujemo nedovoljenih udarcev. Seveda je nevaren tudi onemu, ki se je šel bojevat, ne da bi si prej z vztrajnim treningom pridobil ono odporno silo. ki jo za to vajb neob-hodno potrebuje.
Kako se boks izvaja in drugo.
Prostor, na katerem se boks izvaja, ima obliko kvadrata s stranicami, ki so dolge od 4.88 m do 7.32 m. Prostor je omejen z napetimi vrvmi v višini 0.61 m in 1. 222 m. Pri boksu se uporabljajo usnjate rokavice; za težje in važnejše tekme navadno 8 mične (186 g). — Runda traja pri boksu 3 minute; med posameznimi rundami je enominuten odmor. Kaj pomeni biti 3 minute v telesni in duševni napetosti, ve samo tisti, ki se s tem bavi. Boj traj'a določeno število rund ali pa do odločitve. Če pri domenjenem številu rund ne pade odločitev v obliki knock-outa ali drugače, tedaj se prisodi zmaga onemu, ki ima manjše število kazenskih točk.
Potek boksa je sledeči: Na sodnikovo znamenje stopita bokserja na sredo borilnega prostora.
si podasta roke ter stopita takoj v »prešo«. Nato slede udarci, finte, obrati, parade itd. Najuspešnejši udafrec je fže omenjeni khock-out. Knock-out je udarec na, določena občutljiva mesta na telesu, kar ima za posledico, da se nasprotnik zruši na tla in je za nekaj časa nesposoben za boj. Tako občutljiva mesta so: glava, prsa, želodec in ledvice. Ako obleži nasprotnik na tleh vsaj 10 sekund, katere mora sodnik glasno šteti, tedaj se ga smatra premaganim.
Nešteto bojev je bilo v zadnjem ča^u odločenih v knock-outom. Carpentier, bivši evropski mojster v težki teži, Paolino, sedanji evropski mojster v težki teži, Firpo, Erminio Spolla, Tunney odločajo večino svojih bojevs s knock-outom.
Često se posreči k.-o. prav posebno hitro. Boj za svetovno prvenstvo v lahki teži med Battling Nelsonom in William Roserjem je trajal le 3 sekunde; uspešni k.-o. je podrl Roserja tajkoj na tla. Podobno je Tommy Burns, svetov, mojster v 1. 1906 premagal Jam Rocheja v 88 sekundah. Kot nasprotje pa naj navedem boj dveh Amerikancev A. Bowena in J. Burkeja, ki je trajal 110 rund (7 ur 19 minut).
Enako kot pri rokoborbi in dviganju uteži delimo bokserje na 8 razredov z ozirom na njih telesno težo. Imamo jih: mušjo težo — do 50. 802 kg, bantam t. — do 53.524 kg, peresna t. — do 57.132 kg, lahka t. — do 61.237 kg, welter t. — do 66.678 kg, srednja t. — do 72.574 kg, srednja težka t. — do 79.378 kg, težka t. — preko 79.378 kg.
Literatura o boksu je jako obširna. Skoro vsak boljši bokser se čuti poklicanega, da popiše svojo metodo. Dobra dela so sledeča: Oto Flint: Boxer.; Carpentier: Mein System del Boxens.
Prisotnost duha pri nogometu
Odkalr igrajo po evetu nogomet, se (pojavljajo med športniki razna vprašanja, ki se tičejo te igre. Med nje spada predvsem eno, ki odloča uspeh:	Kakšne lastnosti mora imeti posamezen
igralec in celo moštvo, da ima možnost zmage?«
Gotovo je, da je predvsem potrebna fizična izurjenost, irafinirana presoja položaja, 'tehnična rutina itd., lastnosti, ki so pogoj dobre igre. — Seveda pa je fizična stran nogometa mrtev kapital, če ji ne pomagajo tudi psihični momenti, ki so pravzaprav odločilni v tekmovanjih.
Samozavest, velja do zmage, nepoznani5 treme, v veliki meri prisotnost duha, iz katerega izvirajo vse za zmago potrebne ugodne dispozicije igralca, so že polovica zmage. S polno upravičenostjo moremo govoriti o psihologiji nogometa. Kako pogosti so primeri, ko zmaga tehnično slabše moštvo svojega protivnika vsled »elana« kot se imenuje v kritikah ta duševni »motor« igralcev.
Niso redki slučaji pri nogometu, da vratar pri treningu izvrstno brani, pri tekmi pa kratko »odpove«. —- Ni toliko utemeljena ta odpoved v fizični slabosti, v pomanjkanju reelnega znanja, temveč je posledica treme, manco prisotnosti duha, ki se vleže kot svinec v noge in ne da udom premakniti se z mesta ali stopiti na pravo mesto. Če izbornemu tenorju v gledišču, če eksa-minandu pri izpitu vsled strahu odpove glas, zakaj ne bi golmanu roka ali noga?
Pri nogometu se vrste situacije naglo kot slike v kaleidoskopu. Kdor zna na mah razumeti novo pozicijo in jo izrabiti, ta more imeti uspeh. In možno je to le s prisotnostjo duha, ki igralca nikdar ne zapusti.
Vsak igralec je navezajn na tega svojega navideznega spremljevalca kot slepec na palico, pjosebno važna; pa je urna presoja položaja za vratarja in napadalca. Še tako izboren tehničar ne spada v tekmovalno moštvo, dokler se ni naučil obvladati vsak nastali položaj.
Ta prisotnost duha se pokaže posebno pri kombinaciji. Glavni postulat do dobrega »napadalca« je, da naglo odda žogo in sicer najboljše postaranemu in najmanj ikjritenm kolegi.. Drib-Ijanje in »požiranje« golov, ki sta nekdaj navduševali publiko in donesli slavo in plosk, sta se preživeli.
K temu spada hitro prenašanje žoge po cen-terforu ali centerhalfu, ki sta hrbtenica svojega tima. Srednji igralec, ki napačno dodaja v vrzel ali celo pod nasprotnikove noge, ni vreden svojega mesta in zaupanja. Koliko neubranljivih golov rezultira iz njegovih pogreški
Pregled igre in naglica sta »čudežni zelišči« protesijonalcev. Prodori imajo le redkokdaj zaželjeni uspeh.
Prisotnost dnha pa se kaže še na drug način, rekel bi v negativnem, pobijajočem smislu. Igralec, ki zna podrediti svojo osebno ambicijo skupnosti, ki zna preračunati v momentu, da splošni uspeh stoji nad njegovim lastnim, on je vreden, da tekmuje za svoje barve. Za začetnika je aplavz in pohvala publike najvišje priznanje. Žal imamo toliko igralcev, ki igrajo za galerijo. Včasih uspeh, a koliko več neuspehov 1 Golman ne lovi v salonski maniri za publiko! Koliko »rolerjev« boš moral »neestetsko« ubraniti ali pa »salonsko« spustiti v mrežo 1 Efekt krona delo, ne šablona...
Dolžnost vsakega trenerja in kapitana je, da svoje moštvo preskusi ne le glede igre, temveč mora strogo paziti na psihično plat. Potem bodo mclštva dosegala uspehe in kritikom bo prihranjena opazka o indispoziciji in neborbenosti kot vzrokih poraza. —	(Brka).
Obletnica novega „off-side“ pravila
V avgustu 1. 1. so povzdignili od komisije za izpremembo pravil pri Fifi predlagano in od nje sprejeto novo pravilo o »off-sidu« v vseh /vezi pripadajočih deželah v zakon. Ta izprememba je globoko posegla v stara pravila. Novi pasus določa, da stoji vsak igralec »vstran«, če se pred njim v momentu dotika žoge ne nahajata vsaj dva nasprotnika. — Prejšnje pravilo je zahtevalo tri.
Novotarija je našla pristaše in protivnike, dasi je bila že dolgo pričakovapa in ni iznenadila. Nasprotniki so se predvsem bali, da bo topa kombinacijska igra oškodovana na rovaš surovejši primitivnejši igri na prodore s pomočjo urnih kril. Torej padec nazaj v metodo začetnih nogometnih umetnosti. Tudi športna kritika in žurnalistika si nista bili edini in sta deloma odklanjali novotarijo. Poklicani in nepoklicani so skušali še pred prvim javnim poskusom sugerirati svoje na-ziranje publiki. Tudi sodniki so videli nevarnost za svoj prestiž, češ, da je sedaj soditi otročje lahko.
Ko so nato po julijski poletni pavzi nastopila moštva ter demonstrirala na igrišču novo pravilo, se je zdelo, da zna napadalska vrsta prav dobro izrabiti novo olajšavo. Deževalo je golov in rezultat: so, v številih izraženi, bili mnogo večji tudi pri dobrih klubih in profesionalcih.
Vendar največji dobiček so pri tem imela moštva izrazite kombinacije. Mnogo težje stališče je imela seveda obramba in se ni mogla tako naglo privaditi novemu načinu igre. Treba ji je bilo boljšega taktičnega kontakta z zunanjima] krilcema in
odločnega, naglega starta na žogo. Samo izvrstno tehnično izvežbana obramba je mogla celih 90 minut odbijati nasprotnikov napad in še podpirati domače napadalce. Ko se je obramba trenirala v tem pravcu, je bil uspeh nasprotnikovega napada vedno težavnejši. Moral je vzeti na pomoč razne tajktične finese, da je zmagal. Število golov je postalo zopet normalno kot prej in zdelo se j'e, da je novo pravilo ostarelo in ni ničesar izpremenilo v toku igre.
Toda nepristranski in natančni opazovalec je menda opazil blagoslov in korist novega pravila. Kolikokrat je prej žvižganje prekinjalo igro! Dobro igran branilski par je z znanim »one-backe« sistemom mogel razdreti tudi najidealnejše zamišljene napade nasprotnika. Pri tem so se čuli vedno glasni protesti proti sodniku s strani publike in igralcev, če je slučajno enkrat pregledal off-side pozicijo.
Danes je to drugače. Branilca se ne smeta več spuščati v hotno »vstran« — pozicijo. Tudi pri težkem razdiralnem delu komaj še mislita na take šale in trike. Sodnik ima sedaj v tem oziru brez dvoma mnogo lažje stališče; seveda mora pa tem natančneje paziti na pravi off-side po novem, ker je škoda za branilce, če bi ga pregledal, mnogo opasnejša kot prej. Pač pa mu je delo olajšano s tem, da ima zaj presojo več časa in ni navezan na trenutno konstatacijo. Preostaja mu torej dovolj prilike, da pazi na najvažnejše svoje dolžnosti, predvsem na fair igro. Tudi velika prednost, ki je zvezana z novim pravilom!
S to novotarijo: je nogomet sejmo pridobil, prea_ vsem na zanimivosti, ker mora vsak igralec dati iz sebe vse, kar zna in more in je »postopanje« na igrišču nemogoče. Nogomet je z novo izpremembo postal še bolj »bojna igra«, kjer mišice moštev delujejo brez prestanka ter vzdrži in zmaga harmonično bolje trenirana celota.	Brka.
Z ozirom na novo taktiko, ki jo zahtevajo nova pravila, nam je napisal nrjš sotrudnik še sledeče zanimive vrste:
Mednarodna nogometna federacija FIFA je uvedla letos v off-side pravilu važno spremembo. Po novem pravilu zadostuje, da stojita, med napadalcem in golom samo dva igrača nasprotnega moštva in napadalec ne stoji off-side. To spremembo je uvedla federacija na predlog angleškega1 nogometnega saveza. Bilo se je namreč bati, da postanejo tekme povsem nezanimive in sicer edino vsled off-side pravila. Branilci so namreč naravnost virtuozno uporabljali prednost, ki jim jo je nudilo off-side pravilo. Uporabljali so izborno taktiko, ki je malodane onemogočila vsak napad nasprotnika. Bil je to takozvani »one back« sistem, to se pravi, igra enega branilca,, medtem ko je drugi igral četrtega krilca.
Pravi fenomen in mojster te taktike je bil znani internacijonalni branilec Mac Cracken, ki je znal tako izborno uporabljati »one back« sistem, da je popolnoma raztrgal vsako igro. Drugi branilci so seveda posnemali njegov vzgled in tekme, posebno prvenstvene, kjer je šlo za točke, so postale raztrgane in nesigurne. Vsled tega je začel obisk pešati in glavno škodo je imela seveda blagajna. Novinarstvo je sicer z vso strogostjo nastopilo proti temu zlu, vendar vsi opomini niso zalegli prav nič. Mac Cracken je še nadalje s škodoželjnim nasmeškom postavljal off-side in pridobival svojemu klubu točke. Končno je posegel vmes savez in zabrajiil Crackenu nastop. Tudi to ni nič pomagalo. Vsi branilci so še nadalje rabili isto taktiko, ki je bila pač najuspešnejša in najkoristnejša. Cesto smo se čudili »angleškim« rezultatom
2:0, 1:0, 0:0, kar je pa, vsled »one back« sistema povsem razumljivo. Ta sistem se je udomačil povsod; tudi pri nas so branilci kaj radi posegali po tem sredstvu.
Da naredi temu konec in izenači boj men obrambo in napadom, je storila FIFA zgoraj omenjeni sklep, ki je na|mah spremenil in zrevoluci-joniral nogometno igro. »Angleški« rezultati so zginili — publika je zopet prišla na svoj račun. Naenkrat smo čitali o katastrofalnih porazih favoritov. Diferenca 4 do 5 golov, ki. je bila preje skoro nemogoča, je pcstalai skoraj vsakdanja. Senzacije so postale zelo goste in to samo v prid, kajti ako ni teh, je vsak sport nezanimiv. Blagajniki so zopet radostnih obrazov zapuščali igrišča — obiski so postali rekordni. To je bil jasen dokaz, da občinstvo pri tekmah zahteva kolikor mogoče veliko golov.
S spremembo off-side pravila se je — logično —- spremenila tudi napadalna in obrambna taktika. Prej je veljala kot najboljše, vendar nezadostno orožje proti »one baclh« sistemu trikotna kombinacija notranjega napadalnega tria. Sedaj pa je nastal popoln preokret. Igra se je pomaknila na krila; napadi so izvedeni z večjo brzino. Tudi kombinacija ne gre več od noge do noge, temveč se operira s predložki v prazen prostor, kar je mnogo hitreje in bolj plodonosno. Ta način stavi na igralce veliko večje zahteve; treba jim je večje zdržljivosti. Trening se je spremenil. Sedaj je treba mnogo ostrejše in pogostejše trenirati, in sicer predvsem — kondicijo. Pogosti sprinti na 38 m in vaje, ki krepijo telo, posebno gornji del, so postali najvažnejša točka vežbanja. Fizična moč je prišla še do večje veljave, kar je čisto logično. Krepkejše telo vzdrži veliko več in ima vsled tega prednost pred šibkejšim. Boljša kondicija pomeni že polovico uspeha. Hitrejše moštvo ima na vsaki način prednost pred tehničnim, toda počasnim moštvom. Navedemo samo dva’ primera:	finalno
tekmo za državno prvenstvo med Jugoslavijo in Gradjanskim ter tekmo Hajduk—Ilirija, ki sta, ka-kon znano, končali z zmagami Gradjanskega in Ilirije. V obeh slučajih sta predvedla premaganca tehnično dovršeno, toda počasno igro, zmagovalca pa sta triumfirala vsled večje hitrosti in boljše kondicije. Odločilni faktor je torej hitrost; le na ta način je sedaj mogoče doseči uspehe. Vsled novega pravila je postala igra krilcev in branilcev mnogo težavnejša. Posebno stranska krilca imata sedaj veliko več dela, medtem ko je srednji krilec mnogo bolj razbremenjen. Njegova igra je sedaj bolj ofenzivna; siktoro glavni cilj je podpiranje napada. Igra stranskih krilcev pa je mnogo defenziv-nejša; saj morajo paziti na svoja, krila, ki so glavni nosilci napadov. Branilca se ne smeta nikdar preveč oddaljiti od lastnega gola. Glavna njihova naloga je prestreči predložke in onemogočiti šutiranje. Vsled tega se plasirata za stranskim krilcem, med nasprotnim krilom in zvezo. To taktiko uporabljajo sedaj na Angleškem. Do sedaj proti novemu napadalnemu sistemu še niso našli zadostne obrambe. — Novo pravilo je pač prineslo napadu precejšno prednost.
Sprememba off-side pravila je na vsak način mnogo pripomogla, da je postala igra zanimivejšo in pestrejša v svojih slikah. Branilcem je odvzeto mogočno orožje. Boj je postaji prilično izenačen z neznatno prednostjo forvarda. Sigurno pa je, da bodo tudi v tem oziru našli branilci dobro obrambno sredstvo, ki sicer ne bo moglo preprečiti golov, vendar pa jih bo precej skrčilo. Zgodilo se bo sicer še večkrat, da bodo favorizirana moštva zgubila s precejšno razlilkb golov, vendar to ne bo prav nič škodovalo1, nasprotno — čim več senzacij
in presenečenj — tem večje bo zanimapje. In tako se nam po novih pravilih obeta nova taktika, novo zanimanje in novi dohodki, ki jih naša nogometna društva tako zelo potrebujejo. V Ljubljani seveda bomo v tem pogledu prav nazadnje doživeli to splošno spremembo.
Sport na Rakeku
Prošlo nedeljo dne 5. t. m. je imel agilni tukajšnji S. K. Javornik v gostih A. S. K. Primorje iz Ljubljane, Id je nastopilo s svojo prvo in drugo bazensko družino v predtekmi in kompletno prvo garnituro v nogometni tekmi.
V	predtekmi smo imeli prvič priliko videti lepo bazensko igro in propagandni namen se je tokrat obnesel popolnoma.
V	nogometni tekmi je A. S. K. Primorje zmagal po krasno predvedeni igri z rezultatom 12 : 0, čemur se pa ni čuditi, ker so domačini šele začetniki. Mnenja sem, da za enkrat še ni na mestu, da se igra s tako močnimi nasprotniki, kajti v takih slučajih ne pridejo domači niti do najprimitivnej-šega »dihanja«, ker jim nasprotnik že v kali prepreči vsak uspeh. — Vsekakor pa gre S. K. Javorniku za odličen aranžman vsa pohvala,- kakor tudi zelo požrtvovalnim njegovim igralcem. Od domačih se je najbolj izkazal levi half, ki je vzdržal ostro diktirani tempo skoraj do konca, pa tudi napadalna vrsta je pokazala v I. polčasu nekaj prav ličnih momentov.
Publika se je odzvala v obeh tektaiah za Rakek v naravnost rekordnem številu. — Zvečer se je vršila v prostorih tuk. Sokolskega doma vzorno prirejena zabava, ki je v vseh ozirih dobro uspela.	Sa. -
Novemu klubu želimo najlepših uspehov!
NOGOMET	—
Iz Ljubljane
Finalna tekma ljubljanskega okrožja za pokal LNP-a.
Ilirija : Slovan 5 : 1 (4 : 1).
V nedeljo se je vršila finalna tekma za pokal podsaveza v ljubljanskem okrožju. Gledalcev je bilo zelo malo in še ti so bili skrajno' nezadovoljni s predvedeno igro. Ilirija je nastopila večjidel z »rezervisti«, kar se je najbolj poznalo v napadu, kjer se je Martinah trudil, da bi spravil red med svoje sosede, vendar ni našel potrebnega razumevanja. Obe zvezi šiška in Domicelj sta premalo okretna; manjka jima tudi hitrost, kar se je posebno opažalo pred golom. Krilska vrsta je igrala brez potrebne skupnosti. Edini, ki je zadovoljil, je bil desni branilec Pleš, ki je visoko nadkriljeval vse ostale igralce. Kreč I. v golu ni imel dela; edini gol je pa spustil povsem nepotrebno, ker je stal preveč izven gola in je šla žoga preko njega. Slovan je igral precej ostro, predvsem .obramba. Vratar Škofič je imel slab dan; dva gola gresta na njegov račun. —- Igra ■je potekla v rahli premoči Ilirije, ki pa ni znala ■izkoristiti povsem sigurnih šans. Posebno v drugi polovici je zastreljal napad nebroj lepih situacij. Sodil je g. Ahčan — precej ležerno.
Iz Maribora
Rapid : Primorje 7 : 2 (2 : 0).
Na praznik je gostovalo tukaj I. moštvo ASK Primorja, ki je po slabi igri občutno podleglo Rapidu. Gostje so igrali precej primitivno in ostro, tako da v splošnem niso napravili dobrega vtisa. Sodnik g. Radolič tudi ni bil na mestu.
Iz Ptuja
Š. K. »Ptuj« : T. S. K. Merkur (Maribor) 7 : 2 (8 : 0).
Preteklo nedeljo je gostoval v Ptuju »Merkur« iz Maribora. — Zmaga »Ptuja« je bila popolnoma zaslužena; izid tekme odgovarja celotnemu poteku. »Merkur« ne predstavlja več tega, kar je bil pred 2 letoma, ko je bil še nevaren konkurent za mariborsko prvenstvo. — Mnogo' boljših igralcev je zapustilo svoj klub; mlajše moči pa jih ne morejo nadomestiti. — Upati je, da bo klub pod sedanjim našim odborom dosegel svojo prejšnjo višino. Š. K. Ptuj je topot prijetno izne-nadil. — Postava je bila zelo posrečena in vsi igralci so bili v dobri formi. Poskus z Baumgart-nerjem na desnem krilu se je obnesel, ker so skoro vsi goli rezultirali iz njegovih naravnost idealnih centrov. Zelo dober je bil mladi Herme-ter v golu in Vindiš kot srednji krilec. Obramba sigurna kakor običajno. V napadu je bil poleg že omenjenega Baumgartnerja Erhatič najboljši. Kopčič kot vodja napada igra preveč na lastno roko in ne zna pravilno deliti žoge; treba ga bo poskusiti na krilu.
Igra sama je bila vedno interesantna, kljub temu, da je potekla večinoma v lahki premoči domačinov. Nebroj nevarnih situacij je rešila izborna obramba gostov, kateri gre glavna zasluga, da ni bil rezultat višji.
»Ptuj« doseže v 20. minuti vodstvo in v 22. in 30. min. prvega polčasa še dva gola. Drugi polčas začne z iznenađenjem. Že v prvi pol minuti doseže »Merkur« svoj prvi uspeh in ostane tudi kratek čas v premoči. Ko prevzamejo zopet domačini vodstvo, padejo v kratkih presledkih trije lepi goli. V 33. minuti lovi Hermeter močno »zavito« žogo, toda sodnik odloči gol. Tik pred koncem doseže Ptuj sedmi gol.
Sodil je g. Oberlintner. Publike malo.
Š. K. Ptuj rezerva : T. S. K. Merkur rez. 3 : 0 (1 : 0).
Ta igra je bila odigrana kot predtekma in je nudila dober spori. Oba kluba razpolagata z dobrim rezervnim materijalom; pri Ptuju sta se posebno odlikovala juniorja Štros in Hermeter. — Sodnik g. Samuda.
Interesantno je poročanje dnevnih listov o teh tekmah. — Tako poroča n. pr. »Tabor«; Mura : Merkur 7 : 0 in prinaša tudi daljše poročilo. Rav-notako poročata »Jutro« in »Sl. Narod« napačno; prvi list »Rapid-Mura« 0 : 7, drugi »Mura-Merkur« 7:0. — Nekoliko več točnosti ne bi škodovalo 1
R. O.
Iz ostalih krajev države
Zagreb: Gradjanski : Hakoah (Dunaj) 2:2 (2:0) in 5:2. (3 : 1). D očim so Dunajčani v soboto pokazali. vrlo malo in je naš prvak podlegel le vsled neracionelne igre obrambe, so v nedeljo Hakoahnci zrna gali po boljši igri popolnoma zasluženo. Gradjanski je poskusil nekaj novih ljudi (Korošec, Urbanke), ki pa niso nudili mnogo. Drugo tekmo je sodil g. Vodišek iz Ljubljane v vsestransko zadovoljstvo.
Subotica: Jedinstvo (Beograd) : Bačka 2 : 1
(2 : 0)!
Beograd.
Jugoslavija - Kiniszi (Temešvar) 4 : 1 (3 : 1).
Score ne odgovara igri, jer Jugoslavija nad-močna u prvom delu igre, znala je tu nadmoč i da iskoristi. Dok Kiniszi nadmočai(, u drugom delu, tu nadmoč nije znao iskoristiti. Mnogo za-
sluga za ovaj rezultat ima Nikoli^ koji je branio sve.
Sama igra je bila vrlo živa, a ne i lepa. Jugoslavija je u prvom poluvremenu igrala vrlo dobro, ali nije mogla izdržati tempo i u drugom poluvremenu, kad se Kiniszi pribira i postaje nadmočan. Jugoslavija, koja je igrala kompletna, odigrala je jednu od svojih dobrih igara, naročito su dobro igrali Nikolič, Luburič, Petkovič i Sekulič. Koliko su ovi igrali dobro, toliko Mladenovič i Jovanovič slabo.
Kiniszi igra tipičnu madjarsku igru, za koju treba dobra krila, a koja oni nemaju; zaista krila su im najslabija u timu. Najbolji je čovek naš stari poznanik Večer. Odbranbeni trioi je najbolji od linija. Dakle su halfovi vrlo požrtvovan! i ništa više. Dali golove za Jugoslaviju Petkovič, Sekulič, Luburič i Miličevič. Za goste Zoter. — Sudio g. Joksič.	Mil. Pav.
Iz inozemstva
Dunaj: Amateure: AC Bilbao 3 : 1 (0 : 0). Španci niso pokazal posebnega. 10 tisoč ljudi. V prvenstvu I. neamaterskc lige so se vršile sledeče tekme: Sim-mering : Rudolfshiigel 3 : 2 (1 : 1); Amateure : Slovan 1 : 0 (0 : 0); W acker : Vienna 1 : 0 (1 : 0)! Rapid Sportklub 2 : 1 (0 : 1); Admira : WAC 7 : 2 (1 : 0).
Praga: Viktoria Žižkov : Slavia 3 : 1 (1 : 1). Budimpešta: FTC : Nemzeti 3 : 3 (0 : 1), Hun-garia : »33« FC 4 : 1 (2 : 0).
Gradec: Sturm : GAK 2 : 2 (1 : 1).
Kbln: Kbln : Carigrad 1 : 0.
Dunaj: Dunaj : Praga 3 : 2 (1 : 2). Budimpešta:	AC Bilbao : Hungaria 2 : 1
(1 : 0).
Inomost:	WAC (Dunaj) :	Inomost 9 : 1
(1 : 0).
LAHKA ATLETIKA —
Lahkoatletski damski meeting ob priliki 25-letniee T. K. D. Atena.
Meeting se je vršil v pondeljek in torek na igrišču Ilirije ob majhnem zanimanju s strani občinstva in tekmovalk. Rezultati so slabi, edina svetla točka je skok v višino Ilirijanke Tratnikove. V splošnem se je opazilo, da je vse, kar so dosedaj naše atletinje pokazale, produkt nove sile, o tehniki, stilu itd. je težko govoriti. Treba pa bo na to resno misliti, ker drugače bomo pri dosedanjih rezultatih obtičali.
Jubilantka Atena je poslala v boj pravzaprav le Cimpermanovo, kar je brez dvoma premalo. Že enkrat sem povdarjal. da ima Atena dobre moči, samo odkriti jih je treba. S sistematičnim gojenjem lahke atletike bi društvo brez dvoma mnogo pridobilo. Rezultati so sledeči:
Predtek 60 m: 1. Šuričeva 8.5 (Hajduk). 2. Jermolova I. (Ilirija). 3. Pečarjeva (Atena).
Met kroglje obojeročno:	1. Križeva 18.39
(Primorje). 2. Cimpermanova 16.05 (Atena). 3. Jermolova L 16.01 (II.)
Skok v vis z zaletom: Tratnikova 1.40 (II.).
2.	Cimpermanova 1.35 (A.). 3. Šantlova 1.30 (P,) Predteki 200 m: I. predtek: 1. Šantlova 29.2 (P.), 2. Jermolova II. (II.), II. predtek: Šaplova (sama).
Met diska: Tratnikova 26.985 (II.), 2. Križeva 24.965 (P.), 3. Caletova 22.49 (H.).
Skok v daljavo: 1. Tratnikova 4.66 (II.),	2.
Cimpermanova 4.10 (A.), 3. Jermolova 409 (II.).
Finale 200 m:	Jermolova (II.). (Šantlova
diskvalificirana).
Met kopja: 1. Cimpermanova 34.62 (A.) Štafeta 4X60: 1. Ilirija (Tratnikova, Jerrao-cva 1. in II., Bernikova) 33.8, 2. Atena.
Meddržavni meeting Avstrija-Češkoslovaška.
Zmaga CSti. z 58.5 : 25.5.
Preteklo nedeljo se je vršil na prostoru Moravske Slavije v Brnu dvoma teh med Avstrijo in Češkoslovaško, na katerem je slednja zmagala nepričakovano visoko. Avstrija je postavila vsekakor nekaj rezerv; naglasiti pa je treba, da so se češki atleti letos zelo popravili. Posamezni rezultati so sledeči:
100 m:	1. Formanek (Č.) 11.2; 2. Holub (C.) za
prsa; 3. Jandl (A.) za prsa. 4. Lederer (A.) za dlajn.
110 m zapreke: 1. Jandera (Č.) 15.5; 2. Wes-sely (A.) 16.4; 3. Lipcik (Č.) 16.8.
400 m: 1. Schindler (Č) 51.7; 2. Bartl (Č) 53.1;
3.	Haderer (2 m); 4. Ritter (A).
800 m: 1. Schindler (Č.) 1:56.1; 2. Drozda (Č.) 1 : 59; 3. Palak (A.) 2 : 03.2; 4, Gasser (A).
1500 m: 1. V. Strnište (Č) 4 : 03.3; 2. Kittel (Č.) 4 : 06; 3. Friebe (A.) 10 m;
5000 m: 1. Bruhnen (A.) 15 : 55.8; 2. Vohralik (Č.) 16 : 35; 3. Kralert (Č.).
Hoja 5000 m: 1. Kiihmel (A.) 24 : 44; 2. Plich-va (Č.) 400 m; 3. Havelka (Č.).
Skok v daljavo: 1. Jandera (Č.) 6.58 m; 2. Maphan (Č.) 6.56; 3. Wessely (A.) 5.91 m.
Skok v višino: Machan (Č.) in Svoboda (Č.) 1.72 m; 3. Paquie (A.) 1.67; 4. Wessely (A.) (A.).
, Skok ob palici: Lang (A.) in Ivo (Č.) a 3.45 m; 3. Held (A.) 3.45 m; 4. Votava (Č.).
Disk: 1. Dr. Gorog (Č.) 42.31 m; 2. Svoboda (Č.) 41.84 m; 3. Wessely (A.) 39.31 m; 4. Sziicz (A.).
Kopje: 1. Chmelik (Č.) 12.74- 2. Sziicz (A.) 12.58; 3. Janausch (A.) 12.38; 4. Ivo (Č.).
Štafeta 4 X 1000 m: 1 ČSR (Formanek, Svvo-boda, Kytil, Holub) 44.6. 2. Avstriji 4 m zadaj Štafeta 3 X 1000 m: 1. ČSR (Kittel, L in V, Strnište) 3 : 03.2; 2. Avstrija 8 : 05.5.
Tekmo je gledalo 5000 ljudi.
KOLESARSTVO
Kolesarska dirka za prvenstvo Jugoslavije
Prvak Anton Ban ek (Motokot. klub Zagreb). Slabi časi.
Osmič se je vršila dne 5. t. m. najinteresant-nejša kolesarska dirka vsakoletne sezone za naslov državnega prvaklaj. Letos se je vršila na 138 km dolgi progi Zagreb—Ljubljana. Z ozirom na to, da so naši najboljši dirkači imeli že pred to tekmo važne nastope doma in v inozemstvu in so postala njihova imena že pred najvažnejšo domačo prireditvijo zelo popularna, je vladalo za tekmo, na startu in na cilju, posebno veliko zanimanje. Posebno v Ljubljani pri 3 km. Dolenjske ceste se je že eno uro pred dohodom prvih vozačev zbralo rekordno število gledalcev. »Zastonjkarji« so se razvrstili niže cilja ob obeh straneh ceste. Tudi iz hiš ob cesti smo opazili polna okna radovednežev. Kolesarski podsavez za Slovenijo je pod agilnim vodstvom g. Gorjanca vzdrževal red na cilju, ki je bil z ozirom na množico zadovoljiv. Vsekakor se širša publika ne zaveda nevarnosti, ki lahko nastane gledalcu ali dirkaču, ako se strogo ne drži navodil rediteljev in skače prav pred dirkači na vse
strani po cesti. Okoli pol 11. so privozili prvi avtomobili in motociklisti in javljali, da prihaja vodilna skupina sedmih dirkačev po klancu iz Šmarja. Jasno ja bilo, da se bo najbolj dramatična faza dirke vršila tik pred ciljem, vsled česar se je gledalcev polastila še večja nervoznost. Kratko po tričetrt na 11. so zagledali kak kilometer pred ciljem na ravni cesti skupino. Publika je pričela vzklikati Šolarju in domačim vozačem. Vozači so napeli zadnje sile in skoraj istočasno so švignila štiri in nato še tri kolesa preko cilja. Razlika med posameznimi dirkači je znašala le par decimetrov. V cilj so privozili po sklepu razsodišča dirkači sledeče:
1.	Banek Anton (Motokot. klub Zagreb 4 : 50
: 43.
2.	Kranjc Ivan (Orao, Zagreb) 4 : 50 : 43.2.
3.	Koržinek Luci (Soko, Zagreb) 4 : 50 : 43.4.
4.	Šolar Josip (Kol. Ilirija, Ljubljana! 4 : 50 ; 43.6.
5.	Hvala. Gorazd (ASK Primorje, Ljubljana) 4 : 50 : 43.8.
6.	Zanoškar Srečko (ASK Primorje, Ljubljana)
4	: 50 : 44.
7.	Osrečki Janko (Soko, Zagreb) 4 : 50 : 44.2.
8.	Sovič Koloma n (Motokot. klub Zagreb)
5	: 11 : 00.6.
9.	Nagode Franc (ASK Primorje, Ljubljana) 5:11: 00.8.
10.	Kosmina Alojz (ASK Primorje, Ljubljana) 5 : 12;
11.	Pelc Pavel (Kol. Ilirija, Ljubljana) 5 : 28 : 40.
12.	Ljubič Stjepan (Gradjanski, Bjelovar) 5 : 30 : 44.
Dva dirkača (Bračič Maks, »Edehveiss« Maribor in Glich Viktor, »Gradjanski« Bjelovar) sta na progi izstopila. Dirkač Drago Lamša (Gradjanski, Bjelovar) se je na klancu za Trebnjem ponesrečil in dobil lažje poškodbe na licu in nogah; avto g. Zalokarja ga je vzel s seboj do cilja, odkoder so poskrbeli za njegov nadaljni prevoz. Ponesrečeni se je mogel popoldne vrniti domov. Čudno se nam zdi, da ponesrečenemu, ki je tudi vozil v prvi skupini, niso nudila pomoči prva vozila, ki so sledila dirkačem. Na vsak način mora v bodoče vodstvo dirke skrbeti, d^ bo za slučaj nesreče drugače poskrbljeno kot je bilo očividno letos. Doseženi časi niso najboljši. Zdi se, da so dirkači drug drugega zadrževati, ker ni hotel nikdo prevzeti vodstva. Tako so vozili v razmeroma ležernem tempu in pazili v glavnem na to, da ostanejo lepo skupaj in drug drugega kontrolirajo. Prvak je dosegel povprečno hitrost 28.481 km na uro. Zelo slab vtis je napravilo tudi, da so savezni funkcijo-narji takoj po prihodu prve skupine odšli skupno z dirkači, dočim se za vse ostale dirkače niti za druge posle na cilju niso niti najmanj zmenili. K sreči je bil med naslednjimi vozači daljši presledek, tako da se je posrečilo maloštevilnim podsa-veznim organom napraviti zopet nekoliko reda, ki so ga razdejali razni »merodajni« z nepotrebnim ustavljanjem, razburjanjem in spraševanjem. Osrednje vodstvo dirke se je na cilju pokazalo zelo malo sportsko in ni čuda, da se v zajdnjem času tako kopičijo pritožbe proti njemu. Čas je že, da tudi v tej važni panogi zavlada red, brez katerega je vsak uspeh posameznega športnika nemogoč.
Razen prej omenjene nezgode Bjelovarčana Lamže, je potekla dirka brez večjih defektov. Startali so dirkači ob 6. uri zjutraj pri Rakitju. Kmalu za startom je imel defekt Sovič, ki pa se je po 15 minutah zopet vrnil v vodstvo. Do malo pred Novim mestom so vozili skoraj vsi vozači
skupaj. Tu se je odtrgala skupina sedmih in ušla. Blizu Trebnja je imel defekt na kolesu Banek, ki pa se je po par minutah vrnil. Od tu je šlo v lahkem tempu preko Višnjegore do klanca v Šmarju. Pri zadnjem ovinku je padel Koržinek; Šolar, ki je vozil za njim, nanj. Prvi je dobil male praske na rokah. Oba sta vsled padca zaostala za kakih 200 m. Malo pozneje gre cesta preko železnice. Ker je bila zatvornica zaprta radi prihoda vlaka, sta zaostala Koržinek in Šolar tamkaj zopet došla vodilno skupino. Od tu je šlo v naraščajočem tempu do cilja.
H koncu naj omenimo še dosedanje dirkače, ki so si priborili v tej tradicionalni vožnji naslove držajvnih prvakov. Štirikratni (od 1. 1919 do 1922) prvak je bil znani Joško Pavlija, član Sokola iz Zagreba. Nato je dvakrat (L 1923 in 1924) zmagal G juro Djukanovič (Soko, Zagreb). Lani je sigurno zmagal naš ožji rojak Josip Šolar, član kolesarske Ilirije iz Ljubljane. Letošnji favorit Djukanovič vsled obolelosti sploh ni startal. Vsekakor je obžalovati, da zmagovalec v dirki za prvenstvo Slovenije g. Ramšak iz Ptuja ni mogel startati, ker njegov klub (Zvonček) še ni član koturaškega saveza. Z ozirom na visoko stopnjo, ki jo zavzema biciklistika ravno v Sloveniji, bi bilo želeti, da bi bili v bedeče Slovenci številnejše — in tako gotovo tudi častnejše — zastopani na tej važni prireditvi. Organizacijo na progi (kontrola, zdravniška služba itd.) pa je treba špopolniti po vzgledu onih, ki. prirejajo velike mednarodne tekme, in zaslužijo, da se njihova prajksa upošteva. Izgovor s slabimi financami ne drži popolnoma.
Kaj pravi bivši prvak Jugoslavije g. Šolar: »Nisem bil razpoložen in se tudi po 100 km, ko pridem običajno v formo, nisem počutil boljše. Tempo je bil ves čas zelo ležeren. Ta zmaga je bila zelo lahka. Na pregi je bil v splošnem red.«
HAZENA	—
Jubilejne tekme T. K. D. Atena
V proslavo svojega 25 letnega jubileja je priredila Atena serijo bazenskih tekem, pri katerih : o nastopili poleg jubilanta in splitskega Hajduka š j Ilirija, Primorje in Maribor.
Kot sigurni zmagovalki sta iz teh bojev izšli drulžini Atene in Ilirije ter se s tem klasificirali : a finalno tekmo, ki bo vsekakor ena najzanimivejših in najbolj napetih iger poslednjega časa. Atepa : Hajduk 9:2 (3 : 1). Koti 9:5 za Hajduk.)
Kot uvodna igra slavnostnih prireditev se je vršila v nedeljo 4. t. m. tekma med jubilantom in splitskim Hajdukom, ki je končala z visokim porazom Hajduka,. Družina Hajduka se nam je predstavila kot vrlo simpatična, dobro vigrana celota, ki razpolaga z izvrstnim materijalom, ki ji obeta najlepšo bodočnost. Njihova igra je sicer precej ostra, kar pa se da s pravilnim treningom odpraviti. Tehnično znanje poedinih igralk je še pomanjkljivo; nadomestile pa so to z izvrstno taktiko, zlasti v obrambi. Pokrivanje nasprotnika je brezhibno. Svoje najboljše moči ima Hajduk v branilki, ki je sigurno ena najboljših moči v naši državi ter v vratarici, desni krilki in levem krilu. Visok poraz, ki so ga doživele, ne znači njihove slabosti, temveč je le plod izvrstne igre družine Atene.
Atena| je po daljšem času nastopila zopet kompletno. Družina je bila razen krilske vrste sijajno razpoložena ter je predvedla odlično igro. Duša družine je bila Zupančičeva, ki je igrala eno svojih najboljših iger. S svojimi vijaki je bila ne-
presta,no strah Hajdukovi vratarici. Na zmagi Atene ima poleg Cimpermanove in branilke največ zaslug.
Scortale so na Ateno Zupančič 6, Černe 3, za Hajduk Šurič 2. Sodnik g. Doberlet dober.
Ilirija : Hajduk 9 : 5 (4 : 3). (Koti 8 : 2 za Ilirijo.)
Kot drugi par v jubilejnih prireditvah sta nastopili v pondieljek družini Ilirije in Hajduka. Tekma je nudila mnogo napetih in zanimivih momentov ter je stala na precejšnji športni višini. Igralo se je z obeh strani jako požrtvovalno; osobito se je opaszilo to pri Hajduku, ki j'e sklušal na vsak način popraviti težki poraz prvega dne.
Družina Hajduka je predvedla v tej tekmi mnogo boljšo igro kakor proti Ateni; predvsem velja to za vratarico, ki je branila jako bravurozno tudi najtežje strele. Branilka Kosova je ponovno dokazala, da je ena naših najboljših branilk; bila je neprodoren zid, ob katerem so se razbili vsi še tako dobro izvedeni napadi ilirske napadalen vrste. Tudi krilska. vrsta in nanad sta se bolje znašla na igrišču, kakor prvi dan, vendar sta v vseh ozirih zaostajala, za ožjo obrambo.
Ilirija poizkuša v poslednjem času z mlajšimi močmi ter pogosto menja posamezne igralke. Močno se pozna družini odsotnost Špornove, katere momentano ne more nobena igralka uspešno nadomestiti. Tudi dobra voditeljica napada se po odhodu Omanove močno pogreša, vendar pa se zdi, da bo Privškova izvrstno izpolnila to vrzel.
Ilirija je predvedla povprečno dobro igro, vendar smo jo pogosto videli igrati bolje, zlasti velja to za napadalno vrsto, ki je s svojimi hiperkombl-
I
|
Mama le zeble
v paradižu, ker je imel le figovo pero. Danes pa nam tvrdka Drago Schvvab omogoči preživeti jesen in zimo z izbornimi svojimi oblačili, 5	oglejte razstavo na sejmu.
nacijami pred golom zamudila; marsikak siguren uspeh. Bernikova dosledno slaba v placiranju; njeni streli na gol so prerahli. V krilski vrsti jo krdo h ra Tratnikova, ki se razvija v izvrstno moč; netočno, včajsih naravnost pogrešno pa je njeno puklrivanje nasprotnika. Vsekakor pa ima ta igralka vse pogoje, da se razvije do hazenašice velikega stila. Kochova je v tej igri docela odpovedala. Zamenjala jo je v drugem polčasu dokaj dobro Brodarjeva. Vidrova je imela jako dober dan ter je igrala v svoji stari dobri formi. Permanentna, rak-rana ilirske družine pa je vprašanje vntark ; Jermclova je bila zopet jako nesigurna, kar se pri njej jako pogosto ponavlja.
Scortale so za Ilirijo: Bernikova 5, Privškova 3, Jermol 11 1. Sodnik g. Doberlet šibek.
Ilirija : Primorje 8:2 (5:2).
Atena : Maribor 8:6 (3:3).
O slednjih dveh tekmah prihodnjič.	—s—
S. K. Mura : Š. 1). Rapid 14 : 0 (5 : 0.
Preteklo nedeljo se je vršila v Murski Soboti prijateljska hazena tekma med cibema druž: tama in je končala s sigurno zmago Mure.
Rapid začne igro, ki je sprva odprta, vendar pa je takoj videti premoč Mure. Rapid brani z največjo požrtvovalnostjo. Po bravurozni akciji vratarice Cutičeve doseže Mura po 12. minutah prvi uspeh. Po tem času Mura prevladuje popolnoma in zviša število golov do Iklonca igre na 14.
Izreden tempo je diktirala vseskozi Mura, te?’ tehnično in taktično daleko nadkriljevala nasprotnika. Pri Rapidu je bila najboljša vratarica, ki slovi 'kot ena najboljših vrataric Slovenije in ki je obvarovala svojo družino še večjega poraza. Dobra je bila tudi srednja napadalka; škoda pa, da igra mestoma preostro.
Sodnik g. Peterka zelo dober in popolnoma nepristranski.	š. K.
Hazena v Zagrebu.
I. kolo prvenstva. Preteklo nedeljo se je za čelo prvenstveno tekmovanje za jesensko sezonu. Ker so se k temu tekmovanju prijavili samo 4 klubi, bo prvenstvo zaključeno s III. kolom. Po odigranih igrah je razvideti v prvem redu izglaje-nost Ccncordijašic kakor tudi tehnično visoko stoječo igro ASK-a
Kot prvi par sta si slala nasproti Coneordija in Uskok. Coneordija je pokazala v najlepši luči ter je dosegla score 14 : 0 (9 : 0) z lahkoto. Uskok se je pač žilavo branil, to je bilo pa tudi vse; o kaki kombinacijski igri ni bilo ne duha ne sluha.
Kot druga skupina, bi morala odigrati Ask in Vesna svojo igro. Vesna k tekmi ni nastopila z motivacijo, da ni za to tekmo določenega sodnika na terenu. Seveda zgubi vsled tega to tekmo p. f. s 6 : 0 v korist Aska.
Kot nadomestilo prvenstveni tekmi sta odigrali obe družini prijateljsko, v kateri je Asik dokumentiral svojo visoko formo z rezultatom 10 : 2 (5 : 1). V družini Aska se pač pozna odsotnost srednje napadalke in najboljše tehničarke Radovič,
toda ostale igralke so se vidno poboljšale. Vesna je igrala za zagrebške razmere nekoliko preostro.
Sodil je obe tekmi g. Bugajrski; prvo boljše kot drugo.	Lj.
Razno
Izključitev. Pažur Alfonz in Bedenko Rudolf, levi branilec ter vratar Concordije, sta bila iz svojega kluba izključena radi incidentov pri tekmi Coneordija : Bata (Zlin). Oba sta se namreč pri tej tekmi producirala v boksu, kar ne spada k nogometu. Nagrado prejmeta pa še od ZNP-a posebej.
Nov rekord v preplavanju Rokavskega zaliva.
Še se ni poleglo navdušenje nad rekordom mlade plavačice Ederlove, ki je nedaivno v rekordnem času preplavala Rokavski zaliv, ko je te dni prispela vest, da je pobil vse dosedanje rekorde v plavanju preko -kanala La{ Manche Nemec Vier-kotter, ki je rabil za progo 12 ur 35 minut t. j. za 2 uri in 4 minute mani kot dosedanja rekorderka Ederlova. Vierkotter je rodom iz Kolna in komaj 25 let star. V Kolnu so ga sprejeli najbolj slovesno in s častmi kakega državnika.
Medtem se je pridružila drznim zmagovalcem Rokavskega zaliva tudi Američanka Corson (rojena Danka), mati dveh otrok, ki je preplavala progo v 15 urah in 38 minutah. Kot nagrado je prejela 25 tisoč dolarjev, kar je bil pravzaprav glavni namen, da se je lotila trudapolne poti. Ederlova bo skoraj pozabljena!
| KOLESA RADIO-
j	aparate
| e
:	najboljše pri
| J. G O R E C
: LJUBLJANA, palača Ljubljanske :	Kreditne banke
Trpe^iM>st, solidnost Iol lo^£&rziišls:e cone so
najboljša reklama našim spomladanskim novostim za gospode, dečke in otroke.
SporiniM proti	svojega Mutra Imajo 3 % popust.
—	Oglejte si naše izložbe v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2	—
KONFEKCIJSKA TOVARNA FRAN DERENDA & CIE., Ljubljana
Urejuje: Lavoslav Struna. Izdaja za >Konzorcij Slov sportac Joso Goreč. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.