L-

ličcfaj^sosftiffi ffisisn®
0o83eill
ftUU. I*rlln
^ ^b^
I!

1« 1m~Um
liiiiiiiiiiliiMtii »  *   *  #  •   «  *  *  ¦   •*•#«•  t »  *   **************  t *
i i * ¦ # ¦ # i i ¦ i * ******* » * • ¦ # $#     •   ¦¦•*#¦•*•
•   •   •   •   •   •   «   »
$    %    4|.   *#.#**«#*    4     *
•     *     #
* # « # • • # • * ¦ # # ¦ •  • *
•    •«***#«•   #    #   #    *   L    «
4    *'#*#*%*    #
m>
fw**QS& jkiM%lei|# *te *tw* **#*#**#
4'   t   f   ¦   #   *   ¦   ¦   #   *   ¦   #   •    t   •   *


*«Vn
«ami *      W
III 1
1h
**..'*!
tatirtlbolia
P*Mi^fe^itelfl^^ii
¦
«*
I4#%il«i4 titf&stit&m kUA&m pmMdl p*t tp^
%m$m Hite| «*# ptt ^oiMeMntli i*raMli im msm »ote|i

'Ml&ll S
t  ^
&9teMt :tlt «*l»0tftjtt $m&» »4 #lmtii«^|#a ti»Jtt to *fc*


ir t^Ji^ M^*Aiht ssito i^ t w^#
* f
m


©koaiii  Uv-ili,


m
<If5f># iifsii šmmm t bobont t#te+ Ltt»ta 3« v »M
m vrl4» §# tlvfci

F*m >
¦^itexum$k n#W0»* OpiaMii «0 afHi^M i giUimO' isnaail«


(19OX)# ^«0 is#nt oa ie««t|iMi amiHh S«ftdt»t }»3Rilrli&
aj#iwijii atattdftGjft la ^»w|I aa» mŠmt^mmBtg p&L

ot* pvtpvoati &L*ratu?l el^-ilTO® a#rj#itj® ln &•* J#
Xa bietf«iMi ©o4ifiž-taoii@f «lokl®r nl ieta 1953 3kia* lo 1« jt |/0^«te MiHiSlte Wa»»ria (1,92) V ki $+ §Wi^t
m\
b&l® mmm$mm tmmtM&m pm&&mmim s&gttjfi&h »fltt^
41
aaim^ M^ la, 4mg$M p$:$Mtm$mm ®mwt i#
if  Y^ffi
»

ai mlk* LoL«g mh& p$& iMiflk&vaaju tmkfctlllsantov 9* •• m *• *«haifct lAftttfllt tuAi ,.rt »KiBirnmh $*••>
ga m&k* 1a «0 Jt jeui imiija ttet»tj«w in fl«i*k^»»
T# t#teiis i»i#Iall l«te ISS5 O»vkt »Mliif # llotMft in
Ijivo ^#rilo fts afi«»©l» iK»$&jn#0ii ©^^^ija* fmšmm%
m'^m®Mš$m® p&gvimum ti»Ite| iitall m«^ mimmi® aa
totwi tom .ft%s» Y itetlu 9 $*$&& pmk®t®mm ln
049O tittot   4n ttb#M i« «nps jpwlt«t« Y ifHft »kogi M^
*»¦    UL    m
Blttlg lo §tm&jm® (1997) ia oaflgft&i tii tlp« odg**
vojmrs a) -iirtl ©%©ira?4 &a pegojni dx*Llja3 * «*&-t#s* ?# latm-:Lmfc3 treni&ga doat&a v*siaa  1,imli 90 •
4n f«ijMAwwLo »gJHi v kot«i!lh ^o^ete p>g©jni u&lk|
Iso 0antta tt$5Z) mx*m s u#t0is pego^n^i mUoi t 4#* lo&^nil^ $}O«^.a«|Ji ^riti mktif &}&&&> f fUnlr^lJl 4aX«& pr«# Mc^otalt-nlJBi iet »wrol#ikiai teoti« Sa airl©r Ja s to tahnlko p«vl t9atixnX faimlcoioite oiunrl a >«i* bi^fliiml ^SInMf tafeo to«S0^aa© paihetro|»a ©noTi«
SoMB^latidni *#h aoori .*»• ni uotftljMi« ?• Paft*
sftnu (X999) w»J^wt ^J^i paiL»otap»^iM anciri mlik npaik~
d#F»,ty ta pnsvilooa oatant &hžwj«a*
SM &#llios«4a#tiil» mmt *taja toAi l^B.
<f*
#«a#»


i/
ifej
C\/H
%,
N-CH,
/^
•>
H

5 ** 1
& v »'iia
C

«*¦
13   *
gtan TiSB i» m^ganoir #nat» hitm kat p# intmironiikl«
f
f Mk&g&ti tMtlh f#^0i# W3J i#l#fw3# ftdjmfti&a&t &&&•
%*mm
§®tmm$® 2^0# 9tevt »sla§# ## ^inriifil« 0 ^LIm M^
|« pH mmm%x&h ¦pšU&®&$h $im*m&h+ Wm 30 l^ tmm**
®%mm. wl|sl taii v MfttroliiMi Hm&m$v» a^otovlll m
tma.« #a jo «»k# i@i« f@fifa.ifij am kot |0 SSB# imim 1955 m «0 fl
nn#tl# ki n# n##^aln po ddlovmmjii i^lo#olh mofttKiiiieftr* mtUm «4 i^m«0ii ir MnaftiCiita pr«ac>#ii aiir»4ii tepil*
f    W




la Iteitnlim^ io §a«# (194?)« ki- tla iiif»tl,cisii^aa i^sisiisi^Ia ttiiotora^o tolliim^&tef a# f#i©ji^ »3Rt#k*




? Mtajih X«tlb m fi#^il|# 1wlj ai
OBlf»
X# 1#^
$$#*3fMNL* a^flnisiwi 9^X@m
&*i

liii#:igidni »iditrm fni« fosata ir ^titein»A lfe»#tij$§
i%
»siri naj li f#t#fe#X «mfa® pmkG "wpl$m m mtšMMlmmm
*
•

b Mlmmim m »tftifeulaaKio t&mmKl}** t šmtmm- mM*
tmmm

^.Hf    **»*¦
-S *B S
l# a
t#ftj«t
'T »reiini kUtlm |#

f#4^M 1» oa*g^ >.rckata kl«tka v dru^ega Cililm 2)
iillillilliollJ

'   <•   <   ((ff(
r « n /   .
*   tf   #
Irtaipogi^al

lii*
f# tfttatiico mm lgboljddl T »§ t®ai^i
0. .#!#!*
iit« hkMtl s &^ipjiite
:t#pftxi«o vxm 4» aleit l«t» aai»wto l^ntt lei
¦•>.«»   w
Tabel^ l# HmJUi «a tsp^l^ pog^itilili x«RUrte«rr Ift $•*L'
fa«nri             1»     a#     3»    4#    5#    *• ia T¦   jj^J^j     f<mtei
tat |)fl»       %m   %M     %     $     3                         I     ¦        I
JpSSro11   •*»   «**   •** »*a «*»   »•«*^*      late ¦       ^
A*ik#«*i ^ €                                       wwlL wlwK  wR1B.                                    €Pp1*                 flMPJt
vmk 'ilfp ¦*•<** ''fuf ^»'MMi-^3 ^BP1
It5 IfS If5
1.5
l.S
m       10      *¦




*©
teldll prt ®h$m»®iit

m    %t    m

ir
it#

True and Pseudo-cholinesterase activities in homogenates and  in
"brei" preparations of brain and spinal cord. (Expressed as /*l.COg/g. wet wt./hr.;   Mean values ± S.E.M.)
(No. of experiments given in brackets)
Tissue                  Substrate           Brei (B)         Homogenate (H)          B/H
Ratbrain(4)                          MCh            9,460±633            6,609±119            1-4
Rat brain (6)                         BuCh           1,529±   73            l,066±  49            1-4
Rat spinal cord (4)               MCh            3,531±249            2.821±194            1-2      I
Rat spinal cord (4)               BuCh           l,031±   95                629±   66            1-6

Ib s»a:kaairtli
iatiiMttif
^r^avai i čoa pal ura#
m
frikttlMitljafea iNricMUm (&t#»tlMSQfii ]&9$) J&
feHa •*0ta'rl,j*aa 1» IC &1 InCSi i#0|4 L» C#^ mt %$&»*
l>r.a pasku^oa raato^lli &aWtr^t© m inr,Ibiturj«3«
iiirAsTOKiMi..^glrn-ilMaU, 5'OliiitfV Jpo0t»i3l4ll f# O#3 »1 t»©l«ra4p2 ^..#i>sy^v»| tafetttttttfe Xa &®mM>tm$*#& lohi*
l»Ii^n|# ttrdiUb ^Mu. la ^^#a|# a^ti»*
^i^lplM «BIO
ir fuafiteii fltmMll« (fiHIAot »•
Sm (19J7) to* te&& Aa Stmthtn (Ifil.)* %i^p#* if^ ali. ^^ §* 3m^.Uj?at |« %il tife fft€ f^l:;^
•  ai  ~
Sllka }• Iftolira&ft livdaa c*Xi©& la vrh pealrk*.
*o*lAlt *i J# 1*1* a»»ld«a* m mritoMkm plla^v 95 "
rabl^ali br«a prelnkubaci jet v r*<tult*tih ai. bil* rAiilk«« Bollimm poiilrkovi fo • ^ Mt t«ia 0t5 -1#5 a^* »a fci pr«pr«511i A#frij«taio I«pl4«nj« «#M« «* »t*lcl« poolrkm, M0 vratov« poalrkov pr«irl#JrH 0
Ttaknlli v *m&® ra»topiu<5 a^^ar^« la jili nato posniii-li* fm 4opoliat#Y Mtod« mtm $m ow#»Sllm ^srtoirft^J« ink do itlrife e«llc y lst«g» pouirkm ia j« «edno yo«p«illA d«l©i s 4ru«« «tmii p» eao s SsfilunmaJM in po&OTalK ^BTkmtmsLJmm e«Xie lahko Majiai iakiaba-oljftjt* t«ko61a#, Scat |t bilo sl*eti Taioo pri dolo^«-aja iahibiolj* t i«tl o«Xlel«
m
©»«#%» *m 06§l%m&l & • I siii iMfclii f ** 15 «&*
#2, fl&g/h**
¦
* ttf
.^
f& Mi#tti«rt4#it<i te 4rt '(19S3>»
»trj#iij# #kfJt»fistl IftAO v U0©#:;ito«%i!i »MioiiiiafV


ljpiiMt03r Ifi Cten#®»tiM430 m Mmmrn- in mmhmmi
lAlg^M,nflftitoBift* F®XnS.tw p0mo&lQ% ®mi&®h% pm**

**¦
% %m CiMsn ^M j^lt&tao) afe«L« t
ftifartff** ttfttUan&te UmmgUm 'kMlMm

lahibioi^o pdgajAoeft »fl^ki^ ia |# p0«ledL#i* obr^r«
f litiife potkaftUi j# I® ^r fiMftllh te«iih irpllTal aa
m
m
ti$M$m&i &®m 9*&»Ln& wttUkA*
mr

MH (&»M pf/tef) |# najii^i^ 4l0t#f a kdt^m mo ia»
^9
ii   6
^    -r
to 5 4 3
100 60
5
				1					
LSD (0,/6^/kg)
&$&§mm 1* V3sh #tohrifi^ v
<^.*«i
»W    J^
^.
t ^r

#«& if mlanl* f d t
•m
m
I * % 2 <*      0
_.   100
š     80 ]
I
"S    60
^c
¦§•    40-oi o o.
o     20
i       !      I
!                       !                     !
lllllilJillilllllllllllllllllllllll
LSD (0,16 ^g/Kg)
LSD( 0,016 pglKg)
fizioloSka   raztopina
Hmtpm % Vmk •Mte&5fk ir m,

m    26  . <*
ml
m
*«U U3S
f sa&etft&ii $&&&»!& wm $&LUA*
f«!*&« f# B»fe«lj#fe4 5aai $s
i#6 w/kft«
0                              10
t                     »•                              m        ¦     .
7*                             J0               -           ¦    12
.^          ...........   _  ,   U
*t                             3§                         Ut«
• t                        a»4
^^^......^          „-,--.. ^-.n-r-T :.-,..::Jfi?--rL--. ,,.:_.....................                        ,|,,^,rm,,,,LM|1
I?.....    ........,....,....:1 I________
»  gf  *
I© fi^#iam# kgsmimAm %& ttinita (1996) pJti plmei^
0#1« is^I tei# 40®#f%& wl§0k d^tr&l ten ln tm$mlm
1157) I % ^Nmi mCils^a f^r5«tao Iwlwl0 i® ##mtwf vi^e t#Jt#raiM §mšmm m mh&nlm** kt l®m tol|
H#othf i^il% Oloaat in «atl^f 1961}« JDht1«oa (19S5) lirtiibitorj«rr ^a^Ni ^4 4 * ? doi« lati airtoi? j« u$otwili
m

lt6   iL2

Ptagrnm 4

otou ^Atil« Si«iwte k9t s«i '^fN$t«m 2-
-   29   -
fti
20 19 18
n
16 15
U 13 12 11 10 9 B
r
6
$ M        S
: 8      * a
2 1 0
100 80
[8«*   00
'i *°
' **       0
II II II II ll II 11 11 II 1
JJSD($2rrm>)
Diagram 5« Vpliv %m%m doa« LSD m dv« živali, LegeAda kot pri diagramu 2.
Do»« IiSBv ki «ao jlh uporabl^ali in ki ao bil« učinkovit« sm pogojn« refleks«, eo skoraj enak« do-m«a# ki @o jih uporabl^ali drugl avtor^i pri teeti-ranju LSD g raaaiaii mttodami po^ojnih rellekeov. Tako j« v paekusu Fftifftrja ia Jabim^a (1957) UH> v do«i 1-2 a^/kg navrl pogo^ni uaiik  (skok na palico). Cook ia ftidl«^ (1957) »ta ojuot»1a blotado pago^gm tt«i-ka s Ii3B v dozi 1,5 m/±h* wrt vlfijih doaafi (5 ag/feg) j« bil pirlsad«t tmdi brtspo^o^ai r«fl«k®, S«pr«v J« bila žival 6e sposobna,  da sioči na palico, fint«r la Plataker (195o)  eta dtuciirala aatagoni&tA a«d Lol) in 5-hldrokeitriptofaiiOoi na podgani s t^halko plaaanja |K> vrvi? iatnptritoAMlao i»ji©iraa I8B (0,5 * l§0 ag/kg)   Je podaljšal čae pleaan^a. S podobno tahniko
~  30  m
eo tudi Mahler, Humollar in Punn (1958) opa«ili, da po iajekeiji IiS-B 0,3 - 0,5 fiMg/kg i.p. podgaaa počae-atj« pleza po vrvi; XL2> j« učinkoval oanj kot 30 mi~ aut. Plezalni ttet 00 uporabili tudi ?r««dmaii, Aeba-jftmiM ln Ornit« (1956) pri pr^učevanju toleranco na LSD (0,13 »&/*L i»p.).
Da lahko LSB tudi slomjim r#akoi^»ki 5a©, so opi-sali Taeechler, W«ldaaiui in C«rletti (1960)• Pri t«stu sitakaa^a n& palioo 00 » XiSD v doaah 0,05 do 0,2 a^/k^ o«e* doeegll akra^fianje r«akci4©k«ga 5aea, ved^« doa* (1-2 ng/lcf) pa 8Q podalJSale reakci^ski Sae. Skra^-iuj« reakoij8k«ga dada toliaaSljo kot rezultat saazi-billzaoije oantralnih 2iv6nlh etruktur na aleroutne impulze. V naših poakussih niBno nik&ar opazili skraj-l&mja reakoij8k«^a časa pod vplivoa X»S1). V ntkat«rth eksp«rimenti!i oao lsMrlli reakoijski das, ki j« bil kra^ši od normalatga, vtndar v dobi, ko j« d«lovan^« LSD na pogojm« reflekse I« pr«nehalo (Dlagram 4)» Podob-no skrajiamj« sao v6aeih viddli tudi pri druglh inhibi-torjlh apr« ^PDA (Dia^ram 14)* V«ndar 00 bili tl pojavi a«lo r*dki, asato jih t tem d«lu aieao poeebej obd«lali«
M«hajal2em delovan^a LSD
Poetavl^a ©• vpraflan^«, kako LSI) ali n^egOTa ak-tivna oblika v orgaaizmu povssroai spremeabe v pogojaih refleksih. Rothlin e ©odelavci (1956) jq analielral etaptoae po LSD v Sivalek«a poekueu in naael obeežao draženj« simpatidnlh Btruktur v centralnam živ5«v^u« Ugotovitev feidiaaniia in 0«rl«ttlja (1957), da eo pri-s&dtte tudl niotorifia« funkcije, kar e« vidi 1* faoili« taoi^e epinalnih refl«ksov tako prl človeku kot pri živali, j« aajbrž &t*i ˇ ekladu « opezovan^ea Hothllna
•   31   *
8
»u
Ž
o ^
'to c:
12
10
100 80 60
10
20 0
LSD (OJO^ug/Kg)
Diagraa 6V Ckrajftanje r«fakcijek«ga da0& pottm, ko aia« d«lovajaje I.SD na število pogo^olh rofloksov. L#^«ada kot pri diagTamu 2.
s eodelavci kot v naeprot^u s njia.
Č« ekttšajao v Istm »«por«clju kot t*6e pogojna rtakcija anallslfmtl udintk LSD na po^ojn« refl#ks«t prld« riajpr«^ t poštev pogojoi drailjaj. 2nauo j«f da mnoge anovi u5inkuj«jo aa obaafianj« predvsem s r«duk-cijo aeazoričnih aferentnih vtiaov, to ®* pravi z neko izolacijo organisaa od oexixori5nih aražljajev ls okolic« (Gtainb«r^f L«gg« ln Summerfleld, 19ol)• 5« v«lja to »a klGrproa&sHn, mt rel^a za LSBt naali »o namrefi (K«>, 1961)« da st j« že po izredno majhaih dozah I3B (15 - 20 M«/^«) Pri mački sniš&l prag aku-Btidae stifflulacij« s* IS0 vasdraal jenja; dražlja^i.
**  $2  m
kl prej niso povasrodili vedramljtnja, pa 00 eprogili iarasit odgovor po X*SB«
V nattih poBkueih sno kot pogojal dralljaj uporab-Ij&ll ovatlobo. BSoIa® i#f da &SD eprtmeni r*®*pQli® dražljaja v r«tiai ali pa prevajanjt lapulaa do kor-tikalnaga analicator^a oairona retikularne formaoij# ali pa proooee v kort«k»u sama« ^er j« «na od glav-nih psihoaoBiimetskih anačilaosti LSI) pri 51ov«ku ta» da poY*ro5a optiča« haluoinaeij«, j« Mlci aa t«a po-ljm etor4«no 1« prec«4 poekusov. fako 90 Krill, fie-lanci ln Ostfold (1960) m»rlli uaiaek LSD na ratiao pri 61ov«lcu. Ugotovili 801 da 75 M« ^B eiguifikantao epre-mal IB0t aiso pa nalli spr«a«mb y bmrvmem gledaajm« rr^ihovi podatki nakaauj«Jo, da 80 halucioaci^e po LSD v av«fti s uSinkoa I*SD na funkcijo r#tin«. Kliniki so že davno pr«d jijimi trdilit da lahko optiSa« halucina-Gij# naeta^a^o kjerkoli v vidjal.poti, to j« od retin« do korteksa oEiroiaa retikulam« fonaaol^e (w«inb»rgtr in Orantt, 1940) in da I« tako nataačon opis haluoina-6ij* n« pov« nič 0 mestu okvart v optiSai poti* Kasni avtor^i 80 Studirali učink* LSD na raalifiaih ode^kih optiSae potl. Porpura (1936) j« aa neoneetiairanih madkah naft«l» da aajhne doe* I«SD facilitirajo korti-kala« odgovore aa sv«tlobao draž«nje, v«lik« doa« I3D pa kortikaln« odgovoro iahibirajo„ Ini«l j« aadalj«, da LSD facilitlra tudi optiča© kortlkalae od&ovor« m dxmi«Ej« lateralatga genlkularnega t«l#eoa,
^varte in eodelavci (1955) 0® fitudirali udink« LSB aa sinapt46nl pr«aoe vzbur^en^a pri mdki# I&lll OG larazito snlianj« amplituda poetsinaptifoitga od^-vora ˇ lattralaem g«nlkulanxftm t«l«ecu po dxml«njm optiSntga žlveaj živali 00 se obaafiale kot ©l^p«. Na
m  JJ  m
dru^i etranl pa so bile druge aiaapse, npr, v retini, rtaistentn« na udiitfc« 3&SD* Zanimivo jtf da 90 kurarl-sirane žlvali bll* aanj občutl^lv« na vplir X*SD v gt-nikularaem prenosu vsbur^e&ja kot žlvali, ki eo dobi-le barbiturat«, Imtt, delavci pa eo našli tudi, da vm~ lile« doze LSD (2,5 a^/kg) aaižujejo akcijoki potenoi-al optifin«ga Živca na ev«tlobao irmimj« r«tine»
Uainke LSD n& LH0 »ta iMrila Aptsr ln Pf•iffer (195?) im pri aaaicah po 0,1 a«g/&g aaila, da 110 s« spontanl potenoiali retine pojavili po 10 ainutah. 1 druge stranl pa Jaoobooa in Geetrln (1959) s enaico doao LSD nlsta aogla ugotoviti «pr«momb v EH0. Blough (195?) j« pri goloblh opa«il veliic dvig vldn«ga pra^a po LSDt Carleoa (1958) pa aaajfiega tudi pri človeku.
Po ttmljlttm študiju učiukov LSB na retlno pri čloTeku j« Ostfeld (1961) aakl^učili
1. da LSD v haluciaogoaiii douah dviguje pra« vzdražnosti palčic ir rttiiii ia tstofiaooo ima^o poekuent osobo halucinaci^«! '
2« nahalucijaogene don# I»SD ne povarofi« spramemb v funkciji retlnei
3» avtor aonlt da spremambt v r#tini po LSD nlso v»ro5ao povoaaae 0 haluolJaacl^aml. ?ri X? ol«pihf lcl eo lfl»li do p«t«#a leta aonaalnl vid in so v san^ah ••gledali", j« LSD povzročil optiSne haluclnacij«, Jci pa •0 podobno onim, ki sta ^ih sprožlla F#afield In Kas-auas«n (1950) pri dražen^u vidne akorjt normalnlh oa«b, Z dru^« atrani pa 00 »# obilneje kot prl »draTih oe«-bah pojavile aJtuetign«, taktilne in guetmtoru« haluoi-nacije* le goraiih poeicueov trdi Ostftld, da r#tlaa ni 8iH0 <|m& »011 ma haluoiaogenoat L3.D ta da 00 spremeia-b« v rttini lahko, m pa nujno zvasaa* z optičniai ha-luolnacijaai.
m
34 -
Rov«tta (1956) pa, jt © svojlai poskusi aaalkal rlogo optiSne skorj« kot sine qua, noat alti topifcua alti latravenska aplikaei^a LSD nl sprtaanlla pri aafikah kortlkalntg«, odgovora na optično stiaulaoi^o* So pa avtor^i, ki pripieu^jo možgan©kl skorji prect^-«•11 poa«a pri lokalicaci^i delovanja LSI), Ll«ktrofi-»iolofik« ra»iskay« 00 pokaaale, da LSD lahko direktno vpliva na d«r«bralno ekorjo. Prl Slovtku Lm aadki @o opaaili inhibitorni uain«k na potanciale ˇ korteksu (tTreia, 1962)« Purpura raalaga to a iahibitoraia d«lo-va&jftft na kortikalao dandritidno aktivnost, Apt«r la Pf«iffor (195?) poroSata, da 00 spontaaa aktivnost vidnsga sieteaa po I>SI) ea$«ajm !• v r«tial ia se laci-litlra v vsaki alziapel t amkaAmfllno aktivaost jo v kor« t«keu.
Od l*t& 1950 pa j# snana, §*prm anatomsko n«po-polnoma definlraoa, !• druga optifina pot, to eo kolat«-ral« od klasične optidne poti v retikularao foraaci^o. ftd&J j# Laahl#y pieali wPr«vod iapulaov grt od r«tiae do lat«ralxi«ga gtaikulanaaga t«l«acaf nato do etti&t« at& podrofii^ in od tod dol do nokih eubkortikalnlh »truktur." Poti od klasISja« vidne navfcdol so elabo raiiekane. Brodal (1953) poroda o t«kto-retiloaarnih optlčnih vXaknlht ki votopajo ˇ r«tikulamo foraacijo ˇ alvo^u «lgantoc«lularn««a ter oralnaga in kavdaln*ga poatlntga ^«dra. Zveao med retlkularno foraaacljo ia lateralnim geaikularniia tftlosoea t«r optidao skor jo pa sta dokaaala Siw5uki ln Taira (1961); na električoi snaek v retikulami fosmelji kot pogojoi dulljaj ata rtgiatrirala elektrifta« ®pr«m#mbe v lateraln«m g«niku-lam«m telascu in optičai ©kor^i,
PUrpura (1957) jt ugototll inhibioijo akeod«ndri-
-   35
tiSno 8taapti5n# aktivnoeti s I&D 1& facillt&ei^o aksoBOjaatske cUttivnosti in postavil lt prvo hipot©»o 0 lokalisaoiji delovanja I<SD gled« aa fcivčno celioo. Ugotovil j«f da 80 dondriti vftirallje 1« pr«ko ain&pa lani s 61r#kt&lA «l«ktridnlm dražea^m ali aatidrofflno #4 c«115n«ga t«l«ea. To govori za d«lovanje LJ3D y ni* voju eln&pse In Purpura meni, da LSD aktivira t retl-kularui formaciji oo^anek^ga debla inhibitomt Blaap-fit dtndritoir« ft «0 aksodeadriti3a««a tipa, vae drug« ˇ aptcifičnem optičnam oist«jsu pa ak0osoa*teic«^a.
Bradlti  ia Elkea (195B) eta s •lektrofiaiolofiko t«haiko u^otovila# da LSD povzrodi vzdramljenjo lm pootavila doma«vof da daluje v irlšini retikularaa for-aaclj« možgan6k«gSL d«bla» UČlnld LSD 00 «o5ao odviaul od otoftiaaja živali med »trJtnJ«mf rto«ptorii m L^I) pa naJ bi l«Šali y a©di&Xnih kolat«ralah rtlikih af»• rentnih s^neibilaih poti, Zaaijaivo j«f da povzrofi« Vftšruljtiij« tudi iahibiter.31 ChE Q#3r* fizosti#minf Dyi»# fEPP, mlntacol idr, (Holta, Vala«r in ??«st#rmaiinf 195cJ), Ta opaaovanja podpirajo doanevo 0 holiaerglčasa prevodu vzbur^ea^a v ascendira^odem d«lu r«tlkulame formaeij« (Einevleh in Binaldi, 1957) •
1% gorajih podatkov at aor«ao »akljmditi9 da bi 1« aotnje v ptrctpci^i evetlob« po LSB kot pogo^nl draSljaj primerno okvaril« fogoja« refloke«, «41111 eicupai iaeaovalec Jt« da LSP vpliva in spreain^a afe-routne impulste. Odkritj« Purpur«, da aoraao učlak« LSD loicalizirati aa centralne sinapa«, odpira nov« »oftziostl »a preučevan^e mehanlzjna, naiare5 vpliv na ho-Iin«rgi5ni in adr*nergiani Bistea. Anatosiske lokaliaa-oij« dtlovaaja IiSD ne ižčejo v«6 toliko v ekor^i, po-aaknlla »• j« navedol v r«tikularno fosmolje aožgan-eke^a debla, Na^brž ®1 eludaj, da T«l|a ieto za pogo^-
**' * 36   **
M r*fl«ks*s  aafitaut (1947), Magoun (1962) in drugi pom«mbni d«lavoi s iaga podrodja laeai^o, da oe tmk*» cioaalna sva*a »d pogo Jaim in braapogo jjiim dražlja-J#a vapoet&vi ravno ntkj« v rttikul&rni formaeijl* Zato eao, po raaiskavi učlaka LSD na pog®|ott INifltlis« rasSirili poekuse na holinorgičai la adr«-uergiSal sist«m s posebniia osirom na r«tlkolai^no for-aaoijo.
Vegoja pogo^nih refleksov ln aktivnost hollja«ateras
2 zaet^o mlad« podgan« aaraSda tudi aktiviaost 0hL v aoSganih la do©«š« iaakeimua atd 50 - 100 da«vi »tarosti, nato ostane na ietem nivoju fle okoli 100 dni (B«na«ttf Bo©«n«w«ig in Kr*cht 1958 a). Bmi# II« voli, ki aao jlft uporabljali, 00 bll« etare od §0 do kakftnih 120 dal, bile eo tor«^ t dobi, ko J« aktivnoet ChS rmm$ pri v«člni že uetal4«na. Starost žlTali j« t«ka kot prl poskusih BSttiga ia Graad^eana (1959)f ki sta ugotovila, da ©t najbolj« priufie pogojnema umlku fcivali, ki 80 star« tri m«o«oe, mla^fie pa n«. Obttira« ra*iskav« 0 tem, 5e tr©ixing vpliva na aktornoet Chl v aoftganih podgan, so napravili B«iuiettf Xrecfa ln Hoe«a-sw«lg (1958 a in bt 1959, 1960 ainb, 1962)* H«d dru-^ia so primer^ali živali ietega gnesda, ki so jlk 80 doi tr«alrali 0 pos«bno tehaiko, s živalmi, ki 00 blld 80 dnl isoliraa«. Treairaae živali so Ijgftlt »a 2,5 % v«djo aktivnost Ghl tako v mož^anskl okorji kot v dru-gih delih xaoIganoT. K«r &• j« njihova ekor^a «a 5t8 ^ poveaala od skorje netrenlranifa živalif j« bila ak-tlvnost QhS y okorji na utošno onoto anlžana, povsod diugj« v možgfiuaih pa povtčana (B«nnett, Krech in ^oBen-sw«ig| 1962)* Kasne^e 00 u^otovili, da gr« tmaiijSan^«
3?   •
aktivnoati ChL prodvBaa n& račun zmanjfianja akUrnoeti ACh-S in da aktivnost BOhJS v skorji moSao porasta (B«&» a«tt, Kr*®k ln Fosdnavroig, 1963). Avtorjl niiaajo raala« f« sa t« spr«a«ab«. Baejaenit#v jt ekušal podatl Cmith (1962)t ki j« pol«^ tTifian« oktivnosti oožganfik* ChL po treuinisu ugotovil tudi porast R)SA in meul» <U jt poraat encizosic« aktivnostl cenova sa apoiain. Aktivnost ChL t aoifcgmnekl skorjl pri po6o^nih la brezpogojnih r«fl«]L8ih pa ata a«rila Skl^arov in Kononeako (19&D ia tudi onadva sta aašla v ofeeh primerih si^3alfikant«n pad*c aktivaostl. Ml esK> t t#J zv«ai napravill &aa» orlentacijeki positus in smo primer^ali sictiTnost AChE, BChL in celotae Chl v »ož&aaih netreairsne pod<gaa« ia podgaae iz ist»ga lagla, lei j« Imela priy»goj«n« pogo^-R« r«fl#kse, Prl cbeh žiralih eao aašli ekoraj enako aktiviiost eacimoT (Tabela 3) • Mt&m poskušali, da bl *
&l»4>Xft 3» Aktimoet AChl, BChE In c«lotne ChS v homo-e^enatlh isožganov treairaa« ia a«tr«alraae podgane lL let«gft l«gla israSena v ^aI COVg evtžega tklva/hr.
Subetrat                  Tr«nlrana                H#trenirana
(aH)                         pod^ana                   podgana
IKh      3#0                       3927                           4207
BaCfc 10,0                       1311                          1402
A0h      3,0                     11679                         11654
ranoXenJ«m pcd^an, kX b« hltro in dobro m$ljof T«gojili i-avno tak rodf Seprav kaže, da to $r« (Hod^riclc, 1960).
,   VpliT L3D na aktivnoet holin«Bt«rax
^rvi 6o siet«iaaU8no obdelali vplir LSD oa «oš-fanrite CHS Thonpsort, fi©lca*r in t#fc»t« (1955). Halli »ot da LSD §# v alEkih konc«ntracl jah (oa. I0~5 ») za 60 - 70 f lnhlbire aktivnoet BChL Slovafikih aoiganov ln Titro, a« pa AChS ln da j« inhibicija BChii t filove-»klh »oSgttAlh m^fo veSja kot prl poaltusnih živalih? pri podgaai pa j# 1« prav postbno ma^jhna. L*t& 1959 J>a 30 objavili Zai#aond in oodelavcif da ISD inhibira tudi AChK filov««kih aoftganov in vitro, v«ndar i#l# Y
ir«f j$ konotntraol44 (I
50
vTK%t u) •
lail poakusl so polcamall, da LSD inhlbira pol«s BChih tudi AGitS podgaaiih ttoftgaooir. Ha dla^raaa 7 i*
100      . 90       \ 80         \ 70          \
60             \
50              \
•a              \
G1 40                \°
.1  30                 \
1   20                  •    \
o                                  Nl
^   10                                        ^^.
Pl
Biafiram 7« Iahlbicija BChiS po|gwjlM aol^anoT s iaa vitro«
m       3§       m
r-----------------------------------------------
(
|        50        «                 -       LSDKT*                              ^0
j        40                                      .                                            ^O
•                                                                                        «*
:o 30                                 •                                           :5* 30
; s                                    •                 s
c 20                                                      .                    c  20
1  10                                                                   •   10
o                                                                    o
&  o'                 -   . .  ._____-                      t   o
313        3,0 2,7   2^         2,0 17 2.5         ^_ Ps
50                                                                                      50
•*•                                                                                      ft.
0  30                    ..                                                          :5  30
1   20         o                                                                 €  20 g  10-                            »   .                                       §10
O                                                    *    o                o        o                             O
L   o'—¦--------¦——---------¦——              *   o
3,3         3,0 2,7   2,3        2,0   1.7 2.5        __ps
50
40
M 30
•5  20
c
LSD 10"
3,3         3,0 2,7   2,3         2,0 1,7 *5        ^—ps
3.3
L5D 10"**
3,3        3,0 2,7   2,3        2,0 1,7 2,5         -—pS
LSD 10"*3
3,0 2,7    2^        2,0 V 2.5       __pS
DlagTA« 8* lahibioija AChE podganjih aožgaaov s LSD la Titro. Sub»trat AChf hoaoL*aatu j« d#*
prlirmBanR lnhibielj« BChE podgaajlh solganof s JU>i) ia yitro, Procenti inhibioije so prtc«j viSji od onlh, ki »o jl& ob^avill Tho^psoa, Tlokaer ia Webst«r (1955) • Z L5J) v koao«ntraciiah 2 x 10*"5 II do 5 x lo"6 I t# doblli le 3 - 9 ;- inhibioi^t, iat 5«ear eo »akl^učili,
• 40 •*
d« LLD skoraj ne inhibira BChS pedgaajlh mož#aaov. $a razliko od gorajlli evtorjev sao našli tudi iahi-bicijo AChE » LSD in vltro (BlagrsM 8 in 9). Homo-gtnatu dodaui 0FM 10 M ekora^ popolaoma iahibira »ktlvnoet BChL, taV.0 da laoreao hldrollao ACh ^eimti kot izras aittivaosti ACi^S (Ba^lise in Todticic, 1950).
50"                    "^
30-            /                                                            \
/    ^         ^*''~"N    \
/                                 S                              N             \
/ /
l       '¦¦/¦. »       .            /
*..O-        /
U
\  .           .          •    •     .
3,3         3,0        2,7               2,3        2,0         1,7
PS     ;
SubBtrat ACh, hoaio^«afttu j« dod&a BFBA
W4 Mf
m ^O«OgtHAt  %  1*3$ 10        M*
•    41    •
._ o
20 18 16 14 12 10 6 i 6 1 4 2 0
100 80 60
51 128
št. 130
Aktivnost  BChE  in AChE (v,ul CO2.102/g/hr )
Substrat (mM)
ši.128
št. 130
Razlika
c
aS 40 i?   20
•I«
+
BuCh  5,0
10,9 11,3 11,9
11.4
15,1 15,0 14,6
14,9
+
MCh   3,3
34,0 30,8 32,9
32,6
32,5 1 32,2 !• 32,2 32,0 )
25*/.
LSD (3,2mg/Kg)        |fiziološka raztopina
tr.
it« 130 pa fiaiološke rastopine. Ob 4* sta bili žrtTorani, frlkasanft j« aktivao^t
S# holMO »vedtti, &li j« s ssavorom po^ojulh r«-fl«keov s I»SD v »v«ai Inhibioija ChE, moraao u^otovitl inJb.ibioiJo CkE in vivo. Magratt 10 j« priaer aa aktiv-aost ChS v aofcgaaih podgaat, ki «oo jo žrtvovali v tre-nutku, ko so bili pogojal r«fl«kei makeimalno aavrtl s LSB ia iamerili aktivaoet ChB v takšaih aoiganih. Ak-ti^noet Ohl oiao priaer^ali & aictivnostio ChL mož^anov podgan« iz iste^a 1«^*, iat« %•!• in epola^ ki emo ji lajicirali fiaiolofiko raatopino in žrtvovali r iatam intervalu po injekoi^i kot ono z LSD. Resultati pov«do, da je bila ob optimalnih kojac«atracijoh »ubetratov
«* 4t
inhibirana le BOfcS in to približno xa 25 ^. Da bi to utrdill, emo napravili v«5 poekueov ia in^icirall LSD kot v gorn^em poekusu (3,2 ag/feg) t«r a«rili lnhibi-cijo fln Tlvo*. Bezultat« kaše tab«la 4» 1» a^iii poene-tmmo9 te j« v ao^gaaih na^bolj inhibirana BChB« Kaito variira inhlbiclje BOhE vlm vivo* s kono«atraci^o sub-etratat pa ka*« dlagru 11»
Tabela 4« Inhibicija AChBt BChE in oelotn« CftE podganjih mož^anoT s LSB (3t2 ag/k^) 'in Yivof.
troe«at iahibicl^«
Subetrat                            ^ prim^rjavi a kontrolo*
x  #                          ? oklapaju j« št«vilo poekueov.
ach 5,0                                      a                  (6)
^______2^0_______                  3                U)_________^
BttOfe 10,0                                      tt                   (€)
5,0                                      »                    (2)
5t3                                      M                    (t)__________
ACh 10,0                                      1|                    (2)
*»0                                      U                   (2)
lt0                                         5                    (2)
Lokalizacija d«lovanja L3D ,     T c«ntralnem živdevju
I« gomjih reiultator vtdlsto, da je prl aavoru pogojaih reflekeov z LSB ijahlbirana BChJE in po loka-liaaciji BChE y aoSganih bi lahko domnevali, kjo de-Imj« LSD» Ord ia Thompeon eta leta 1952 opisala, da j« BChE lokaliEirana pr«dve«a v iaožgaiiaki b#ll# AOhE
43 -
pa v eivi. Z avtoradiografeko teimlkc @o Amolu, Hof-«*&& ln L«uj)old-L«weatlial (1958) pri aiški ugotovlli,
14
da «• in^icirani L&D e C  rasllrl pr#c«4 eiiakomarno po vseh možgaalh im da bi 1« toiko govorili o meetih, kj«r bl 86 LSB posebno koacentrirali otlio« v aaoaovta rogu« b*»alnl ^ao^liji, p^riveutrikularna elv ia prav mmd®i* oello« itortekea. H* eplofino j« bila aktiimost
Dlaer&a 11» Inhlbici^a LChE pod^aujlh »ož^anov *in irift* * I^5B 3#a a«/kg. ll'fir'' " " * hoao-g«nat br«» iahibitor^a, t-^-i- • Ii9»o«-
več^a v 2iv6nih otllcah kot Y fetll* H& poeaaezni c«lici je bila videtl mrsžasta otruktura, ki jo imajo avtor^i sa končič« dendritov tujih gan^lijskih celio - tor«j
m  44  m
ak8od©adriti&ii tip sia&pst po Purpuri (195?)» Oold-b«r«#r (1961) j* pri podgaal X« d«lao potrdil opase~ van^a avetrijskih avtorjev, ko j* a hi etoktai Sno ««-todo &&§•! •nakomarno i& slabotno inhibioi^o C&S g LSD v nekortikalnih predelih aožganov, v korteksu pa j« ua rasllko od Arnolda lu eod«laYO#v aai«l stlo veliko lahibioljo s LSB? ta avtor J« tudi ra«Xoč«Yal Md BCliS in AChii* V ekorji j« bila aočno lnhibiraoa AChI9 BChB pa iit* IaJilbioi^o AChE povezuje avtor 8 peihičniial učinki L3D,
Prav ver^etno je, da d«luje LSBt podobno kot nar-kotiki ln trankrlli«aiitit prlaamo aatto v nekaterlh lokaliLlraiilh regi^ah tn tako sprtmlnjm aktivnoat osta-lih aožgemovj to bi bilo v ooglasju a i»vidit ki kaž«-|ot da druge saovi, npr. narkotik amiaobarbiton, prl-aamo &#lmj«jo v aivo^u retikularae^a ascendenta««* sistema in da traakviliaaatl deluj«jo predve^m ria Aftr«atn0 korat*ral0 (Hichter, 1961)* K&l«f da jt pri* aarno d#l#vaaj« raaiilh psihoftoaiaeteklh suovi na ©i-aap«# Y lokallairenih rtglj&h možgaaov, Hichter (1960) pripisu^e vpliv I3B v sinapsah vplivu LSD aa aataboli-•ttt celice. Bt«§ so •ldktrofiiiiolo^i iiaili imslikt ˇ obdutl^ivosti raitHJnlh alnape ta IiSB, !• pr«j omen^«-ni poekusi Krartea in sodelavctv so poa«mbai tudi gl«-de aa funkcijo sinapo. Tako je LSD 30 ^g/kg i. karotid. povzročil pri mački sa 60 ;• zjalžan^« amplitud« g«niku-larutga poatelaaptičnoga odgovora na draženje optlHiMiga žlvca. Zivali pa ao hltro reasiral« m akustifin« draž-IJaj«. Frl ieti doei LSD alnapea v retial in optični akorji nieo bilf pri«ad«te. Inhlbiclja v lateralnem gtaikularnem teleecu ee j® pojavila v 5 - 10 sckuoiah po lt karotid, ia^ioiraa^u LSD ia is&giaila po w& uri,
*S
kar J« »aaiaivo v zvesl s braiitf) eliadaaoi^t LSD ia ceatralnega živčevja. Ba eo dose^li ieti u$in«k na prano« vftburjtaja v lateralnta genlkularasja teltecu po iutravenski in^kciji XLL9 so aorali ir^ioirati p«tkrat vcč jo doaso liSB« Maxas*i ia Hart (195$) sta preud«vala vpliv I»SB aa kortiicalni 110 pg dr&i^nju ustrosaega podrod^a aasprotn« h«miBf«re pri mački* Ha*l& eta# da it S ^| I*SB i. karotid. aaiža ampli* tudo posteiaaptidnega traaskalottnega odgovora.
Ban«e ir#Ijajo einapse ˇ tranflkaiossaea področju u najbolj obdutljive na LSB, einapee v lataralnem L«niku-larnem telcscu sa aaaj občutl^iv©, oae v retiai in v vidnem korteicau pa za izredno odporne proti inhibiciji s &S2U V poakueih na ftivali j* bil m® udinkovit v doz&k, kl 80 bllfiu tistim, katere aa uporabl^ali v tkeporlaantih pri dlov«icu. l^D v halucinogeai doai 1« aalo epr«m«ni 110 Slovaka in 19 to pr«dvs«m na raSun poTečaaja fr«kveao« ritma alfa (fild«rt 1957)» Vaadar maglimjo tako le Edrav« Ga#b#$ SižG paihotikov ziieo fipremen^sni,
Ufiinek LSD aa ti*aaekalo»ne einaps«, ki eta ga opft-25ovala Maraa«! in Kart, J« bil dose&en a selo mjlmo do*o LSl). Je zato možno# da »o aotn^Je v kortik&Iudh einapfoah odgovora« m udlak« LSD? Sajbrž n©, k«r pri popoli^ona »avrttm pr«noau vabur jeaja al bilo postboih psihičziih uSinkov in ker pri popolni. eekci^i grede pri filoveku ae naetopijo psihične aprnmemb#* I« drugi stra-nl lahko optiča« haluciiiaci^e pri 51ov«ku nastaa*jo ta-ko pri lokala«a obolanju Oj&«sa (Colaaa, 1894) kot pri »prtMabah y fUakcijl korteksa (Lippaan, lf6Ž)*
4-5    *
Vpliv BPDA na pogoj&ft rfcflaket iaa& aktivnoet BChS
K*r LSB moSao Jjahibira tako BChL y »ožgaaih pod-gaa* kot pogo^ne rtfleke«, 0100 »kufcali raeiskati po©«n BChK pri pogojnih reflekeih. Zato amc iabrali eeltk-tivni lahibitor aa BGHI - DPDA in selektivai inhibitor M AChJS - BW284C51* Na^pr«j aas J« »aniaaalo,  5« zavor BChL eaa« Tpliva na število pogo jiiih reflekeov in r^ek-ciieki 5as, Trealraaia podganam sao in^ioirali DFIU Y doaah 3,4 ug - 3»42 a^/kg telesa« t*2« (kar bi ustrc-Ealo koncentracijam od 10      - 10 ' M v prlmeru, da et in Jioii^^na anoir mUmadmo pora«d«li v celam teleou) • Y nob«n«a prl«ru nlosto opftJtill aavora pogo Jnlh refl«ic-•0V (Dla^fTM 12) .
s

O 5*
<0   ¦
p '                                                                                                             ¦      ¦     -                          ¦
6
• :                                                  !
5   ¦                                                                                                                                                                          !
i
2
^oo                   1                                                             !
80-
60-
I
20                                                                                        i
1
DPOA   (3,42mg/Mp)
12* Vpliv DPDA na po«o^a* r«fl^k»»« L«g«nd* kot prl dlagraaai 2.
•   47    «•
D» bi videli, kako jt 0 približniia aavoroa BDhl Y oelotnih moSganih takih štv*lit emo prl podgani, 3tiL je prejela najao&iOeo doao inhibitor^a, izmfirlll ak-tivnoet BChL In kl^ub raartdfitoiju homog«nata u^otovili 1« mamrmj olcoll 4$ ^ mavora pri koncentraolji substjra* ta 10 m {mmgnm II}*
500-400 ¦ 500-
*
j*200-
5;
šiiOOi
2,5          2fi                  2,0
— Log M - BuCh
Dlagratt 1)« Aktlvnost BCfeB t »oSgaalh podgan«. Abocl-eat koao*ntraoi > BzCh v aegatimih loga-rltaih. Orainatat CO^ t pl/g tlciva/3ir» ° « iajiclran DPDA (3t42 m^/kg) ?   * - in-Jioiroaa fialoloiita ra«topina.
V atkaterih poskuBtfa eao dfasovall po|aTf ki s^o ga I« opieali prl u6tnicih LSD (Dlagraa 6), to j« skraj-ftan^e reakci^aklh Sasov (Dlagraa 14)«
Se&aj emo lahko prtšli na glavni d«l ualoget to J« preudevanje rpliva BChE aa učinit© L3D. Naili aao, da DPDA v vseh preekušaalh doaah (od 3»4 jag * 3»42 ag/k^) bloklra voak učinek tudi ua^aoaaejatii doz LSI) (npr. 3f2 a^/kg) na pogojne r«fleks«.
i                        /0
3?    6
o
fOO
2* g;>   6o
I DPDA bAZrngfo)
Mm&m 14. Skrajianj« r«akci^sk«ga Sasa po DPDA. L«g«adft kot pri diagrama 2*
Ha tiagram 15 vidlaao prinmr u61nkovitega »avora dtlovaaja LSD s aaj»aii|šo uporabl^«u> doao DPDA*
Pogled v aktimost ttoft^jask« BChiž pri t«h posku-©ih aifio doblli takolet podgsuao, ki |« pr#jtla visoko do*o DPBA (3,42 «i/kg} in čes 30 zalmit vteoko doao I»SD (3f2 ttg/leg)9 aao H«s 30 jaliiut Srtvovali. Izmcrill ono ektirnoet BChE »ožseuioif la mUlli 1« 40 i- ftktivno-sti primar^aao b kontrolo, ob 10 m BtiCh kot »ubatratui ©• pravii c«pray jt BChL It dtlno zarrta » DPM la I« dodatno e LSDf odvi^an^« po«ojnlh reflekaov ni aoteno.
Čo aao ln^ioirali iatočaeao ob© siiovl t raullfiaih dozah, smo dobili t«le rezultattt IXfm (3»42 afi/kg) oaili vpliv na pagojn« r«fl«lK;d0 letočaeno lnjioiranega
&
I
%0t
¦
1
K
€3
ffi
«*
o


5/ev//o pogojnih
Reakcijski čas v sekundah
ref/eksov v %
o        o         o         o         o        ^o^^^^Si&^ata
I
+ r-co
Ol
----------------.------------------                  -----------------------     ;
i
i
*
t
2
r
t*
ii

W    N* ¦       O
I
srr v/lo pouojnih
PEFLEKSOV V %
SEKUUDE
I
m     $®      m
LSE ˇ doaoh 1,6 jb^ in 16 jig/kgf pr*pr«<S1 pe uSinko-Vtt&Jt LSD v doai 1,6 p$/kg (Dlagraa 16)»
Pomtn BCkE v centraln« llv$*v ji*
Hsloloikl pomtn BCaL je do n<*davn«iga 111 I* aolo m«jft&ta* modt*m ko AChS pripiou^e^o važen pomm pri primeii y»bur^en4a v ®im$ui* laiwrj# md aktivaostjo AChE in BChS |« v vučiiii MMlslElk tkiv y koriet AChž, HftjveS3« pe j« v ttoi^uiih ia živonem tklfu eploh* Na eplo&ao eo ia«li BCiiS sa postorko v prlmori s AChB la J# aaradi nepoanavaa^a funkclje malo upoStevalit
BOh^ najbrž ne sodelu^« v poa«abiU mri pri hldro-lizi AChf kajti popolna iaMbleljs iiChE povsroči 1« na-lo uSinkov, kl bi ^ih aogli pripisovati a&kopi3*neEsu ACh (Iiawkiae in Ounter, 1946)» K«r ae v aoiginUi BCiLS naha^a predva« v neživ5aih celicah* lia^ bl tudl n« lntla važnega poaeiia v pnuaoem va^airjea^a (Thoapaon,
If8t)f
V novo^Sem daeu pa $m y*<Xno ved »icsparimdntalnih podatkovfkl kaZejo, da lAa BChE y*ndarl# a*k poiMta v c^ntralneiii SivS©v;ju. Leta 1957 eta D«am«dt ln Xa Grutta u^otovila, da intrakarotidna lnj«keijm lnhibitorja WhM i« v aiRjhnih doaah desinhroniKira spoataao elektri&ao aktivndet «to*ganekt ekorje, itttdtem ko relativao valike doze iahibitorja AChJL nimajo tega učinka. JCoclla (1355) J« aaenja, d& BCliL oodelu^e prl r«gola0ijl permeabil-aoeti kapllai-f MUm& (1957) pa mni9 da iaa BCiiii važ«n pom*n pri r»«ulaci4i tonusa aajhnlb cor«bralulh šil«
Po^avi fit Tprašaa^ hentatoeaoefala« beri^re, i^av-BGŽSaoet BChE y v«liklh kono«ntraoiieh v et«nali kapilar
m      $J_       m
(Ko«ll«, 1954 j Goldber^r, 1961) govori ma tof da bi oaa aegla biti *m$iat kl j« od#ovor«n za spr«a«fibe v j*w»abilnosU. Zato bi pričakovali povečone učinke MD« če pr«d t« iujiciramo iahibltor BCh3, podobno kot J« to Bnarto sa barblturate* Vendar nafil posicutjl kaže^o, da iaft I/SD aaajili ufilnek po predho&mo inji-olranem DPDA.
Vpliv atropina aa po^o^ne refl#kse • :           .    4a aol^uaslc« holla«ottra»«
M&jctn ln .^upaučiiS (19S6) monita, da tudi BOliI Bod«luJ« prl pr«jaoBtt imtarjtaja v elnapsi; zadol2ena nm$ bi bila aa muskarliiske udinko ACh, Ktr jt fttropin sam kot inlilbitor wuskarinalclh učiiiicov v organigBM, in udijakuj« tudi p&lhotro$W)$ mm hotali pr^izkufiiti tudi mj«gov vpliv aa pogoja* reflek©© In tako *v#d«ti tej ini o pomoiiu rtc«ptor4«v ma isttskariiiakt uttink* ACh prl d«lovan^u LSB aa pogojno r«ritke«. la|pr«j n» u^otovill, da j9 atropAa iahibitor aoLganak« BChE (Tabela ^)| I_  «Je pri 1 »Mt Atropin v konoeatraci^ah
Tabela 5* lahibici^a aiožg&iiBkih holln«st«ras L atro-* piao« iii vitro*
i:ubeti*at                     Koncttntracija etropim (a^)
(jaM)                            in proceat inhlbici^
1         0,5         0,2         0,1         0,01
mh 3f3    '........'• ¦"             - ' -¦ ¦- -¦¦¦¦ -  '   " • ¦¦ ' " ' ¦""  ¦...............—
^________0          0           0           0           0
Bnah io »o  50        i$         31         ia             0
*»   5«L   m
10 |iH - 1 aM n« zavr« hidrolise ACh v hoao&Anath a&l*
gft&ov* Atropin inhlbira aktivnoet jaofcgauak« BChE pri pod^aal tudl  *ln vivo*i § Bg/ltg lnhibira veaj sa 16 ^»
V poakuaih a pogojnimi r«fl«ksi sao trejiirazila podgaaaa la^icirali atropia v doaah 0f29 ag/k^t 2,9 rn^i/kg t«r 2$ mg/kg. Atropln v aob«al dosi ni vplival nitl Jia Stevilo fogojnih reflaksov niti na reakcl^oki daot nlti nl epr«wnll iiil&kov&aja I^D» Tipičeii prij»r m delovemje atropina kel« dia^raa 17» »a delovaaje atropina In LSB pa dia#ra» 1S*
Zaaimlvo jt9 da atropia m spr«aonl pogo^nlh rt~ fleksov niti t or^aških doaah (29 ia^/kg). Seprav atro-
Ul
o - o
E ^« &>
> •
100
80
60
40
20
Atropin (29mg/Kg)
Dl&graa 17* USlnok atroplna na po^ojae r«fl«ks^. le-g*nd«. kot pri diagramu 2»
-   53
41»
pln Irthibire aktivnost BGJal v moSganih podgan»# ©• pri t«m n» maja vpliv LSD na pogojne reflekse, modtem ko dmg lnhibitor SChB - Wl>k popolnoaaa »avrt d«loTan^« LSD 1« v dozi 30 ^i/lcg« Kezla^a j« aogoft« v t«at da bi atropin inhibiral mskarineko dAlovanje ACh v central-mm živčeTju, BFim pe n« bi. Ker v naSih poelcmsil,
)« vld«tif da d«loyanje LSD aa po^ojne rofleke© im^brš n# grt preko ffluslcailnckih reoeptorjev.
Tudi drutfi artor^i do merlli učin^ovan^« ati-oplna na pegojm« r«neka«. TaKo sta Pfeiffer In J«nn«y (1957)
l
- 9{
I
/00

f                                                                              '                                                                                                                         '        ¦
lllllillllllllllllllll.llllll
LSDfamg/V)
Afroph      L2Db2iy/Kg) [2fi*S>&)
Mj
m 13. uaineic LST) na pogojne mflmkm* po prodhodiio lnjicirantoa atroplau, L«g»ada kot pri dla-* graaai 3*
m      54
*m
ugotovila,, da atropln (5 *g/kg) nl vpliTal aa pogoja« r«fleke« prl podga&i, pag pa j« prepr«6il inhibicijo pogojnih r«fleksov z «*«rinoa in v QB«akrat mo5a«^i doisi tudi m arekolinom, kt j« tercialni ftnla a melOM» rlnsJcim d«l0vmn4tm v centraLaem živčtvju« ? t^jsvezi )% »aaialvo, da j« atropin popoluoaa pr«pr«čll tudi c«ntraln« maskarljisk« udinke trmmrim (Hael«ttf George in Jend<mf 1963).
Mchalson (1961)  jt opisal lohibioijo po^o^nih reflakmor m mtropinom pri podgaai, alfikl, pau la golo^ blh# Y«]iaftr ra««n pri poekueih e pel ae aava^a doa. loti avtor j« tudi opa*ilt da atropla Eavira priu5«a> pogo^aih rofleksoT pri aiflkaht to }% v skladu s epcro-dilom Harrloa (1961)« da atroplii pove5u^e Bpontano ak-tivnost alSk ia aato otežkoča vzgojo pogojnih r^tUdkeov,
Kaviralni mHiatk atropiaa na vssgojo pogo jnlh re-fl«kEOV j« oplftal tudi Hicci (1963) pri opici ia sio«r še e mihalai do*ami (0,5 ag/kg)f dodal pa j# tudi ra«-la^o t««a pojavmi atropln j« s&vrl vsdraalj«aj«f ki ga aicer eproži pogojni drailjsj* V«Hjt do»« atropina (0,8-1 «g/k^) pa 80 okvar^al* tudi prluStna pogojno r«tlok«6* Eltktroflciologi eo ali it korak aapr#Jt ko eo z KiSG pr«iskoTali ufiiak« atroplaa, 00 nsšll, da ni alkake skladnostl a«d obnafianjem pooioiBn« 2ivali in •ltktrofiaioloskimi lavidi. laill sc aamreč (Mlte, 1957) § da da^« atropin (2-3 ag/k^) pri iaa5kl v 110 *n*ke globok©fia speaja, 6«prmv j* bila žival popolnoaa butloa, celo ekscitirana, D» bi n&šel vaaj približno lo-talisaeljo aa delovaaje atropina v otntrala#a Slvd«irjm# J# ieti avtor (Llk«ef1957) meril ufiinke atroplna aa oery«au iaol« ia n&lil sBop«t »goraj oploano a«Bkladj« ia to gcvori za prljdaaliače atroplna aad aofigaaekta
* ss *•
dcblom. LSD pa obratao aa pr%pai atru cervaau leole nl dajsl v«č icaraktorieJti(5nih spr«u«b LSd, tako da atft Bradlej in L#$  (1953) prišla do 1« oitiran« trditv«, da aiora X3D delovati na etruJttur«, ki lait nil« od m#daožg«uaiat verjeteo n& kolEtersl«!, ki ©t cdcepl^e-Je od aferentne poti v retikularao formaijo t aošgsm-skem d«blu#
In »Igaaeke holinesteraae
Mo5an in e«lektiv«n inhibitor AChi: ˇ oofteanih pod* iftM j* M254C51, Na tabeli 6 vidlmo inhibicijo AOhE v hoaog«naiih tt&šgwaov ixi vitro.
Tab^la 6. Inhiblei^a A0M podganjih mI^uiot * M234051 in vitro«
(jgl>          X x 10*4                 2 x 10"4               3 x 10"6
MCh 3,0           37                          §d                        94
Poskaci s BSF284C51 m po^ojnlh reflokaih ao pokaza-lif da do«« 0,57 ffl«/kg in manjSe u« spr*aen« pogojaiii reilekaov, a0$n«|I« ioaa pa dalu^jo nespaeifi&io aa po-gojn» refloksd, Slval aeha odgovar^atl na dralljajt« Sato «wo ˇ nadal^jujih postasili uporabljali WSf2$4Q5X v do»i 0,57 ag/kg ali C,28 a^/kg. Pol urt pe iRjiciran^u B8T284C51 J« MD eio«r iml aan^de uaink* na pogoju© r#-fl«ka« (aa dlagrttau 19 vidlao priia#r, kj«r j« aaror
**  li   *»
60 50
40
30
20 40 0
(OO 80 60 40 20 0
|                                            j
111! H ll lljl lllll lllllllljl
1111   111 1 lil 11 I 1 1 I 1 1111 lh
lSD&2mglK9)
\ew        \LSDfa2mgf*b)
Mm&m 19. Učlnak LSD na po€-oja« rtflekea po pr«dhod-no Injiclroaefii Bf2@4C$l« L«g*nda kot prL
r-5:                  ;           -j
180               %|
uo          ^         ^
120                                      ^v
100
80
00
40
20
l
Ol--------------1---------1--------------.---------1----------------
.                                                       _________________________j
pradetavl^a podaljšanj« r«aitci4sk«ga 5a«a na LSD (3f2 a«/kg)» d«eiU pa po-aAljiaajt reakoijekega Čeea po istl doai LSD, ia-jioiraai 30 minut po
J5f284S» (0,5? ««A«)» !!>• daljflaaj* rsakcijBklh aaeov n*d noraalnim j« iiiraž«no v proc«atili la 5» povpreSjo dts«tih poBkueov* Pr«ane 5rt« tsaaiujf Ji» polj« »tandfiurcln« dtiriadlj««
17   -
Diagreua 21. AJctiTnost AOhM fia rivof t ho»o$«n&tu
aoSganov brts inMlitorJa {*———Jf g
OT2S4CP1 *> !*$!> 3#2 aig/lc« (¦........».»^Ot
strat ACfa 3fa a^j hoaogeiiatu j« bil dodaa
d#lovanja I»S1 JMijbolj iarajsit) f kl^ub tm» pe razlilca ni »tatistiSno poatmbna (p >  0f05). Hft dio^rassu 20 jt prik&siaaa povprečna vrednost dosetih poskueov % T«liko BtandetrdiK) dcTiaciJo. Ista doea B^284C51» iajl« oirana podkoiao, ioJKibira 5ez pol ure aolganeko AChl* vaa^ u fO $• I* dlegraasu 21 4« prlka««uaa aktivnoat AChii v aožgaoih pod^ane, Jci j# dobila ^284051 in i«« 30 adnut LSDt ter bila žrtvovaaa., ko ©o bili u5iakl
m      jJU       «*
aa pogoja« r*H*Mm* na^bolj iaraait. Aktivaoet AOhl tftk* podgaa* pri««rja«D * aktiTO©»tj© AGltiK v ao^anlii podg&n« is isttga «&*•L*, kl j# dobila &®m m2B4G51 0t57 afl/kf ter pod^anc is iete^a ^a«adat ki > dobila Mro tiaiolofiko rautopino. Vet pt^ipnt so bil« žrtvo-mm v mmkih daslh po iajftfctijjU 1« ilfl^zmm raab«-r«JLot L& j« lta04C$l iJihibir&l AChLfla vivo*  (pri pS tf3 ^i»J «»24 ^t ^ri ys 2t7 pa vsa^ mm 32 ?C) ia <!* dodetek I*SB ni bietreno epr«t#nil tt inhroicije.
M#dt«a ko aao I« s m1n1ma1n1«1  dotsoai apoclfiSnt-ga inhibitorja BOiS pr«predili veak u81n#k LSD na po« go^a« reflekee, ep^cifittal inhibitor AChJS ad poka»al takih laataosti* Molna ra»laga bi bilat  alab prehod »»284051 ekoasl heajato-enc«falno l>orlerot kar bi pri-6akOYftli glede na kemičoo struktui^o t«ija inhibitorja« tako raala^jo podpiro, tudi poakus, ko inaiciramo ieto-dasao tako B^264C51 kot hSD in opftau^ao udinke na pogojne refleke«, i« dla«r«»i 22 vidlmo, da ia^icira-nj« iVa$40$l niaa rplivft aa d«lovan^e L3D.
Dtwwdt tn La Grutte (1957) nta bila precenečeaa, ko «t* v poskuslh na aačkah u^otovils, da BW28iC51 (0,30 isg/kg) aa^lo prilmjft ekosi htoato-«nc*falno ba-ri»ro (10 - 60 a«kund po lnj#knlji uftinku^a i# onstim bariere); k«r timja yo«J( aal poskus s pogojnlai r»fl«k*» el Vftaj 150 miaut, bi aakBiaialni opocifiSni učia«k ttftjbrž mo^li saeldditi,
IVesoJm Inhlbici^« *ln vlvo*
Pri presoji inhibiclae OHl v možganlh fin rivo* «0 l*a«r^eal procenti 1« približni podatki, de^eaaka inhibici^, je lahico dru^adna od lsmrj»^«t UpoStevati

**   $9    ~
20 18 16 14
* 12 ¦o
§   10
% m    8
>
M c O O •u
¦-2   4
O
&    0 100
80
|   60
c.
c  40 o
a> o
? 20
•i/j      0
|BW(0,57mg/Kg)*LSD (0,16mg/Kg)
Dla^ram 22. U6inek istofiaano in^iciranih 5*284C51 in
aormao aaatomfiik« in blok«mične po3«bnosti «oS«anov# Snovt ki pridt s imrjo, mom o»jjir«j preiti h«mato-•no«falno beri«ro. Po Schak«rju (1962) »ftj bi bila to kapilarna itrftša ali/ln okolidna plast glioenih e#lic« Ko 4« enov v awžganek«m tklYuf so poraadeli aal glio in n«vronl ali v novroalh a«d jedroui, oito-hondri^l, endopla*miSnlia retlkulumoa, akaoaon la st-napso, odvisao od keiaicac 3«stav« uetresmaga področ^a*
Tako eta Foth in Barlonf (1961)  a avtoradio^rafijo ugotovila, da ftuobarbiton ia urea saaogo Mtrt|« pre-hajata y aoigansko »1t kot v bel. Avtorja aeaita, da J« d«b«la plast lipoidnih ia«mbraaf ki tvorijo sleliii-fcko ovo^nlco v posam#«n«a živčnca vlakau v b«lit ano-#o T«5ja ovlra sa pr«hod aeke eaovl, kot pa «diaa 11-poidiui »•»braaa, ki ob^#aa nejai«li»iraxi© vlakao v sl-irl« 11 tr«baf da j« v«5ja kono«Atraoljft n«k« enovi ravno taa9 lij«r j« tudi ir«ij« ftt#vilo r«c«ptorj©Y (fadlooh, 1961). Poel*diea j*t da •nclai v aožganih niso tnhibirani #nako«i«n§> Pridruiži s« že k«aidxia po8«baoet moSgaxiek«g«, tklva - aaidob« in v mrmi, s t«a ra»116na topnoat raaalh inhlbitorj«T v nji^* Snano jtf da «o orgaaofoeforni lnhibitorjl ChS bol^ obstojal v lipldnem aediju kot drugi inhibltorji Chbi. V«rj«tno jtf da s# pri hoaogoalziranju tkiva xa prlpravo eaeiiaskega pr#parata inhlbitor^i topnl v aaščobah eproot« in wrl* rajo OHI in vitro. Ugotovili eot da > y«č kot fO ^ AChS ir »oSganlh živali tratiraalh & paraoksonoa aU DfP bllo iahibirano na ta aaain, kar j« etv«da rodllo do napačaih ssakl^učkov (H«athf 1961)» Od anovl9 kl ftmo |lli uporabljali v našlh poskuslh,  j« edino DPDA or^aaofoaforai lahibitor, Eato opioaaa koaipllkaciia ai bila blstvana ta^ava prl prtsoji r«ultatov. Mxtogo bolj najasno J« vpraiaaj« pr«hoda Izihibitorjev ©ko»i h*»ato-oiic«faljio bariero, kl smo ga 1« oaeaili pri opi-©u pomena BChL. Tudl tu j« Ta&m topnost lnhibitorja V aaiftobah, k«r pu buriera al popolaa# lahko aapcreciiie doa« !• porarode mhibicijo (f>radaaf Dlaaf oke). Inhi-bltorji © kTartaraim duSikom po prarllu t«2ko prah&ja-j0 barl«ro in «ato kooa^ lnMbirajo moigajasko ChE (airg«nt Hobbi^«rt 1951 j Jhradrikseon, 1957) I oni e ter-oiarnlm dru^ikoa pa jo lahko preha^o in *ato m®m
m $1 -
iahibira^o 0hlt po nairadi «nako v krvl lcot t možganiiu M«d inhibitorji, ki emo Jiti upormbljall v aiin d«luf iM kvartarai duslk Bf284051» t«rclarn*ga p* atropln.
Haoltdnji faittor, kl ga aoraao upofit«vati pri Yr«doottnju r«ault«toT lnhibici^t Ohl 9JUi vivo1, jt L• ntka^krat oa«aj«xm raaredčittv hoiaogenatov. Strau« in Goldstein (1943) ˇ evojeza natan5nea delu o obriaSa« a^u ©nclaoT pravitat  0Bilo bi aapa^BO miaiti, 4« »0 nfcpak«, ki naetan«4o »aradi »»upofiteTaaJa učinka rma-ntHlft (disociaoija koapl^kaa •noia^lohibitor , dodal &• P»)t 31« najhns, I^hko eo tako ogromn«, da ra«vr«djao-tijo »akljttčk«, kl t«a«ljt na aplikacl^i •kep«rlm#ntal-aih vr«dnocti «& i (« rmmr$w lnhibiraa«ga encl»a pro-ti c«lotn*«at dodal 1« ?.) pri armelidaih raar«d6iVrah v primarl s neramrtdfi^niai ••• tako poetan« tudi jaeiao, Bftkaj »0 talco pogoeto »uieoglMja a»d #kop«rim«ntalno najd«alai vr^dnostmi sa i lu Bpr«ml^a^oaijal fiEioloakiad od^fOTorl#"
IC«r «j« v aaSlh poekueih po«#oibao posnati lnhibioijo Chfi in viT©t I* hod«ao ravno Inhlbiciji ChS prlpleovatl učiuk« mn n& pogojn« r«fl«ko«, aao liapraTili n*lcaj orl-©ataeijskih posku^ov, da sao mtrili etopn^o inhibicl^J« prl rajtredčevanju hoaog«natov * Diagram 23 naa povt, da jt inhlbicija praktižao eaaka pri raaredčovaa^u hoao^«-aatoT s IfSB« da pa peda pri ra«r«dčtvaaju hoaogtaatov, ki w«lmj«J0 B»284C51. fo poa«alf da podatkl 0 Inhlbi-ciJi in vivo pri inhibitorju LSD ne savie« od razrodS«-nja, pač pa onl pri B«284C51. Po Straueu in Goldeteinu bi iahibicija m LSD bila zato praktično ir«v«raibilnA, f nadaljnjih ponkueih mo vid«lif da »t tudl inhibioija % DPDA tn Tlvo n« eprealn^a s razraddtnjem*
mm       62        •
0»
40
30
20
10
10
15
20 ml
ftagmft 21« Vpliv xm»r«d$«&ja hoaogtaatov na braiito r#akclj»« Hoaog«nati z iaiiibitorji doda-cdai in y!yoi ___ • Bf 264051 Of57 a«/kg| — « LSD 3f2 ftg/kg* iiubetratt MCh 3»O aM* Absolsat ml imteteeljolDt tekoain« m 1| tklTft, Ordljaatat proctnt lnhiblol^«*
Drugi inhibitorji holin«et«ra* kot puihotropae mmwl
L3D jt «ic«r na^bolj tipi5«a pr«dstavaik grup« peihoeoiaimetskih snovi (povaroča p«iho*i podobno eta-aj« v do«it kl j* Maji« kot pri drugih psihoaomimtt-eklh &&0r«h| tmbtla ?)f T#ndax taajo tudi n«kat«arl drugi inhibitor^i GhL psihozomiai«t8ke udink«.
tako povssroča DFP pri aioveku psihiSne motn^« kott •aocloaalno labiXnostt notr&ajo nap^toet, atubraal^iiro
§3   •
»aepanoet la aoro (Goodman in Gilaaa, 1955). Sh«rwood (1937)  j* poro&U. o katatonek« ©tuporju podobn«* etanju prl nački p® 100 ug DfJ? intra vtatrikularno• To stanje j# trajal® okoli t>0 miautf doaebtl p« ga j« tudi s valikiial doa&ani ACti* Avtor nl poskafial m fttropinoa ali lcarurinom. odetranlti ©imptozaov po DPPf d«Xml jm j« poekuo« s kurarinom saalm in mi«l» da d-tubokurarlii preha^a ekosi h«aato-»nc«faljao baritro t«r povaroda aiahroalstaoi^o y liO« d-Tubokurarin (50 ja^) injiciran intraventrDculamo pa povssrofia krit in aan«ai4o t*r povišuj« eplošao Tzdra^iiOflt*
Tab«la 7* Miniraalaa količine r&asoih »aovi (v ^g)» kX povaročajo peihiau« epr«»«iab# prl 61ov«ku (po di Booru, 1956),
Glutajatnska MftHn*      ptr 9«       10 f000 »000 do 40,000^000
Ltilni alkohol              p«r oo         7,000.000 do 20f000«000
D«b«aatttn                       1* f,              200»000 do 600.000
Eokaia.                            o. k,                30.000 do 300.000
M«ekalin                         p«r oa              10 «000 do 20 «000
Morfim                            »• Ie#                  5#000 do 10.000
Atropin                          B. k.                  3.000 do 10.000
Aafttoala                       f«r oe                1.500 do 3.000
LSD                                      ptr 0»                        10 do 30
ACh (10-20 ptf) intravcntrikularno je povzroSil prl aaSki sniiaiij« reaktivnoeti la depr«eijo, atropin (150 - 300 ug) pa f^mSma^ živahiK)Bt in fri JMHdet f#r pr«d«zx4«#
Hiaogo proiskuaov, eludajiilh ali n«a«rnihf  j# nar#~ j«nih e atropinom tudi na človeku. Pojavljajo •# nmj-
*• €4 *•
rm*ltŠm«J&i oblik« paihotiSa«ga Btaaja, ki jiM spr«a-ij&ta ob$ut«k etrahu ia aočan motorič«n aaj&ir, Zna-fillao za peihofciSa« učink« atropiaa jet da s« sa5ao stl® aaglo po aplikaciji fttropiaa, da pa lahko traja^o
H«keaaetoul4 j« povaročil pri jaa5ki mifiično oelablt*Y ia iziaktivnoet, dmkmmtomij pa spastifiziost (Sh«rwoodf 1956). Feihifini učinki morfina so smsait fn tudi podatak, da j« morfin tnhibitor ChL v ieip» nih (AuguetinBBon, If4i)« Bobro do anaai tudi peihiftni uSlnkl kofeina, ki Jt eelektivni inhibltor ACh3 (Augu-etlneeon, 1948). Tudi nikotiu ia auskarin povsrofiata paihične spraiaambe. Udinkl nikotiaa so opieani precej razllčao, tako rvfori6alf ©kscit&tival kot paihotianl • ilu»ijef peihoe* (d« Boor, 1956). Mtekelin povsroda optifia© ia *ku«tl5ae halucinaci^e t«r depersoaalisia-eljo (?«rkof 1913). Kurarta pušča pri človeku Lav«et ohranjeno, povaroča pa močan dbSmttk etrahu, ki ga Htigia (194?) raalaga s n^prijetalm položajta saradl imobllnoati im %«lav pri dih&njm* Znaai haluciaogtal
eaovi eta tudi bufot«aia in psilooibiai obactva inhi-
•*4 birata AChS v aožgaaeki eivi (Ifcr. - 2 x 10  M oairoaa
3 x ICT-^; Zsigiaond, Foldee ia FoldeEt 1961). X«r Ima eaak I. kot peilocibla tudi eerotoiiia, ki ni ha-luciaog«iia srtov, m«nijo avtorji, da ai aikakega »o-rmsmrim m«d haluciao^eniai učiaki psilocibiaa ter ctruktuimo podlobnih spojin ia iahibioijo Chl ia vltro*
Vpliv BOL aa pogojM r«fl«ke« la aoi^aaak« hollneeteraze
?«• sgoraj opiean« saovif ki iaajo peihiSae učiak«, m boclisi substrati ho-M&H inhibitorji GliE.
Pofcnaao pa broaov d«riyat I$B * BOL (2-broao-LSD » BGL-148) 9 ki eicor lntiibira m*&ux*k* ChLf niaia pa pri Človeku paiM&aih učinkov aiti t doxi 1 ag« rudi dxu$*8# *• BOL nuBlitojt od LSDi  tako s* rasiliko od LSD ne kontrahira fflišič^a v mat«rnlcit tudl t v^likih do«ah m« povaroči patlaa krvntga pritieka in dvakrat »o6a#j« delujt proti učinkom ©erotooina* Ist>«ll e »0* delavci (1959)   J« aašel, da veliko do»« BOL lahko po-vsroS« tolaranco s« LiSU, kar ka$«9 da ob« saovi prljw» ljftt« m lot«& »«0tu* Po prvih pockusih na molganlh j« ka«alot da BOL «aako hitro pirttteja efcoai h««ato-eace-falao bariero kot LSD (C«rl«tti, 1956)t km@a«j« pa so u^otovili, aa 101. eaostaja (Rlchter, 1961)»
Prva, kl sta m*rila miinfet BOL aa aktivnoet QhM$ eta bila Z«luad«r ia Cerlttti (1956). U^otovila cta, da 901» ln LS0 približao anako inhibirata 8«rumsko
CIJB Il0ir«ta (I^ ca JK)2i j« !O*4f0 M, sa UD p» 10^ 1»
3^*                        »2 1
pri eubstratu' bancoiliioliau 10    '    U) in »ato nakoliko
drzno »aključila, da inhibitorni vpliv LSD na BChiS jq1 pov««axi « peihičaliai udinki LSD* Podobao «o l«ta 1960 trdili tudi Zaigaon, ?old«e in Fold«ef ko »0 oailit da iaa LSI) kot pelhOBomiaatska enoT 1.^ »a Chiž dloveiSkih aožgaaov lfl x 10      K inda iaa BDIi9 ki mitt* pslho*oaim«tcklh laetnoetit skoraj enak Iftn {1,8 x 10*^ M), Avtorji na «ni straal uporabljajo hoaogdnat« ctlotnih jaožganov, kl nt pokažejo speoi-fične aktivnoeti inhibitorja v norabitnih arealih, ki so važai za pcihičn« pm®***9 aa dru«l atrajai pa ©o kot aatarial ea hoaogeoat immll eaao možganako siv, Tudi aii sao mtrili inhlbioijo IIOIiIf AChK Xn c»-lotn« Cbii » BOL in vitro ln 9lm vtvo*  t«r aažlit in ˇitro praktiano «nak zavor kot ga daj© LSDi aktivnoet
t«h •aciao* *ia iriiro* mmrjmm po BOI» (0f2 ««/ii«) p» ai fcila &pr*m*mi*o*$ ˇ•adar i* bll te m eaa poskits, Mftgr&m 24 fcftl« poekuet s po^ojnlcii reflokfli in BOL. Vidimo, da. BOL sic«r vpllva na pogojn« r«fl«k®«f veadar pa zavor ni taico vclilt, kot «a povarofii LSD v •kvi«olarai doai*
16
I   '2'
S    10
2     8
¦S       6
I  U
I  0
m ioo
>
ž   80 in
4)
|   60
1*0 o
o    20 |
--------------r~——         —r                     j
'               I         !
1 I 1 11 I I lil 11 11 11 I 11 lil I 1 I 1 i I 1 11 li
BOL
(0,2 mg/Kg)
BOL
( 2 mg/Kg)
LSD (1,6mg/Kg)
Dia^raa 24« Učinkovanj« BOL ln LSD aa pogojae rtflefes«« L#««nda kot prl aia^rami 3«
J« h«mato-encefalno bariero kot L8O» Sm raasliko od
n* prtpreči podobao icot pri LSD. Diagram 23«
T«žko jt nftjtl primerno raala^o *a peihidn« učink« mn$ BOL ia dru^ih p®lho*ojsl««toklh ea©vi»
- #? -
*                    '        i                                j
^12                                                                      !                                                                 !
'         1    10                                                            j                                      ,1
> 8                                                            !                                              ,     !
8   e                                                                       !                                                                   J
i     A                                                                                              I
ui                                                                                                      .                                                                                       I
! 2                                       !                                    !
&     0         1    1   1   1   1    I   1    1   11    1   1   1   1   Ijl   1   I   1   1   I   I   I   I    I   I   I   I   I    Ij-------------
ioo                                            i                                        jt
>    80                                                                     |                                                                  I
>                                                                                                                                                I
1   60                                                                   j                                                               !
T»                                                                                                        I                                                                                        I
i«                    |                   i
Ol                                                                             I
-    20                                                                           j
I                •              '
«n     0 I   I   I   I   I    I   I   I    I   I   '   I   I_I   I   n I   I   l   l   l   l   l   l        l   I   I   I   I    l i
t         t                     t         t
DPDA             BOL                                      Atropin         BOL
(3,«mg/Kg) (2mg/Kg)                            (3/.mg/Kg)   (2mg/Kg)
Blagram 2$» Učinkovaaae Wh po pr«dhodno iniiciranam HPdA ali atropinu. Im&m&m itot pri dia*
Moino J«t da so r c«ntraln«a Š4iri«irjii ar«eli, fcj« fi« Otirijmjo ep«cifični peihičoi proceoi l& k^or ond« »aoiri oogoč« 1« Bprtialnjajo a^tivuost ChL, ttga pi • t«imiico homo^enatoT m sorno sasltditl« Ta možnost ln pa atjatrr©, da raenl avtorji v«dao ^olj pomamrj*4o poaea rttitttltt«« fo.TmaeiJ« prl po^Jaili r«n«Jc»ih ia clruglh oblikah vifij« živfin« dtjavaosti, sta an privtdla Jt podrobne^eiau proučovanju retiitularne for-anoij« v zveei « nafto ttao,
R«tt>cularaa fora&ei^a in peihotropn« eaovi
Pri višjll* živalih j« rotiiculama foraaoija oeta-nek tistih atrtiictur, ki «0 pri primitiviiih oblikah
-    68    *
pr^detavljale n&jvlšjl aivo živdn« aktiTnoeti. Hjena filogft&ateka arhaičnost 0* ka2« v preprosti morfolo-giji ti«t«ga d#l& možganok«ga debla, kfr mikroekop poka*«t *e#lt®* raslldnih Upov ln valikoeti m#d ka-ttro •# vriva^o povasaft vlak#a in s# križa^o v veth 8ft*r«fe*f kot j« to opieal odkrital^ r«tikularne for-BftciJ« liamoa > Ca^aa ob »atonu pr«^&nj«ga stoletjsw Zatora^ ni prastnetl^iTo, 5a 00 aftr^ntne funkoi^a ratikiaarna for»aol^# naauinjan« prialtiiralm tn oeaov-nl« eubetratom aa aotorlčao aktivaost In $• af•rent-n« funkci^« M0tv«ao podkrapljujejo tako t«žko la v ftXog#n«tsk«B ra»voJu tollkokrat pr«i»kuft«ao odloCl-tm  b«g all boj. V najbol^ aadabalanea delu retiku-lam# foraac-U* ata dlhalni in    b^oaotorni c«nt«r -ponoiml prlmar m vltalnl poa«n t« *iniiiti tvorb«1*. Veaka eanaorlčna Infonaacija priclo v ratikularno formaci^o na dva n&Člaat po kolatoi-alah od klaeidnih poti ln po kortiko-ratikulaml poti. Za optičn« impttl-se j« aoanof da jt druga pot anogo bol4 bistvena od prv« (In^var in Hunterf 1955) 1» lahko sl«di povečaajt ali ftniianjn aktivnoeti r«tlkularn# foanaacijo e ©l«dt-lim povratalm d»IoirMj«»* Osnald (1962) iwuxl o«lof da Jt sa naetanak optidniii haluclnaci j od^ovomo ravno »•dBabojno dolovanja epecifičalh kortikalnlh impulaov ln a«ep«oifi5nlh iiapulaov i« ratikularae fonaaci^«. Kakorkoli l«f aa splofiao J« apr«J«tof da e»nxori6nl dražl^a^i, ki prid«^o po kolateralahf vzdraSi^o r«ti-kularno foraacijo, ta pa povada vadražaoet v c«l«a korteksu ln irs4riuj« aonaalno taidnoet ia poaornoot. Htkaterl avtor^i aeni^o, da j« r«tikularna formaci^a ««dtl diskrliatiiacii« in parcepci^e dra21^a^»vf Oswald (1962) pa ©• z njtmi m »trinja, ko pravi, da infor-maoija, ki vstopa v r«tikularao foim@ljov agubi ovojo
6§ -
Bpteiflčnoat. lapulal i* rasnih s«nsori&aih poti gredo v skupna polja Y ratiicularai foraaciji. 5# apr. t poskualh dv» lmpulfta la dYth razli5aih 5util do»«a«ta i«to polj« v rttikularnl foroaoiji, poton-cial ˇ r«tikularxil foim^lji al v«aji kot M bil po poBAMEa«a eigaalu ls tn# ali drugo Bfmaorifin« potl • njihoTa i»dividualno»t |« sgaHJtna« Sato aao«n*. dtrajofil, aktivlrajodi lapulai is rttikularn« for»a-oij* n# noeijo Bp#oiflčn<i iaformacij« v kort«k«.
Slika 4* Sh«iaati6nl prlkaa r«tikularnlh jtite? možgfiu;-aktgft debla prl podgani. 1 - nucl^ue pontlA oraliet 2 • nuoltus poatia caud*li©t 3 * mstcl©-ua gl«antoctll\aarlsv 4 - auol«us laterelie In 5 - nlcltua par»oc#lltilarls.
•   ?0
ft«rj«&j« aktivnoetl holimet^ras v poeameenih Slvdnih callcah r«tikuXarne formacije in Tpllv LSD in atroplna m aktivnost holtn#et«ra«
V t*ki eituaci^i j« »o3Snof da bi j>elhoBO«la«t8k« •OOTl ˇ retikulami fonaacl ji rss lahko iatli idlsalno popriia*f Mj bi lahJco laodificirald veak s«naori(5iil
Sllka 5» Aktivnoet AChE (eubstrat ACh 3 mM) la BCh2 («ubetr«t BuCli 10 mM) ˇ poeaaeftnih živčaih c«liceh ra»nih retikulftiiiih j«d«r¦ ^tevilk« pomanl^o pX 00^ x U   /Mlicro/hr prl tt»trw* ui temparaturi •
•   71   •
mt*T9ntnX iapul«. PoroSali sao I« 0 trditvi Bradl«ya la tUe*«a (1953) § te LSD d«luj» aa kolat«ral«f kl vstopa^o v ratlkularao foroaeijo. §1*4* na mo&noet, da bi tort j LBD d*loval aamo v n*kat#rih e«licafa rt*» tikularn« foraacij« ln da obstaja šm nejaezioet gl«d« aJctiTOOBti holiatrgi6n#ga eistaaa v ratilcularai for-«w»ljlt aro itmarili aktivnoet ChE v pocaaemih o«li-oah retikularnih j©der aoftgaaekega d«bla t«r vpliv LSD aa aktivnost ChM* Pri anatoaoki lokaol^i >d«r «0 »• opirali na topo#raXeko d»Xo Brodala (1958) ter M««»0ena im 0l5««wskt^a (1949). Siirinft ealie« aao i«olirali 1« j«d«r» kl m ehtmatiano prikaaane aa eliki 4«
AktlTiioat AChE in 3Ch2 poaaaaanlh ftivSnlh celio |t ouaarl5oo prlkaaana na sliki 5* Vidimot
-  da j# v oalloah r«tikularn« foraaoii* ChLt
• da J« tudi v živfinih celioah retiiojLlarn« fozm* @lj# BCh^ ln
-  da obatajajo 1« aajhn« variaoij« v aktivnoeti AChJS »td o«llcami rasnih ;}•&•? raa«i lateralna^. 4«-
Š*yruy ai vtllklh ra«lik v aktiTOoeti ChS »td živSnini oolieaal vtitit* i%&mt9 pa «# v«lik« varlaeij« nd o«licaai tet«ga j«dra, Kako m eprominia aktivnost ChS med posan«2nlxai ceUcaal iet«ga jtdrat naa poka*« tab«la 8. Najv«a^e variaeije sbo opaeovall, kadar m» uporabl^all kot eubotrat MCh. Ha eplofino smo s MCh dobivall 1# n«k«4 aaaj*« vr«dnosti kot * AChf dooti-krat pa am ia«li c«Uoe, kj«r niaao aogli icmeriti nikake hldroliaa MOIi« Primar aa to j« tab«la f • Podob-ne pojave so opisali Oiacobini (1957) Im OiaoobijU in Holmet«dt (1958), pri colicah elmpatičnlh tjaagli^v in pr«diijih rogoT, tfe splofino eo celic« eimpatifinih
m     7$     **
tabela 8. Aktivnoet Ch2 ^t pO8ftLttzni.h šiv§«* aih c«licah fewtela*f* pontinaga Jtdra pri podgaai. Substrat: ACh 3««                   -'
. , Parodukv
(,0x10"*/   ^**11108* to/c»llco)     * *"*.
44,1 117,7 94,8 8S,2 99,5 94,9 83,0 86,2 3»»0
-.     51,0              ¦:¦'¦• :
84,2 62,4
f3f4        « *»•»
iaoto
84»2 9ffa
?2f5 100t0
21*1
72f0        ¦   ^   .;¦   :'
Tl.5 115,0
10t0 148#0
26fl 113 »0____________
gan«liO«v l»ftl# podobao aktiv-aoet ChL koi celic* v iiafiih poskutiih, oae ist pr«dn^ih ro^ «ov po eo bilft bol; aktivne
(mb«i& io}#
Giacobiiii (1957) rezla«» raaliSno aktivnoet ChiS v o«li-cali aiapatldaih ganglij»v © t«»tf da aorda ra^lifina aktiv-nosf OhS uBtr«aa c«lloom s ra»niiai funkci^aai, to |«y te oelidaa popttleclja ©iapatiSa«-$& gaafili^a al faraakolofiko •notaa. To miiorije podpira^o tudi reeultati 3hawa ln sodt-lave«v ia l«ta 1951f ki m u^otovili, da poeaa«*ne oollo« sgornjtga c«nrikalzi«ga gan^fli** ja raaliSao doeovarjajo aa tetra«tilaiaoui4f nlkotla ali kuraria, Mofiao bi bllo tudif da raalldne aktlviiostl Chi: v raa&lh o^lioah pr^detaTl^ajo rasn# stopajo v einttai enoiaa*
V »ve*i s raaglabljanjea 0 raaliSnih stopnaah Siv5a« ajcttviiooti v posaaaanlh Sivč-nifa oelieah j« BanlaiTOt d& eta leta 1952 Bi^attgard in fi^dan b routgeneko mikroradio-iprafijo »aila velikt variaci^a v oelični mml in kolidinl
m
73   -
fftMU 9- Aktivnoet c&E in AChS v posa*t*oih živSnlh
S^bstrat       »••¦••»• e#lLoa       Btnrprti&a vraOnoet
2ofa 5®to
7®f3
#3t3 JMJk 3§O                   JJj*                      4Sttt7
48,4
107»«
31*i
77»i
aifi
i3#e
¦¦:'"" s;                                       if4
•¦    •        =-¦  ,     ¦         2^*3      . :¦
$4f4
«0H 3,0                JJ»J                   3S-9,6
x
-' - '¦¦¦¦-¦¦    " •'¦ "    ¦¦        E
X X
X * aktivnoet j« aanjfia kot občutliivoet motod«.
b«l^akovlii v celicah ist« 2iv6ne etrukture (l)«it#raoYO J#dro, eelice predujih ro^ov, spimaln« gftaiflijeiee o«Xi-0« ia Purkinj«4eY« o«lic«), 2&to eoao »Jmiall priia©r^ati •aoimoko efcktivnost b pribli^ain volumnott c«llc» in ni-
~ ?# •
Tabela 10. Aktivnoet CfeS v poeaatanih živfinlh ctlicoh. Subetratt ACfe»
Brodukeija C0_
(vl x fcrVlhrf smb«t**t Stwil0
Povprjčaa vrtd-    (afti) aost '«» $$tff
celic
flucl.ret.gigantootll.   ?]i   1,0           3t0        10
Sucl.r#t«parTGcell.       70 « X4t0            3f0        11
taol«nt.poatl« e«»a#   76 i   6,0            3f§         2f       ^^ m»to*i
ffucl.ret.pontis oral.    8? -    9#0            3.0        2$
?iuol.r«t#lat«ralis         22 -    3*0             3f0           8
Nucl.aabiguue oralie      77 - 10,6             3f0           f
^lmpatičai ^aiiglij               185                   6,5                    Giacobiai 1957
Simpatični tjflu^li^               203                  6,5                     Giacobini 1959
Frednji ro^                           700                  6,5                     Giaoobini im
Prediiji rog                           163                  6 »5                    Holmsttdt 1953
uo našli nikake ekladnofiti.  tAbtla 11. VidlljaOm  da iaa-
J0 c«lioe parvootlulorn««* j«dm okorftj •nnko ektlvnost; ChL kot celice pontia«ga j«dxmt Seprav laajo prve deaet-krat aum^fio proatoralno •
S po&ob&o a«todo kot j« nafia, eo v«6jt ali nanji« raslik« t aktlvnoeti ChS a«d živSjaiiai c«licaal all v drugih SirSnih etruktvarah aafili tudi drugl avtorji (^r* sim in Zftjičtk, 19&i$  Brain 1» Zauthon, 1361), aato Bkltpamo, da j« to nonn&len pojav, kl aon imti nek fislološki pomea. Variabilnoet j« v akladu • eplodnim naairaajea, da j« voaka živfina celica atelo koapliclraa eietta s fltevilnlml ttlnaptlinlai zY*KaAi| naša aatoda pa o*ogofia 1« i&olmeijo teleaa collc© n« pa lzraetkov. Curtle, %|O1 ia ffatkine (1963) «o ^ w»tl centralnih
- ?5 -
f*%tl* 11» Aktivno«t ChE in volua«n po—»»»alh c#lic.
ipl x 10   /fer)      .          .                      *a    t
(r5 * 10*5)  (»1 00jjO0^/ii4/hr)
3i»0                  33 tl                    Uf4?
O4tZ                  99#»                      o94o
pontis o«udalla                 62f4                  65#S                      9#4Q
55f0                l?ef2                      3tl§
§3,4                lS6t5                      3f41
41,S                    3f3                  U*f50
mimi »ttiMi^te    xgjj"            |;1            Jgg
j>ftr^oc«llularie                  40 93                    4,4                    91f70
98,1                  34,4                    2SfG0
44t#                  lir9                    i7f©0
slnape s •l»ktrofor«t«ko dod&ala ACh ali ktaidao po-dobol«! ntovil, doblll vdftftlh T»dr«J«&j«f Tdftsih sftvor* Slektrofor«t8ko «*todo so spopoluili ^p«hl«anaf K*pp iu Jun« (1964)  takot te *o •ožlli pr«a*r «l«ktrod« m l« U to ilm j« ©»ogoSilo ttl« isndae poambao odkrit-|«i 1/5 liTdalh o#lio y   rldnt* kort*kau odgovwj» a* loluOno dodaai ACh. Airtorji i# n« ˇ•&©* «11 •© o«lio«9 ki Jih aktivlra ACh pos«bna vrot« ctlio? all 1mi|ei holijaergiaa« einaps« ia ali |« r^akoija m ACh odYi«aa od slu8a^Jitg» poloim^a «l«ktr©ror«t©k« plp«t« na «•»-brani, ki j« občutljiva m ACh, ®$fts*Ytti&Js Sp#hl»aiina, Kapp« ia Jun^m «k> nas prtprifiala y tthnlčno n«opor«aaoet popkuaoiF t tletlh priatrih, ko nisao ttogli odkrlti ^rmk« tldno nikak« aktirnoeti    CKS v n«kat«rlh c«lioah.
Ban«8 §• n« po%mmo aatantoo fmukeij« po»aa«smih r«tikulamih 4#d«r? po Brod«au (1959) mj bi na aploiao
•  n  m
celic« lateralno l*L*čih Ja<|«ar epre j«aal« kolat«ral« ls glavnih eenslbllnih potif od tod bi impulzi pr«ha~ Jmli y oentralaa j«dr*t ki fci ekrbela aa poorodovaa^* impulsov v emeri navzgor in navadol. Kar s« tl§« po* ve&av« optičn« poti z retlktilarno fonaaci^ot domneva Brod«l# da J# kavdalno poatino ^dro oaof v kat«m s« koafiujtjo kortlko-retikularna živ6na vlatoa in aato s*o nAjv»6 poskusov napravili r&vno m celioaai t«ga j«dra. Podatkl 0 vollkem žtovilu nevronov v r«tikulami formaci^l govore 0 kompliciranem prsnoeu rtbur^anja t tn področ^u, Krieg (1953) j«vl aiaJ »oigaaek«ga tklva i* kardalncga pontinega jedra pri aa6ki nafitel 750 - 1250 novroaov, Scheibel in Soheibel (195S) pa v c©Xi ratikularai fonaaciji povpredao 3300 a«vronov na w • Hevilki eta mt aselo blizu in poveeta pribli&no fit«Yllo n«YronoYf kl pa lahko varitra od jodra do jedra. Pol«^ t#ga pa aod«luje pri elnaptlčnea prenoeu vzbur^enja i# aeanano ©t«vilo iarastkov. Daats n» v«bo# it 80 variacij« y aktivnoeti ChK odra« funk-«i!• jjooameaziih novroaov ali ^edor retikularne foraa-*%$*$ u tot«!1« pa «opet a« vtato, i« v«lSk# varla-i»lj« v nj«jii epontanl aictivnoati ievirajo v mj«j eaai ali pa »0 odear vstopajočih eoasorlSnih osslrozaa korti-ko-r©tikularnlh Impulaov.
Brug poj»Yf ki nas J« prooeaetil, je viaok odsto-t«k aktivnootl HJhE v retikulamih oelicah. I« Bltk« % vidimo, dtt e« ^ibl^« proo«nt aktivaoeti BChE v raaliS-nlh o«licfch med 10 ln 2? < celotae aktivnoBti ChiS. Ta podatek lahko primarjaao z rasm«rjw HJhii 1 ChE v hoiao-g«aatih »ožgauaoT pri podgaai, k^6r pa 00 prl vofiini ttvtorjr? fitevllke aa BChL aiijt« Tako j# liavieon (1953) ual«l pri podgani v oelotnlh možganih rarm«r^ 1 t i»4|
•   77   •
Parlin. ia Thoapaon (If61) p* atkoliko vtšj« 1 i 6 -?, Clou«t in faalech (1961) eta v hoaogaatttlh oalotnih aožgaaov pedga&t oaila, da says*aa BChiS 2115, AGh« $* 43 $ ctlotn« aktivno«ti Clti (vsota &• sn«o« 100 $f k#r «ta uporabl jala raell&ae koncentraoijt subct»tov) . Thoapson (1952)  J* naštl v siTi 6ft y fetll pa 50 / od otlotn* aktivaoatl Chl m BChB, Ord im Tlioapaoa (1992) nlct* »o^Ia najti ˇ aolgmnlh podrodij br«» BOWC. Tako J# aktivnodt AChS y olvi *aT8«aala 75 f celotn« hldroli«« AChf t btll pa 37 ^« Pri aiov«Jcu eo Y ra«aih kortikalnlh pol^ih Kold«e in eodelavci (1962) aalli tal« r«sMr|« ˇ aktivnoatit 10 - 22 < BChS na-sprotl 90 m 78 ^ AChS. NailM rtault&toa so najbliij* op»BOTftnja Abrahaj«, ln S4«3ryi« (1964), kl »tm « hi-•toktaično t«hiiiko nallft BChL Y ctli3jiih t«l«aih, AChS pa tudi v gliit • 8&wr eta pr«c«j a&aa.Jalft klasittno trditav BSltoiBfOVt la sod#lavc«T (1951) # te jt BChl y «1111 AChS pa ˇ c«lloah. Avterjs «ta nalla iivda« CfUo« Y talaaianih J«drlhf Jcl «o bll# bo«»t« m BChL# % drugih rft&Mfth pe j« bila BChJE lokall»lrajia ˇ »•»-bimoAh šiTdalh c«licf katarih oitoplawaa j« bila br«» ChB. V zv»fti « funkoi^o h#«ato-«nc«taliia barier« j« *animiY podattk, da »ta ob atanah tr«t j#«a ˇ•ntrikla naila 1« BChS »• pa AChB# Artorja sta »akljudlla, te opravlja ChE ir noi«A&lh rmslilii« fuakcij« ia al «a<lo-•ti# fi* udinkt lnhibltorj«T ChK rasla«aiio taio s u5ia* kl 8* holin«rgifln« jmvtom - trdlt«Tf kl najbrS v«lja tudl s& nai« prsiekavaaj« vpllroT LSD aa ChJB Y STtfti • pelhlčnlml ufilnki LSD.
? retikularni foraaeiji «c aktlvno©t ChL ooanj*-Tali 1« • hl9tok«aiaao tehoiko. Ko«ll« (1955)  J« aaš«l 1# smfzio aktivaost AChi: t r#tikulaml foraaoi jl pod-
-     76     m
0am. TeooharoT (1960) jm s hiBtok*«15iK> t»hniko *$*» ajml aktivnoat BChE in nai«l 1« aftjtmo aktivnoet * &«k*t»rlh Jtdrlh «oi«w»k«ga dsbla ttr ˇ vtntraln*« dtlu r^tikulam« roraaoij«. Koellt (1994) ln Ck»ld-b«r«#r (1961) «ta nmšU SOIiI pr»tm«i t «lii ia kmpi-laralh at«nah.
100
S   80
single     cells    = • homogenates    = °
a.
-5,5                   -5                  -4.5                   ^4
• .      ' •                Log. M -  LSD    i
Mm&mm 26. U6ta«k 130 na aktlYuoat ChJS ˇ ho«og«aiitih etlotjolh aoft^noT la p08aa»*n±h iliriaih o#lioah kyadaln#^a poatin«ga j«dra Imimim ˇ proc«ntih od kpntrol«. Vr«dnoeti »o pov-pr#dj# 2-5 Mrj«nji pri 10"5§4 II LSD s»o
^ -.- -.....       »rili Mio •aiuntt.
•   ?t   «•
** a*kat#rih i*oliraaih živčaih otUoth mm t*at~ rili tudi vpliT LSD la atropina na aktinioat G&S» LSD J* poTzročll dhrft »aaiaiTa udinkft m aktivooot ChiS ^•ttMsnlii žirčnlh c»lic v opodnjtai pontiiam J«dru. V kon««ntraoiji 0,1 nil j« ekoraj popolnoaa nvrl »ktir-aost ClUKf Mdt«m ko j« pri lconctatraci jah nift^ih #4 f X 0f01 atf aktirlr*l ChS*  Dla^ram 26 • Dvtoa pod^aaaaA «e iajlolimli podkoiao LSD 3f3 tm/k&$ llimU aao 4rt-vovali pol urt po laj«ictiji| aktivnoet ChS ir iKoliraalh r*tikular;xih o«Xlcah ni blla m#r*mmimm*
MO
120
100
•0
40
m ICT^ul CO^
3 h
Mmgtmm 21 * Aktivaoot Chfi t dv«h o«Xicah ls lcavdala«^
pontlix«ga j«4rm» Lr*feliiitftv 5rt« poMiO. do-d*t#k lnhibltorj«? o«lioa# ouafom » o#* Ijjal krogi, j« doblla LSD 0fl m% oelica, oanad«na e pratuilmt krogi pa L3D OfOl &*,
• 60 -
40 x 10*^1 C02
P      o      o------o      o
30                                     /
10    /  y^
olt----,-----,-----,-----,-----,-----^----^—_
1                                   2                                  3 h
¦--——----—---------------------—----.-..... ':--_____J
Dt&graa 28* Aktivnoat BOhl t dv«h c*licah spodn4«g* pontia«ga j«ajm« Pr#klnlt#v drte poa^nl dodmt«k lnhibitorj* - ttomm o«llc«aa j#
bil dodan LSD 0,01 aH.
ZAradl ˇ•liklh irmrlaolj Y aktiTnosti ChL iid ct-lioaai l»t«g» j«dr& ii&va^aao i« podatk« sa fematsai Mr j«J« (Tabtla 12). Dlafiru 27 ln 28 m pokažeta rastultat poekuea, k* «M i«ti o#lici saaanjall    lnku-baoijako tako8inof prva j« bila braa LSDt druga pa s LSD, ?««ultati 80 nedvomnnit m dia^raaui 27 ridi«© lnhibicijo ChE z L3D 0,1 oM in latac aktivaoijo s LSD 0f01 m% I*SB Y ietih koncentraoijah pa popolnoaa lnM-bira BChE (mnrtM 26}*
OritntaoijBki poekuei s atroplnom so pokaaali, da atropin 1 ait popolnoaa mimi aktivnoet calotne CKS (ACh 3 *K), AChL (MCh 3 K»)   ln BChS (DuCh 10 fflM). 2 atropiao* 0fl aK l»a«o saao itlrl immrimam o«lio«i
M
t
H
?
a
a
H
^
a
H
S
m
T
S
o

ssg
00
#     *      i»     • ¦1}    W     ni     lA H    H    H

&\   ta    \&
*     •»     *
tf\   M>    f^
81 » 3
*     *     »     *
Q      CJ>      CSI       p
<^     ^#     »0      ^l
*       •       *       m,
O     O     H     €N»
i    i    i    i
i
rt
10
m *
a
o
o
o 41
o
-   62   -
atropia jt sallftl aktiraoet €&g ˇ celicoh kairdaln«** pontiatga j«&n s* oa* 30 ?-.
AkUvaci4»ki vpliv LSI) na akti*a»*t ChSf prika« »ao t dlagma 26» 1m m&>6m mmk po«n * svtsi s WiM«%|0# to bi U>0 kot peiho»oalm«ts)ca u^f d«loval 1« v olvoju r«tikulamt foraaoij« • mtaam%t kl ««o Jo Ott*nlXl »goraj, Saao la iiairod^nlh podatkor t«gft e#Y«^a I« ii« aor«o aakl^u3iti, i«prm bi im fari tw aajbrž podprl Fr«oht ki trdi, da mj bl sLtf>Tit ki »pr^Ii^o pciho««i«i»#tfik* u^iak«, delovale tako, te vaburja^o retikularno foreiacijo (fr*aoh, 1960). Havno tako m» aesmii *aklju5iti» te bi bils ©ltktroflaiolo-Ika opisoranjm a LS& r nivo ju retikulam« formacij« ˇ sv«ai s aktivaci^o ali iahibicijo ChK, Jladal^n^t d«lo v %«j atttrl bo aogofi« poka«alof §• lahko pslhi5n# uSiiik« LSD prlpieuj«ito 9pr«Maiaal aktivnofiti ChS v
ratlkulami foraaoi^i.
¦f
AkUvnost holin«Bt«raa v fltolgansk«« dabiu ia optični potl pri 51o?«ku
Ifiatrlll sbo tudl aktivnoBt ACIiI9 BChK la c«lota« ChL y ratlkularul foraaciji 51ov»ka. Vaorca tkiva m» jw»li Ift podrofiij, kl prlblilno uetr^aiajo ratikular-nim j«iromt katorm no preuč«vali prl podgani. NaiU mo aktivncet, kl |# priko«ana oa tab«ii 13«
Aktlvnoet Qh& eta atrila v raaaih ra^ljah filo-ˇ•iklh aofifiaziov tudi Ortl ia Tfco*peon (1952), nleta pa Mrlla t ratlkularal fosaftaljl« S# prla«rja«o nal« reeult&tt s ajmimi# pot«a Y1 ratikul&rna foraactja glade oa aktivnost ChK »padala n»d maj aktivaa $o&*®&m $* (m* auol*ua laaticularie >   iiuclaue caudatue >.
•ubstantla &l«ra > c*r#b#llu») f p*l pa y mti • tal*~ m» ia rd«5ia jftdrca« Aktivaost A0hl j* ˇ na*ih i*» »ultatih 1« JO L c«lotn« ftktivaoeti ChLf Ord ia. Thoajp-•Ott f* tsta y v»«h podroSJin dobila y«č kot $0 * | aaa-&t#M nmrji aa B^l a&eproti C^g v u&iih poekusih j9 20 # i 100 >\ »• tt&rme «r pa priMrjmti s podam aB«X9«kiA avtorjev, kl m%& i«*la raalitoa aubatrat«
Y iatlh wigK&Ubf kj«r uu» »rlll aktlvoostl AChSf 10)tL ia ctlota* ChJE v r«tikulami formaci^i, ftno iaaMt« rlll tudl aktiTBoet t«ii eaoiaov t dra^lh podrofi jlh (Tabela 14) la u$otovillf 4a eo aktivaoeti AChIf Wh&
Tab«lA 1J« AJttiYBoet AChL, BChlS ln (j*Iota« ChiS (>a CO^/ ft/hr) t r#ti)cuXaral fozvuiol ji pri Slovtku in proc#at inhlbicij« s wn in iritro*
15 *? 13
ta o«lotn« ChL ˇ rttilcularai fon&eijl «nalc« Itot t hrbtam aosgia ln d» isajo odeeki optidn« poti raa«n l»tttraliit«a g»ni3cttXarn*ga i«l«sca poveod ailje aktlr-iiost kot j« r rttUcularoi foimeijl«
fhompson, Ylotoi«r in *«bet«r (1955) eo iaa«riU lnhibitoral Tpliir LSD n& aktivaost ChJi pri 51ov«ku, 2 IiSI^ v itttikmcentraciji kot j« bila nala in t podobnl
moii    3,0                 902
BttGh 1010                 f?J
ACh       3,0               3O2§
84   ~
fftfetla 14. Hidrolira ACh, *Qh in SuCh (ftl CO^/g/hT) ˇ raanih podrodjih iatih 81©v«6kifa le^piif ia proctnt inhiMol^t s W® (10 fiK)*
ACh           LSD               4lCh           LSD

E«tik, for»aoi^a      3025           13             902           lf              97$           57
Hrbtni Eto^e^              3000            $§,    .         930            1?              €09          f8
X«at.g#alK«t9lt®@«    3621           10           1217           17             640           48
Prontalni rtiinj       9i0           16             357           1$             470           54
Vidni široc                 $33           ti             160             8             434           §7
Optičaa ekorja           857            21              33$           17              4S4          90
)coac«atrmci4i tudi BuCh (1$ atf) »c y raaiilh podrofijih naAli povpr«čuo inhibici^o 63 *¦ {44 * 76 ^)t ki »• do-:;                  bro uj«»a 0 proc*atoat ki 0«» |pa uaili m r«tikulamo
foraftoi^o. Bodaftoir ** AChii ln ChiL p& w* mmm® prla«r-jatit k«r xi« attvajajo koaoezttracij »ubctratov, povrSaa 0««Mit«v pa pokal« vtlji proceat iahlbici^« y nAŠlh po-»icusih, V podro^jili, iLj#r s»o milli vpliv LSB aa «k-tlvaoot ChKt emo doblli f0Y««4 pr©c«j padob«tt psroo«at iahibici^e iii Titro,
L5D na po^jo ja# r«fl«lc»#
ZBZilmirc bi bilo videti vpllv LSD in iamglM pelho-tropnlh enoTi tudi ua dr«^ itediatoraki eiet« v central« šiv5»vju» to |« Lr,drener^ifiui. Od kar J# Vogt (1954)
~     .§*>     •
isttdrila nor-ttdr^aallB y posm&»gnlh poljih eeatraln«ga H.v$«r* jm in od knr j« s&nana približaa lokAliaaoi^* MAO Y o«atralaea živievju (Artole& ta Tantaakal, 1957)§ upoit«YaJo fiBioleiiCl in farmaJtološia dalmroi vedno bolj tttdi »oar«bitao dejaviioflt ndr*ii*rgt&&»gtL •itlw
< .:"    Wmg® psihotropac s&ovi apr. 5-0Tf Mak&lin la «mf«taada 80 bodiei subeti^tl bodisi inhibitor^l BIAO. Tudl n»3cat«ri d«rivtiti trgpt» so iaJiibitor^t MAO (OrB#-chow*fcif 1941). V poekueih ia vitro LSD a« luhibira9 nlti 11« aktiTira HAO v jgu^Sgaaok«« tlttvu pri subatratih ^ im 5-Bt {C«rl#ttlf 1S56| l^irlia^ 1957)» pmtt fn Jo liihibira IXHf kX pa sproSi peihi3n0 učinice prl 5l0Y«to I« v hudih lo«ah. IIH J# iaiiibitor MAO in vitro tor im v1yo# n^«gova I5Q in vitro (% 10 aSC)  jt 10 plfv *a pa okoli aoo m^ (2ab#la 15)« i« aaD podganan
?ab«lai 15. lahibicija iUO pod^auai^ moipiaoT s 111 ia vitro.
Subetrat       Molarzia koac«utr©cija ia proctnt inhlbici |#
Ty 1C#O          7t             63            90        Haši pcskufli
Fftccioll (1959)
In^lcirali IIH 25 »«/lt« pod^ožno, sao iiairat 30 t lnhibicij« JUO ˇ hoaogtttatlfe •ož^aaoT. Ta podat«k »• uj«ca s Ztll«r^«via (1953)  t«r r«aultati Canala im HaXm-Faccioli,Sa (1959)« V poe)cueih e pogojiii«! r«n*k-«i mm *ato pod^aoam injicirall IIH 2$ m«/k« in #pft«#w li I»«o^a» rtfltka«. 5iao m apr«aanlli niti raakci^akl
-   86    -
dtftl niti St«vilo po&o^nlh rtfl«kaov. Ista doaa IIH tudi ni spr*a*aila uSlnkoTaa^a X*S3 n& pogojn« raflefcM (Mftuii 29)«
20 16
* i* I «
: 'o
s  8
"      6
I- ^
I  2
*      0
rs 100
I   80 ff   60
I  40 cn o a
o    20
«i
LSD(1,6mg/Kg)
IIH              t LSD'
'(25mg/Kg)    (1,6mg/Kg)
LSD (1,6mg/Kg)
DlafiT« 2f * VpllT LSD t«r IIH ln L3D na pofiO^a« r»n#ks#. I*#«nda kot prl dla^rajnu |#
Varok ae to bi bilo l&hko poftaano prohajBU^io III skoiBi h#nato-«uc«raliio bariero, T«ndar nleta Horle-tMorgftZ* in Grand>aa (19Si) & XXH 100 m&fc& niti v akut-n«a poskueu niti po 24 urah opaail« aob«n« ei^oiriic6nt-&• »fr——,tf pogojnih r«fl«ic6ov j>ri podgani, S«prav sta uporabljala ieto t«hnlko icot J« na**, Obratao pa eo KL«tech«r,  otnlner in Voelk«l (1958)  o tahnlko «koka na palico prl III 100 agA^ liitrap«ritou«itliio opomili »fcTor pogo^nlh r«fl#keoYf kl #• j» saHtl Y tr«tjl aii
—      &f      m
fe injieiranju in bil Mkslaaltn ˇ •••ti «**,• Aoh»aon i» oodelavoi (1961) so naprttvili kroniSni poekue, ta-ko dt m podganam priufienlm p&enao^a po wri lajl*irft~ 11 p«t tadnov po 100 ag/fcg IIH na dan podkofcno« Prra dva t*aa» j« bilo pltean^e taklh 4iT&li popolnoaa d»asorgiftal*iraao, ka8ix«4« e« j« ur«dilof v«adar no bill čmal pl««an> daljfli kot pri kontrolnl ftivali. K«ke« ttre živali eo poetal« ^ trctjm tttei hlptraktiTO« ia dlrj« ter niso užiiral« hraa*.
IIH j« r&elittno udlalcoval, ftnO&r j# bll n«liiw tttdi aadln apllkaoij« IIK all pa Interval a«d apUkaci-4o in t#8tiran4«t na po^o^no reflekc«. laavlaon (1956) MHif da attra IIH porabiti n«kaj urt da pr«aaga a«ko intracelularao bariero in prld« do «ltohondrl4«Tf 2cj«r !• M0 ©koac«jatriraaa. 35ato p* j« d«lovaaj« d»l#»tzmjn0f tako dostl« M40    po tal eaati &o«i IIK §•!• dts dml dai prvotno aictiTQO0tv aktiirnoBt v aoftgftoih pa j# ttdaj dos«gla i#l« 66 ^ prvotn« aktiraoeti (Canalf Maff#i-Faccioli, 1959)* Subc«lulamo lok&lisaci^o MAO ©ta, po8«bno ra»iekavala Bodrigu«« d« Lor«s Amils in d« Hobertie (1962), k«r 4u j« »anlaala aorabitna ftuikci^a «A0 v ainaptifineia pranoeu. Avtor^a eta u^otovlla, da MAO oi lokallslrana ˇ eiaaptidaih Mabraoah all *#hur-čkih neholinarglčnlh žiTČnlh končlčrr, pad pm ˇ altohon-drljlh in roraitst d# MAO 1« laa k&kftno funkcijo ˇ adr«-narglSnlh elmpoahi potm j* ta ir«rj«tao drugačaa od on«f kl jo i«a AChJS ˇ holinerglčiah flina^ah.
Ka±rf Lal in Koth (1962)  m s rudlooktivnim IIH msdlatili ttganko s«ka8n«l«fia dalovaaja IIH. Ugotovlli «o9 da 111 na^lo vstopa v aoš^a&ek« o«lic«t da pa e« v oelioi iiajpr«j epr«m«nl t aktiTao obllko l»opropil-hldr«ilnf ki š«l* inhibira MAO v jaitohoadri jih.
Y naiifa poakusifc kljub inhibiranl 140 nl ttHnrtrth •prtX«b aa po^ojnih r«fl«keih. Zaradi iahibicij« J4A0 •• kopiait* ˇ aot*aalfc 5-HT im dopaain,  Prtekueili oc tudi vpliv t«h 8G0Yi «»«ih a& pogojn« r«fl«ke« iu nleo nmfili «kla<ijalh r«*ttltatoY> aefta«g» latoibitemtga d«lo-ˇaaja ve«kakor nl (H«rBt 1960), vendar p» 5-HT pr#pr«Gi učinkovanj* LSD a* pogojn* rcfl«ks« (tint«r iu Flatak«r» 1956). Buritardl, P*Ylin ln Pl«toch«r (1962)  so prteku-eili vpliv mn im drugih poihotropnih Bnori aa slattao 5-HT la dopaaia* t pod«mn^ih BOŽganlh. li«# na*li pralctidao nikak« Inhibioi^t uetro*nlh d«karboksila* s X*SD (1,3 ia 2,0 m$/kg)t mtskallnoa, aorfinom, p«ilo-oibinom, bufoteninoa, r«8«rplziom9 IIH, klorproaMilnoa
Tab#l« 16, AktiTHOBt 140 T ho«Ofi^natih človtfiklh «ož-t»aov (^il O^/^/hr)« Subetrati Ty 10 »»•
Porab«,     f^rpr^liMi aktivnost kiaik«                t SHP
Rttikularaa foimoija     229
!¦:• ¦    ; ¦¦¦¦         22$
ats
227
Opti&aa »korja                     66
TS              « L 5,S
^_________________             56_________________________
Bo nsdavaega eo retlkularne a«vrone i&*H ** &dr«rntrgl6nd (pr«gl»d Lilleuaf 1962}* f«kat«ri «l«ktro-fiaiologi (Br*<il«$ in Kollic^, 1958) 0« aenili, &* j* MM retikularna foriaaeija »aeto dalovaaga »af«tm»ina ia verjetno tuai dru^th aainoir. tTnid«aj« v#5in« r«ti-kularn« formeijt je pr«pr»csilo vadr«JBl^eixj#f ki ga eic«r ©proiljo aolni (JClllaa, 1962}« TiEiidAr eo ftil-Jlalh^rbo lm dru^Jl (1961} • triciiraaia adr«nalinom iii noj>-«dr«aallnom ugotovili, da ob* enovl kooaj vstopa-tm ˇ »olgaii»ko tklvo vmm v hipotolaiweu. fako bi Sale hipot&laaičaa polja9 občutl^jiva sn epr«a«mb« ni-voj& adren«rgl5nlb siw>vit vpllv&la aa aktivnoct rttl-lcularn« formaoij« (Elll«af 1962), Ml aiflao a«riU ak-tivnosti 140 ˇ l*oliraaih živdjoih oelloah r«tikularx3i« fonftolj«« pa5 pa aii j# aslo&j orlentacljskih urjciij • hojw>g«iiati Sloveaklh »ošgaaov dalo podatktf ki pokm-itjo ntka^krat v«čjo aktivaost MAO v retikularni for»a-ciji kot t optiaai akorji (Tabtla 16).
X* gorajlh r^Bultatov laJhico r»gjalraaot
•  da LS.D &• inhibirm 140 ˇ hoaogtnatih podgaajih
m dm IIH inhibira MAO v ho«og«aatih pod^anjih aož-pBttf, Y«odmr v akutoan poakueu a« eproMai pot«ka po-gojnih r«fl«k«oT in
*  da III n« ofrmni ttaiokovanja L3D aa pogo^n« rtfltkft«.
•   90   -
I®?Wf» BSZULTATOV*
1* m$ Mtiift pote^n« r*fl#li«« in podaljfiuj* r«ak-oljakl das ctlo v doasi 0f16 wg/k&«
t« Oainkl LSD in atkaterlh druglh inhifeitor^v m aktiTiiost holiaeettraz ˇ ho»og»aatih a»IfgoA#v9 Koneeatract j« mbstratovi SuCh 10 olt mh i aH*
Inhibitor                            ^
BChS                        AChiž
L8D                        10*4fT                       10*4
Atropis               X0"^
B»ti4C51                 m                           l®mlf
# *   ai drug&d« MT#d«iLOt v«ljajo poOmtki 2& podgiuio.

J# Rroe«at iuhibicij« holin»»t«ra» v hoaog#aatih *oiLftAov po podJtoia« iu^ioiraa^u inhlbitorja«
Subctrat Inhibltor                                        ¦........""   ..........'•'¦"¦¦¦^>......   ¦¦¦ ¦ ' .r ii' ¦
Buch 10 m     m% i m
LliB 3f2 ms/k&                            28                     6
BOL 4 ttg/kg                                24
BPIU 3,4 ««/k«                          90
Atropiu $ rn^/kg                         16                       *
9tai4031 Of57 ««/k«                 -                    24
4* VpliTl r*»nlh inhibitorj^T nm pogojn« refl^ket in
Iahibitor
Do«n/k«
VpliT na.
Vpliv na d«lovaaj« J na pogojn«
Vpliv zxa d#-lovanj* BOIt na pogojnt
»m
OfOO34-3,4 m
m vpliva   popolnoaa
___                      lOTTft .............
M VpllTa
Atropln
0,29 - 29 «fi  ii« vpOlva a* vpliva
a« vpliva
BW284C51
0,37 m M na^ g,aa^
101»
2 B§
TpllV«
IIH
25 m
nm vpliva ne vpliva
9« latodaano injicir»M WM (3f4 ««/kg) la LSD » sataj«* teijt uflinicovania raftliflaih do« LSD a« pogo jm r«-fl«k»«# Ioto3a»no ia^iciranii Bt284C51 (0,57 ««/kg) in LSD m nt mprmmmh v ufiinkovaii^u L3P n» po^so jn« r«fl«k8t«
-   92    -
6.  Iftsrtd&mu&j« ho«og*natov uolLa&evv ki va«1n*3«j<» l&hlbltorj« injlctr&a« podkožao, ftalimj« procent lnhibioij« AChE s 131284051, &• j* » MJD (Dia«r*a 23).
7.  Aktivnost hol±n©Bt«r*j6 v laolirmnlh «iv5nih o«lioah
>a oo^ x io^A«ii0o/to
2

pontino oralno            87        26        24          5        38         12
poatiuo kaTdalno        76        29        14          4          -           -
S±gantoo*lularno        73        10        19          4
parvoceliaariio           10        11        17          5          •           *•
lat«ralno                     22          6          6          3        lf>            3
?ovpr«čno                     659$               16f5                26,5
d. AkUTnoet BChJS goo dolcaaali ˇ 9i ^ pr»lakanlh c«lic r«lJLkulaniih J»d«r ii feraj* tab«ltf aktivaoet AOuK p* 1* v 66 ?J.
f * LSD inhlbira aktiTiiost ChL ˇ po»WM»nih rttiiculariilh oellcah y dosah aoSnejših itot lO*4*6 li9 y šibktjftifa dosah pi j* aktiiriro, (Bl&gr«a 26} •
10« Aktivnoot ChS v poa««*ni otllcl ni stnMiai « ˇolumaoa ctliet.
•   13   •
11,  LSD 10** If inhibira mhM (BuCh 10 ¦*) y r«tiku-l&rol foxw0ljl ttlov«ftkiii b&I«*jqov n 57 f't ACbJS (iiCh 3 aB) ss 15 ^ ia celotno ChL (ACh 3 m) M X3 9&«
12.  Procent inM>icij» BChEf AChB ia c«lotn« Chl m LSD v r«tikularzxl forsuioljl dlovtka j# podoben proo«atu Inhlblci^« v hrtotn«« »osgu, frontaln«« r^žnju, vl&Mtt SlTouf lmt«raln« gtalkulaamt« t#l#««u ia optlSnl »korji.
13* LSD no iahibirft HAO podgan^ih ln Človofiklh boI&l-
14. IIH lnhibir« ilAO ˇ toaogtaatlh aoiganov (Iftrt jpri
•                                                                    5w
10 3) prl f|r 10 »«• 19* V rttikularai foraaoiji dlovtka j« HAO.
16. LSD (2 a«/k^) a« lnhibira aktivnoeti d«karboksila* pri eintoai dopaadna in 5-Hf.
17« 0ri«nt«ci4»ki pookuait atropin 10     M popolnoaa
savr« aktlTnoet BChB, AChL la otlota« 0H1 Y poea-Aftftttih r«tikuXaxnJLh e%. aktivnoat ChB ** 30 ;-.
MBaih rttikularnih c«lloahj atropin 10     II mmmm
PriSiOoS« delo jt poakuo, da lii &• približali mch&niMu dalOT&uja L3J) in aakaterih drugih peiho-tropaih saovi* Mtrtlt mm učink« t*h ss&ovl L* pogoj-&• rafleka« pri podganl t«r ekufiali na^ti aor«bitno sy«bo aid učiaki sm $&$&$&* r«fl«ks« in aktlvnoet^o holin«st«ras ia HAO v takih mš&ma&h*
H»jpr«j aao potrdili lnhibitoml Tpliv L3B imi it«vilo pogojnih r^flekao^r ia aa r#*koi4ekl 6*a t#r aaili najaanjfto udiakoTito do*o (0,16 fig/kg) • V»po-r*4ao Stto Mrili aktoviioet BChS, AChE la celoto« ChL V »oiganih pod^an* ia n^toirili I50 m OT ia ntica. ttn drug© enovl, Fodobno kot Z»ig»oad s sodtlavol aao dobili nogg v*$J® tnhlblcijo hollMsttras v n*-oprotju • 7ho«peoB0BLy Tickaor^em in f#fc«t#rj#m«
Večlao poskueov e po^ojolal reflekai aao dalall pori doai hm 1,6 »g/k^ in 3t2 mg/kg, Nekat^r« pod^jaa« sao 2rtvoY*li t«dejf ko so  bili uČiukl LSD aajbola isnslti ia Mrlli aktovnoet BChE in AGhL ˇ takih ¦ožgaaih* Naflli aao, da j# bila aktivnoet BChE aavrta *a 25 < (pri LSD 3,2 «fi/kg) in da AChE ni blla iahibi-raoa. Vaadar so ti podatki 1« priblifcni, kajtl praeo-ja inhibicija aaoina in vivo j« mmm«1J1to pr«dY©am mara4i udlnka razr«daitv« nm disooiaoijo komploksa •nolsi«iLihibltor la aorabitaa a«kuadazno lnhibloi^« ia Titro, Poakue« smo nadaljrrali. tako, da eao opamo-Tali učinke LSD pri Rarrtl BCbi: ali pa AChE. &• aao »avrli B®m s DPDA, LSDnl ia«X alkakih učinkov na po^ojn* raflekoa. Saa BPDA pa ai rplival na pogojn« raflekBe, 5apraY J« laočao »aTrl aktiTuoet BChL tako
~   95   ~
in ritro kot in rivc. Ktr j* LSD aočim inhibitor BChE, obo skuaali rtutložiti ta jx>J*v gl«d« na loka-Usaelj® la funkciJo BChE y aožganlh. DPIU i» Li>D •ta intdbltorjft BChB. Prra eaov pr«prtduj» d^lova« mjt druit snoTi u pogojn« r«flftks«f tortj »ora btti n«Jui sy#sa Md i^ktiTnoBt^o BChJS in opleaaliai pojAVl* LSB inhibira najl^olj BChE filoveka, pri kat«r«ft m tudi psihlfiai učinki najbolj isramiti in dolgotrajai, aaogo mnj pft BChE pod^ftn« la «1111 kj«r »o tudi p«l-hični uSlnkl aanj lftrazlti la kr«tkotritjiil (npr. po-» go^ai r«f l«koi). V ttj *v#«i j« ss&aimivo, da ne mill praktidao Y vsftkl po»wa«Rjal živftal o«Xlci r^tlkttlam« f$n*olj# aktiTnoet BCIiI«
Atropia, tipičiil inhibitor »fkarinižklh učinkov, ai vplival na pogo^n« r«fl«ii»«9 nltl »1 •frtMnll udinkovaa^a SSJD} atropin J« elafc inhibitor BChE ˇ ¦oiganlh,
S#l«ktlTOl iiihibitor AChžf B*234C51, ni al«aifi-tatoo Tplival oa učlnkovanj« LSD pri pogo^nlh raflak-aih. V do«i, kl aao jo uporabljali (C,57 M«/k«)f MP84C51 aa« ai epraaanll pogojnlh r#fl«k«OYf inhlbi-cija laoigaaska A0M pa j« veaj 20 <. Isill wo» da a« • ra*radfi«fanjan koaplakaa A€hMt B*28iC51 ullmj« tudi prooaat lnhibicija «noiaa9 dt pi n to &• sgodl prl raar«d6«Taa^u kaaplakea AChili LSBf tor kai«9 te •« I*SQ praktidno ir«v«r8Jibllno v*š* na aaoim.
Za raaliko od i#3D »o p#ihotropwl učiaki BOL alnl* aaliii. Kriiaa toleraaoa »ad BDL ia M0 tei« mm tot da BOL la LSD t»lom|«t« s» i«tl raotptor*
V »adnjih letlh poudarjajo alaktrofiniolofii poa#n ratikularn« foraacij« pri aaatajaaju pogojnafia rtn«k»a« &kuaali eao poirotoaj« praučiti aorabitnl vpliT LSD aa
m     9§     **
pogojni tsmiljAj -> •ˇ•tlobo. Vadol« optifiat poti {n«rrue opticu«, corpua ^•nloulatua lat*raltf trmctus optieue, cort«x optiouo, ionaatio r«tioulari«) wm pri dlovtku in podgani }«M&i Y«oroe šlvi&t«* tkiY* ttr a»rlli aktivnoat ChL in vpliv LSD mnjt* IM  " T»orci rMalh področij ai bilo ra*Ukt v procentih lahibioijt s I^B« K#r a« r^tlkularai o^ictp optlda* poti koadft tudl y tovdalatm poatia«m Jtdru, «»o im«U peeaatftn« c«lioe i» t#§& j«d» ln a«rili irplif LSB M aktivnost holin«ct«raa«. 13D je J« inhibiral t koacentracijah iao3nojftih od 10*4fš Mf y §t%k*$ših kon-c*ntracijah pa jo j« aktivirol. Akti^acij« ChL e UB t nlskih koacentraoijah 8# dobro mjiM * •lektrofi*io-loftklai podatki. Tako jt t akuetiČJai poti pri aedkl naUI«! Purpura, de. ao s«lo nlftk* do»# ISB fovsi^Ial« faoilltacijOt Tieoke do»« p« inhibioijo kortikaliMig« OdgoTora* B» bi dobili ^aaa^io sllko o dtlovaa^u LSD tta ChL vidn« poti, bl bilo potrebao m& dru^la iaa«ritl 1* aktivncst ChB la TpliT LiD v r«tiai, poaamtsniis. c«licah lat«2mliuigm g«alfcularo»&> t«X«aoa in Aoi«ik&«ki •korji.
če L«o v po*a«*»nih »ivfinih o^liooh <l«XoMLi aktlTuost AChK, J« ir 34 # mkmm m&i «»»l«ditl» «*d-t«a ko aao praktiSno v sl«h«rni. llffol c#Xloi p«tlh r*tikularnih j#d«r mMlt aktivuo BChK« rudi ta poda-ttk lmi#9 da liaa BCJiS TOlmjii pcMay tef «• fomwSi *Uli,
IIHt inlilbitor MAOt v akutnta poekusu ni vplival aa fog0|M r«fl«ks«t altl ai n$rmma&l delovanja LSD aa p^fio^a« r«fl«k»#»
Is pridujo6#ga d#la n« mrmm *akl;učiti# da d«luj« LSD aa pogo^a« r»fl«k»« mum t*kof te lnhlbira
- it  •
ali aktivira »oiganak« Olil« 2 drug« straai p* a*ti r#«ultati Ttndarl« teftltj® n& ay«ao ««d 4«lovwai#m LSD in nekatsrih dru^iii pelhoti-opalh »novl t«r ChSf podat^k e aktivaci^o ChL v po««Msai oellol p« tei#t da bi    bilo %r*Xm poi«kati š« druga podi-očja, kj«r 4«Imj# LSD. Pojav halucinaci^ po LSD kaS« tudi u dtsiahibitorno kompoatnto f veadar 6* v«dno prmmlo posiaaBO lniilbiciio soao, da 1»! aogli oftpravitl j*«a« »akl^učk«. 2a uep«izi«Jše nacLal^tvaaj« sadant nalog* bo najbrž tr«ba uporabiti nove mikrotehaik« (tltktro-for«tGit& pip^ta), mdaljtvatl d#lo a 1# vp«ljaiLUl (alkrogasojMtriSa« tthiiikt)  tu upoštavati aaStn dalo-ˇaajm peihotropzilh ©novi ua U8tr«an« «itolm«
\
UXW4TUH
ABRAHAKS, V. 0« in WSmt9 H. (1964). Braia st«a •l«ctri-cal aotivit^ a&& tho ralaas« &t ae« tylcholin* • Objavljaiic vt Topioe in baeic n*urolcgyt p. 26 * 36, ladala Btr^iftaaa, f» ia 2ohad4t J# P. A«st«rdauRi  21errl#r.
ACH^SOH, 1« X#f COLLf  J,t  DJOH^'ALiiYt  D.  P.  in GLHKiS,  P. (1961). S«»m ^ttmtm on p^rformanc« anl beha-viour of th# dat^ adaluietration of amlo« oxidae« inhibltors ia train«d rats# Ob^avl^eno vi N#\iro-peychophar»acolo^f p. 139 - 141» I*dal BotftUu, J2, Aa»t«rdaas JLleevl«r»
APTXfit 3* f« ln P?^IFFLJRf C, C.  (195?)* fti* efftict of
the hallucliK>L«nic druge LSB-25 and »tecalijua ra th« •lectror«tiiio«ra«. Aoa, »• Y# Acad# Sei. *|Lf §08 • 514.
ARIOKAf I. 1a IA3IMUKAI, H.   (1957). iiietochemical fltu-di«e oa 3saonoaffiino oxidas« iia th« aiid-brfiln of th« ooue«. J. K^uroohea, j^f 311 - 315.
ABHGLD, 09 H.t BDMAHI, 0.  in LLUPOLD-LS*FNTIULf 1«
(1953) • UntarsuGhungen sua echiaophreuiepro-bl«a alt C    Hnar5cl«rt«ni d-Lyaerg6aur«diathyl-asld usad 0    -aarki«rtex 2erast«laai»r«« 0l>iav-
lj«no yi Radioaktiv« Isotop« in Kliniit und ?or-eohun^. III« Band, Mtlnchen* Urbaa t i3ChwarK«nbarg#
AUOTJSTIlfSSON, K. B. (1948)* Cholln#8t«ra««8. Aota pl^sloa* ecand, 1L+ auppl, 52.
AUOtfSTIKSSOH, K.-B. (1955) • Tht mtwml variation of inia*n blocd choliat«t«ra»t aotiYlty. Aeta phyeiol. Gcand* JJf 40 • 51*
BATTia, K. in GRAKDJKAfl, JB.  (1957). Btr »•itlich«
Ablauf «ln«r b«din<$t«ii nuohtr«aktion *9l d»r latt«« Aroh. «xp. Path. Pharaaic. 2)1., 119 - «2»
BAXTIGf JC. In OBAHDJKAH, 1#  (1959).  B*«l«huxi^ «wiechtn Alt«r ond Krltrnen «ln«r bedin^ttr Fluoht-r«aktion b«i dtr w«ieo«n H*tt«# Ger«ntologia
BAYUSSf B. J, in TODKICK:, A. (19%). Th« uee of •
8«l«ctlvt aoatylcholln«Gt«rao« lnhibitor in th« •etlaatioii of peeudooholintstaraBe aoti-Tit^ iii rmt brain, BloehM« 4« ^, 62 - 6?..
HRKTT, S*  L.f  R03KHZ*lSIGt M.  »9f KBJECH,  D.t  KAKLS30N, H.t DYBf M. ta QHLAJfD3Kt A. (1956 a). Indivi-Aul ctrain aad a^    dlffer«nc«e ln cholin-•«t«ra»« aotiTity af th« rat brain* #• H«uro-ch«a. ^9 144 • 192»
BBWETTf lt |»«f 11101» D,f TOSEffZfKIG, M. 1»# IARL3S0N, H.t BH9 1, ln CHLANDižIE, A. (1958 b). Cholln-MttfiM and Iftctic d*hydrogenas« actiYity In th« rat brain. *f, H«ia»@h«m« J9 153 - l&O«
Fff !• l»,f LH1DH9 B. in H032»Zf2iat 1, R.  (1962)* Effoote of emriroiJMnt&l ooapl»xlty tod trainlag on braln cholinesterae« and brain anatoaj- in tht rat, Aota u«urol. »oaad, J§9 »uppl* 1, 57 * 53.
« Ljubliena ;
MOOIMT, 1« l»#y JCRBCH, X>» i* fiOBUSlIlO, M. R.  (1963) # tffttets of •irrironmeat&l ooapl«dty aad tralnJLns on *c«tylcholineettrae« aad cholin^ ••ttrtt« ln rat braiu, f«d« ftroc. 2Lf 1041,
BIiO0Ollf 1« $* (1957). S9M «ff«cto of ira^e on aaittal
diecriiaijaati.on in tii« pigoon« Axm» I« I« Acad, Soi#. jfcf ?33 - ?39.
dt BDOIf f* (1956)* Pha»Utop«ycholoei0 uad Pusroho-
".  .       pethologii. Sprla^«r V^rlftg, Berlln,                J
MADUSYf P. L• ia LLOSf #« (1956), th« diatrltMtioii of oholinergic oad non-choliatrslo r«c«ptor« ia th« braiat •lectroph^eiologic* rv!4»no«« Ob^avljeao ˇ! M«tabolloa of th« n«rvt •^stim« p» it$ - S2f» Oxfordj P«rga»on. ?**••••
BRADLBT, P,  B« ia UIf 9« J» (1958).  Th« eff©ct of
dru^s« on arouead r^ejponsts prodactd b^ «l«c-tricml Btiaulatloa ot tht r«ticular foraation 0f th« braln, i21»ctro«ic«ph. olin« It«urophy-«lo3L* iLf 9? * 1X0.
liABLIYt P,  B. ia ilOLLICAf A.  (1358) •  Th© mffmt of »dr«xmlln9 and Ac«t^lchollia# oa aia^l« ualt activity lc tho reticular forafttion of th« d»c»r#brftt« oat, Arch, ital* Blol. JL9 168 •» 1S6^
BRATTGARD# S#«0* ln Hn3Žr(f 8«  (1952)» Mm»»f liplde,
p«ntoa« ntt©l#oprot#ln» Aiid prottlae d«t«roi-sid ia a^rv« oalle b^ X-ray alcrormdlogzmph^* teto radlol. jl, euppl* 94«
«• 101   «•
W&M&9 A* (1998) * fh* r«ticular foraation #f tfc« brttin at«a* &iiaburght OUvtr ft&d Boyd.
WfIIf M, ia 2HOTEM, 1« (1961). Ouantitatlv« •valuatioa
;      of tht thlocholin* m#thod for cholia#st«ra«# '.' V   •       M *ppll«d to ein^l« #nd-pl«t#a from »ous« «astroone«iu« wibo1», Co«p» mlf trmT. Lab. CMuKUbtrc jltt 139 • W3#
im»9 A. S. V. la KOBKOKF?, f# (1951). «i« iahlbition
...       of eholla«et«rm8«e by allqrlphoephat«a aad '"'"";    ,  - &lk^l*phejaolphoephat«6. Brlt« «J# Ruume^l« žt
S0»UlBI>t t» ?»# PAVULfi, B»9 H*BTSCHHrt A# la ilff E* f» (1962)« Sffeot 0f p»yohotropio dna^s on 4#si^»
.' ,' • boat^lae« of aroaefttio aatnoaoido la rat brain. Imt* ^« »«uropharmcol, i, 133 - 23?«
3&LBHIKGf S.t PHILPOT, f# J. ln J3OSA15gUSTt F. B* (1953)» Amia* oxld«©«, pr«scor aala«89 ud chollntstt* rma« in brala tnaors« Lane«t 26 4 a d65 - §€L*
CAIAL, 1» ia xLAJrPKX-FACCIOUt A.  (1959). Aap#ot» of ,.    -   -     aofiOtaiEe oxia&se inhibitioa byisojsrop$liso~ nicotin;/l-hydraaidt • Ob^avljeao vt H«uro*p»y-ciw>ph*r»aoc>logy, 266 • 290, Izdali Bradl«^f
CABLSON, V. F. J. (1958). mtmt ot l$mx%l% acidl
di«thyloald# (I^D-25) oa th« »taolttt« Timal tr««hold, J, Comp. Ph^eiol. Poychol. ^J, 53. Cit. vi uetmd, 4« M» (1961). Ift^et® ot L3D if aad JB 310 on tset* of vleual aaci p«rc#p-tual fuacticne ln m&« *•<!. Proc.
•    102    *»
CBRIiSTTI, A. (195&K .Xgr«wglo aciu di«th^laaid« (LSD) and rclfcfc«d coaai>ouude, Qfej&vlj#a© irt N»uro~ pthanaaoolc^ t p, 9 * 84« X*Mtal Afcr&AfKm, HJU $«* lorki Joeiafa *»jr9 3r* J^cm&datioa.
CLOITET,  D. H. ln WASL5CR, 1«  (1961), Aalao aoid *nd protolu m«t«l>oli8m of th« lurmto« VXII# J.
;', -   '• ^" '       S«m@alim« L» 201 - 215.
C0LIIUII9 f. 8« (1^4)» Clt. Ti ^rarta, 1« Y«.(1997)»
:    ;/         A r«vi«w of th« iiffurophy«iological tftmcte ..  ,;.   . .   #f Iy3«rglc &0id diethvlaald« (LSD) imd dtlittr ,..   ,.   .       ]?«ychotoa?im#tic agftnte. Ann, S. Y, Aead« Scl*
' '. :;/:;;.        65, 47J - 499«
COOK, U9 miM&f* Z. F»9 MOKKISf  I# f. ln MATTIS, P# A. (1955). Heuropharaaoclo^ieal «nd b#hairidyml
:,  v '   '      oia&liad}« J. ^iimo®!. iii, 11.
COOE, |»« la WžIDLETf S# (1997) • Behavioral •«•ota of . .   .; . .. ^     mii p*yeheph«r«eol0gieal *L*ate« Aim. N, f» Acad. 0©i ||f ?40 - 752.
G0OXt !»• in KEmt 1* f* (1361), &f Ifiterftotloa of
drugft isl b«b*vior. Ob^avl^ao vt ITfturo-peycho-» ' ¦     .          phftMecolceJ, Vol, 2« p. 77* ladal Hothljji, M*
. ¦¦¦ • • ':  .       AasterdAm« Il»«vJ.«r»                              ,.: •'.;'.,;-, (._.-¦;.,
omnn9 j»# i#9 xtajUi9 i# ?• ia tAmis, #• o* {i§63h
6^stM#  Bicch«.  &i»xmMiQl* ^2»  euppl. $2«
DAVISOM, A, II« (1913), Keturu of oholin««t«ras« A0tlYlty in tho rat after inhibitlon h$ orgajaophoBphortm ooapoundB. 1, Bloch#«. J. jH|t 583 - 590.
•   103   ~
&ATXS09f A* H. (1955)* Rttura ©f cholinestaras« aotivit^
ia th« r»t «ft«r lnhibitlojtt by or^iuaophoBphorue coapouade* 2« Blochea. «T« J>Lf 339 - 346*
DAVISOH, A« H#  (1953). P1ty aiological rol* of »onoaaln« oxldae«* Ph^eiol, Bev. J§» 729 «747*
DBSMJSD7f J.  E. in LA GJmtTA, 0,  (1957)» fti« «ff«et of ••Iftotlv« inhibltion of po#udooholin«et«rft6e on th* epontaneou© and »wte4 actiTit^ ol th» cftt1© c«r«bral oort«x# J* Hiy«lol* 136, 20 « 40«
BKfflSKHKG, f« P,  (1961)« Th« influ#no« of soiM jbamil* logical «^«nte on th* chollnor«c«ptiv« uad. adr«aor#aotiv« ey«t«ma of tht rttioul&r forae-tlon and sos* oth«r parte of th« braln. 31och«m* fhanaaool* ^t 106,
2LK^f J.  (1957). Kffacte of pejohomimttic drugs in aniMle and au. OlijMlJtaa Tt N#urojrtuun«a^ cologyf p, 205 - 297. latdal Abrameoa, 1« A. Htw Torkt Joslali Hfttjr* Jr« Foundatlon«
XTAWSt B. V.t LAKDAU, f#f fWMaMM®9 *. H.  JR. ln
MARSHALLt f. H.  (1955)» 3oM •fftcte of ly-•«r«lo aoid ditthilaald« and bufot«nln« ou electrical aotivitj ia th« oatf« Yieual •y«t«m, A»tr. J. Ph^siol. jygL9 594 - 59i«
rOLD^S,  P.  f#t ZSIOMOHD, I,  K.f  K)LDSSt f# M.  tn EB003, L• 0« (1962)« $*** dietibutioa of acet^loholin-•st*r*8« and butyrylcholin«st«ras« Xn th« lauMm brata. *?• »•urooh«m, 2# 559 * 573«
JREDRIKSSOH, T. (1957)« Ph«r»aoological proptrtieo of
fluoro-phoBphorylGholino«, Aote. ph^eiol. •oaad. iL» ©uppl, 145• 47*
-   104   -
tmaUfcJI, D. X#f AOHAJAJIlAJt, ®# H# in OMIft, 1# M. (1999)» Patttrnfi of toltrance to ly««rfiic aeid dl«thyl&aid« ud atocalia* Im rat«. Seienct J^f 1173 - U74«
ilttCBi J. B. (1960). Th« r«tioular fomation. Objav-Ijtno ti R«urojdtiy*iolo«y, ftl« 2* f* 1261 • 1305. I*dmli Fi«ldf J*t toffoun, H. ?• in ilall, ?• 1#9 *a«hin«tont Am, Phjsiol. Soc.
fimiMafHJHK# f. R« in CASif t» J. (1947)» J* lUuro-phiroiol. ^0, 179 ~ 186, cit, vi ifiioh«l«ont X« #• (1961), Phar»ftOologloAl «Tlcl«no«0 ef th« rol« oX nott^lohollu« la th« hlgh«r &«rvoue Mtliritjr of «aa «nt aoImI«. Acta ntrv, eup. J9 140 - 147»
&UHXX9 J, H» (1961). ABtagonlem bstvtM drugo* Ob^av-lj«ao vi H#uro-psyohoph*rwM3olo^yf Vol. L9 9* 19 - 14* I*aal aothlln, E. Aaet«r<U»i Jae«-vltr,
QAH7T9 f« I* (1952)- Th« co&ditloa«d r«fl«x functloa m*
•a ald 1» th« etad^ of tii« pa^ohiatrio pati«nte. ObjaTlJeao ˇ! Proc. 40      Aim. %#«tisg Aa. P»yohopatbol, As&oo. irw Yorki arunt Strattoa,
OAStAUT, R. (1957). m* rol# ®f r«ticular fonaatlon ia •«t«bll«hliiL con&ttton^d r«aotlono. Ob4«Tlj»ao ˇI  Rttioular foraation of th« br*int p, $61 -$80* I»d*l #Mptr9 1* !• 1b dru«l« Boettoi Uttl«, ilrown « Co,
0ASTATIT, H. (1958), So» asptet« of th* n«urophyciolo-
gioal basiB of condltioned nntim on b#haviour.
•   105   •
®fej«vl>3«a* vt Olte ^ouadation SyapoeittM on th« Nmirological Baeie of Bthariour, p. 295 • 276t  Londoni Churchill Ltd.
GLLLHO»Ht l#f nMUtt, M# ln MIRATOU,  H.   (1942).
Influtno« of Mtzmsol« tn«ultn-hjpogljo«ala and •ltctricalljf induo«d eoaTuleiozui oa r««»tatellohjMint of inhibittd condltion«d r*ri«x«e* ?roe, 800« txp. Biol. ^, 260 • 262#
OIACOMail, L. (1957), Ou&atitativ« dttermlnmtion of ohoXln«st«rae« lm ij^divldual »^mpathetic o«IXe. J, N«uroch«m. i, 234 • 244 #
GlACOBI!n:t |f.  (1959). QuantltfttiY« d«t«mln*tion of
oholin««t«rae« in ladiTidual eplnal fiaaglloa c«11b. Acta ph/eiol. »oaad. JL9 233 - 254.
aiACOBl»If 1, in H0LMST«OTf B. (1958)» Cbolin«stwm»« cont#nt of c«rtain rtgloae of th« spiul cord ae Jn4f«i by hliitochMdcal and cttrt«siaii diY»r t#chaiqut. Aota phyoiol. ocaad, Jfc2f
aa - 2T.
OOGfiRtYf J. 1. ta DILLE, ## M. (1995)« Toltrano« to th« pjrrotogtaic •ff«cte nf l^ctrijic acid dl«thjl-Mldt. J. PhanMiool. Jpy|t 450 * 452.
OOLBBER&BR, M« (1961). fli« tffecte of lys»rglc *eld
di«thylaald« (i>SB-25) upon th« hlstooh^iical r««ctions for oholia«et«ra0« in tti# e«atnl »•rrous e^ftt«. Aeta &&**. J|t 185 • 191.
Q00aU*t L. S. in GIIKAIT, A. (1955). %# pharaacologioal %Ml« of theraptttUos. Kaoaillan Co.t N#w York.
~   306   -
HAfiias, L* S. (1961) • *&• •*L*#% 0f Tariottfi maticholin-•rgioe on tfa« epoat&a«ouB aotiirity «f alot« Fed, !*»•».LL># 395#
RASLETT, t# !»., §10I§lf 1« in JEND«lf X>.  J,  (1963).
Kvlci«nct for ausc&riiilo r«o«ptor6 ia th# «14-brftln r«tloular fonaatloa, F«4« Proe» JLt
HA*XIlfSf B« B« in aa»WSt #• ft«  (1946). Studi»» on
oholln«et«r<i0«o« 5« Th« s«l«otlv» lnhlbitloa of p«#mdo-oholln«ettrBB« ln y!yo# Bioch«m« L«
RSAtH, D. f« (1961) • Organophosphoru« polttoiui. Oacfordt
SIiI9 L• (1960). JPmf« aad th« coaditioned avoid&nc«
•    r««pone». Obj*vl4»no vi Intortiatlozittl l#fi«v or Jieurobiolofij. Vol. 2, p* 229 * 279» I«dal* ff«iff«rf C# C* ia S«ythi«st J. 1« H«w Yorkt
HliŽMVICH, 8# 1* ia HIAIiBl9 f*  (1957). Tht «ff«ct of dru^e oa tfa« r«tioul*r ey»ttm, Otojavl^eiio irt Br&ln mtobenlam« aad (Srug actioaf p, 1$ -44. ladal n«lds, V. S*t aprio^rittldi Ch&rl««
KorB2AHnf 4« (1959). PBjchotonimetic druge. Aotm phyeiol. phara. n«#rl. ,|t 240 - 253#
H0LT2t  P.t BJO2SH, 8» in Wisnm&ll99 1» (1958)* B«*ln-flmeenag d*r Ifsurkoe^dauer duroh Hiiimnn &«r Cholin«et#ara«« d«e Gthinas. Arob, •xp. Path» Ph*r»ak. 2.U, 438 * 467.
-   »07    -
mn*mmm§ b. in ghakdjsab, i# (1958)« §*#* ai*
fflrkun^ toh H«s«rpln und voa I&opropyl-iBoaicotinsauTth^draald (Marsilid) auf •1m konditioaitrt« Fluchtrtaktioa d«r Stttt« Holv. phyelol, acta. J^9 146 - 151¦
Ht>OIHf f« (1§47)# L*• cutjftctive Erltbnla im Curar*-S*lb©t?«rsu0h. Sohv«is» a#d9 t«ehr. 450.
HVMtlf, 1# in HOO!ff A. (1960). A c^toph^eiologlcal ctudy of tha functional r«latiouship b«t-ma oligodandroglial c«lle aad aerr« c#ll» of Dtit«r'e miolwfi» J. lf«uroch«m. &, $7 • - 72.
ILyUTCKLWOKt H. •?•  (1961). Th« rol« of choliner^io
•jrstttts of tfctt bzmln et«a rtticular fora»-tioa In th« »•chaniem of c«ntrml •fftot« of «ntlcholiJi«8ttras« aad ohollaol^tic dru^j«, Blochtm. Pharaacol. ,§» 91*
IHGVAHt D. H. ia HUHTBR, J.  (1955). Influ#nc« of
viftual cort#x oa ligjit tapul®*® ia th« braln •t«a of th« uLum«sth«tlE«cl cat. Acta ph^eiol. •oaad. JQt 1 - 25.
ISB2LLf H.f HIHSB, 1# J. ln LOGAWf C. 1#  (1959). &*•• tolaranc« batvsm i>-2-brom-ljs©rfilo aoid ditthilaald« (B0L-14S) and I>-<titthjaaaid# of l^oargio acid (LSB-25). Psychojpharaaco-logla lf 109 * U6.
JACOBSOH,  J. H. tli OBSTRIHa,  G. f9  (1959). AMA AJ^CK. OPHTALMOL. L|9 599» oit. Tl  Ootf«ldf A. M, (1961). iufftct« of LSD.25 and JB-316 oa t««t« of Tieual and p«ro#ptual funotioa* la aan. F«d, Proc. ,201 876 - 883*
•     10$     •
XI?t B# <?« (1961) • fh« sfftet of chlorproiaaBia« tod lye«rg±c acid ditthjrlaaide oa c<mdition«d avoida»e« r*»ponfi«s» Objavl^ao vt K«uro-peyohopharmaeoloLyf p# 158, Isdal Hothlin* 1« Amstardaat Ll6*vier,
KILLAM. E. K. (1962)» Drug aotlon on tht brain-st«a r«tlcular fonaatioa, Pharm. H«y. J^|ff 175 -
KOLLLii# G. 1#  (1954). Tht hietochoialcml localieation of choltne3t«raea8 ln tht ctntral n«rvous «yetea of th« rat. «T# Comp. ffeurol. 100« 211 • 228.
KOBLLB, G. 1« (1955). Cholinest«ra«ae ot tht c«ntral ntrrous syetem, J. Heuropath, l^, 23 * 27«
wmm§ d., Roswi«io, x« t« in mnxf» i. l. (1959).
Correlation btt«#tt toratn chollntstaru« mod braln w«ight withln two otrainfi of rate. mri #• Phyeiol, 196» 31-32.
okh, b«9 msrastntt m« i» m HRififfy i* x>« (1960 b).
Effaote of •nvlronaantal compl«xity and trmiiaiii^ 011 braln chtaistrj'. Coap« PJa^eiol, P«ych* LL, §09 - 519#
HXWt V* J. (1958). Cit. Do«inot 1« I, Dtnkualja ˇ knjigli H«ticular formation of tho brain, p. |10« Boetoni  I4ttl«t Brown § Co.
OILL, A» 2.» flffLAJTD, A. ia 0STM2.D, A. U.  (1960).
Sttmct ot two hallucinog«ntr« on r#tlnal         -A tUnotion ta aam« Aa«r. 4« Ophtal. LL, 172«
«*   1®$   ~
UMmMt K* S« (1938)* fttft «*ch*alsm of vieioni XV. Prtflialnarjr atudito of th« rat'i oapaaity for &*tadl Tieioa. J. *«a« P»yohol. JLf Xt3 • 193»
LASHIiBT, K» 3» (1950) • In a«aroh of tlit «n^raa* Sy»-poaii« *qo. «xp. biol, ±, 494 * 432*
UKRUfl, 6* 1« (1992)« C«rtain h«aiucinationa p*cu~ ..   .       liar %o algralnt« ^« N«rv# Hmt« Dle. 116> 34i - 3S1»
HA(K)DBt H. »• (1962)* Hightr fuaotloiu« #f tii« n«rvoue ey«t«t. Objavl^«ao vt a«ural ^eiopathologyt 1« 39 * 94» Iacial Gr«atllf E* G.t I«« Vorkt Ho»b«rf Harptr & Row,
JUHUiR,  D.  J.t mJHS*OLLEBt f# L» la DUKN, A,  L*   (199&)# ' ^ Coaparlson of eff«ct» oi l^etrgle aoid di« • th^lasiid« aad bofot«aifti *a p«rfor»ac« #f txmin#d »t«. Jf«d. Piroo. J^f 103«
JUJCSH, 2» In ŽUPAHČI5, A. 0« (1956). Hictok«al^a
holln«8t«rms t tkivili * nsuafc&rlnBkija in ai-kotlnajcla ufiinkosi mo«tilholina» Jub. »bor* Md, fftlu 1945 * 1959« 173 - 177« I^ubljanat
MASHA2ZI, A. S.  ln HART, E. B#  (1995). B»* posoiblt rolt of inhibitlon &t m&rmmr^ eyn*p*9& Xn th« MOhajaiem of halluGixu>gonlo aad r«lated drug aetioas« J, l^nr« Mtat, Di«. 122. 453 - 497«
', 1« In 0LSZSW3KIt #, (1949). A «ytoarWlt#ota-nlo etlas of the rhomb«c«phaloa of th« rabbit.
«*     110     m.
MCK3BLS0H, X« ** (1961). Fh*waeoloLlcal ifllmta
of th# role of ac«tylcholino lu th« high#r zuirvoue activitj of mm aad ftalatls« Aota Mfv« *up. 2t 14° * 24?*
(1953)# ^q?# e#ll B#®# 4§ 151»
»RBJSLL, f# (1961). ia»ctrophyeiolGLical ooatrlbutlojas 1» th« A«urml bmeie of loarriin^. Ph^eiol, tor* Jii 444.
14X1» V.f LAL, 1* iu m>fHf L. J.  (1962). A &mmmt**» tion of the aarly «ntr^ of ipronia»id into th* central uervoue e^ot«, Int* J. Jfmiro-phmraftcol. ^f }il - 3^9 •
OSTrEL^, A» Jff  (1961). EStectz of LSD 25 and JB 31« 0H t«sto of Tlmial aad perc«ptual functions ia joan, ?ed. Proc. ^20» 076 - 3S3.
0»v V* G. tn THOMPSOR, F. H. Sf  (1952).  Po«udo«cholin-•et#r»*« activit^ in th« c«atrel a«rvoue «f« •t«».  Bioch#a* J. ^t 149 * 291«
OUlCaOfStl, G, (If41)« SiNir <Ue nrkun«ow«i8« d«r Sy»-pat}iikoai»«tika« Arch. «xp. Fftth. Ph»r»»k» 12fi» ^7 - 33.
OSWAI^t I. (1962). Sl««pin« luid inMili« A»«t«rdiMit ^leovier«
PAVLIH, 1, (1957). Ditkueija ip kn^igli P»yohotropic
drugs. p. 6» Ifttelft CMwrr«ttini, S« la <Jh«ttif V. AasttrdMt Lls«Tl«r.
FATUHf 1* ia 'mOBtPSOH, f« H. S« (1961). I*Xftt*V« «ho* llne»t«r»e» l«ir«l« ln «31#«&f «ino*d &ad hoao^#nl»«d pr«|»ratioiii» of n^rvouc tisau«.
Oujr#8  HO3P.   H»P. liOf   168  - 173.
•   111   -
ratnt&B, t. ia Mmmmm9 t. (1950). m* mr**r*i
oort«x of aan. I«« Yorki Maemlllaa, 1950. Cit. v; Oetf«ld, 4« M.  (1961)« !**•«%» of ISD 29 and JB 31$ on ttete of Tioual aad P#ro«ptuAl fuaotioae im ioan. f«d. Proo.
m»t»9 c. c. m mmm, x. n. (1957). m« inMbi-
tion of th« condltioaed r«opoao« aad th« counttraction of schi*ophr«ilce by «u»carlnic •tlmlation of th« braln. Ana« H. I, Acad.
PLETSCHSK, A.f  STlSINBfi, f« A. in VOSLKEL, A.   (1959) • Dlskueijm t« H«ttro-peychophAmaoolog^, p, 136 - 144* Xft<l*U Bradl«yt P. B.f Denik«rt P# la Badoueo-3!ho»»Bt 0. Amat«rdaai Hetirivr«
KTKPORA, D. 1», (1956) • fil^otrophjsiological aaal^ele cf psjchotogaoic dru^ aotionB. Areh« r«eurol. Fsjohiat., Chica^jo j^t 122 * 131,
PCItPTOA, 1« f« (1957) • Kxp«riment«l «nalyeia of th#
iiahibitor^ action of lya«rgio acid diet%l* aalcl« on corical dondritic activlty# Axux» I* Y. Acad. Sci. 6L, 51$ * 536.
HICCIt a, t. (1963)« Ll«ctrocortioal oorr«lat«e of AToldaiui« coaditionin^ la tho mnk*$ and th«ir »odiflcatioae wita atropia«. Biochea« H»r«acol» ^2, euppl#>268,
HXCH7LSt B# (1961)« Bloch^Mcal m«ohaaiame r«lat»d
to the eit« of ectloa of po^hotropic druge* Ob^avld«no vi H«uro~poyehophaimacology, Vol» 2. f*    422 • 434« Izdal Hothlln, B. Aaster-daat Ele«Tior»
<¦»      112      m
BOSKEICK, f, H. (1960). Stltction for cholin«ot«rac# aotiyity ia tht c#r«bral oort«x of tfa« rat# 0«n*ticB JLf 1123 - 1140.
RGDEIGUS2 BE itfftES AftHJSIZ, §• ia U§ R0BEHTI5t  1* D. P» (1962). Cholin«rgio and aon-oholln«rglo Mit« •adlage la th« rat lwrmixi» II, J. Hiuro* ch«m. Lf fOJ • 50^*
9QUK%9UGt M# H.t OSCH,  D. la BLHHi^Tt 1« L.  (1960 a). 4 MNureli tw r^lations b«twe#a brala ch«ai-*try wl b«havior. P«yoh. aOl. LLt 417 * 492«
FOTHt L, J. 1» BABLOff, C. F#  (1961).  Drugs im braln. oci^nc«. Jmf 22 - 31.
fiOTHLIN, l# (1997) • ^« Fhaw»ool. J|»t 569.
ROTHLI«, l#f CLRUBTTIt A.f K0H2BTTf l#f SCHALCH, t, E. in TALBCHLSFt M. (1956). 2«atral# vegttatiT« LCD«]Lff«kt0. Lxp«ri#ntia 12, 154.
fiOVKTA, P. (1956). Kff«ot of m#Ecalin« and LSD on •TOktd r*epone«8 •oftoiall^ of th« optio •yitw of th« 0*t* Sl«ctro«ac#ph. olin, »•uroph^Biol. J|v 15 ~ 42#
3CUARO5, lt* S# (1962), ffcstta«* of dru^a aorose body
mafena*** ftarm« l«ir« iL# 512 * 513»
SCHJBIBJ5L, A. 1» ln SCHKIBBL, M# 1# (19^8). Cit. 0oainof 1» t« m«te«i|s ˇ knji^it H#ticttlar formation of th« braln« 9« 318* Bostomt Llttl«# Broim
SCHARPLSSS, S. in JASPJBR, H. (1956). Habituatiou of th« arouoal r*«otioa« Rraln. ||«
ni •
OTAf, ?¦ I*» MACCALLOM, ft«f B«IHTOWf# 1« #« in
MJUlMIJ>f J. F.  (1151)* Auetr. J. »x$« Blol. JLt 160f cit, vi Giacoblal, 3. (1937). Qualitativa a#t«rainatioa of oKoXln«8t«rfta« la inaivlduftl 8^mp«th»tlo c«lls. J» Iftiiroah«. J^9 234 - 244«
mfffDOB, s* Ii. (1956), Eff«ct of drug« aa th« bdm« ˇlor #f &aiMl8 «Ad on psychO8#s of naa, Ob^avljtno ˇ! Kturophai^aoolo^, p# 85 * 179• Iadal Abraaoon, H. A« ltw Yorki  Jooiah Kae?9 Jr, i^oujkdtttioa.
lHli 1« f« (1933). Th« M*8ur«Mnt of epontaneoue aotivit^. J. ^«a. Peychol. Lt 3 * 23«
8XXYAR0Vf Tf. P# in KOKOHKHKO, ?# 3.  (1961). Tht cholin-••t«r*e« activit^ of th« tissu# nf th« o#r#-baral h«Bl«ph«r«8 ia uncondttioaed and ooadi-tioa«d r«fl«x •xcltatloja, V, Int# Con^r« B^oohea., Moakva 221•
SKAI«Iif t. S. (1901), Lip«rija«ntal ctudi«e of th« a«ntml proc«ea«o #f th« rat. Aatr* J« Po^ohol. iLt 20^ - 239.
SKXfH9 C. 1« (1962) ¦ lm mmmtf a mt%#r of «&*?»• ladu-otion? Sci«nc«f jy|t 689 - &90.
SPSHmAK«, R.t KAPPt H.  tn JTJHO,  1#  (1964). Acnt^l-
cholla-Aktivierung ˇon Imroam d*i» ifieu#ll«s. Cort«x duroh ilikro-ia«ictrophor«e«. ®J&$m*l}*m VI  lopice la baeic u«urolo«yt p. 215 - 240.
Bl*«vl«r*
-   114
t h## wmM$ a. iii mmwmm&9 k. (1961),
Sra$ tnduotd ah*a#*B la vleual p«ro«ptioii» Objavl^no yi N«urc-p8yohophar»*oolo«y» p. 392 * 396. I*dal fiothHn, S. Aa»t«rdaat Ilsrvi«*.
®fSiAtff C. C. (1896). Varintlone in d«ily actiYlty produo«d b^ alcohol aii4 ohaaf«e in baro-wtrlc pr«seur# aad di#tf with m d^ecriptlon of r«cordlnfc a«thod6. AMr, J^ fh^eloi« i» 10 * f*t
STRAtrs, 0« 1» iii G0LDST2I5, A. (1943)* Zom behavior "    of «zicym«0« J« (Hm« Phjrolol, JL9 559 - $89«
S0ZUKI, H. in TAIIU, 1« (1961).f cit. Y žžitohawa, K#
(1963). M«chaoleas for th« tranefer of infor* Mtloa alon« th« y1iiu«1 p^thvftjrs. Int^rnati-
OBftl  K«Tl#W Of S«ttTOl>iolO|Ort  Vol«   5t   P#   121 -
176, I*dUOa Pf#iff«rt C, C. la Saithlte. J. t, »•• Yorkt AoadMlo Pr«e«.
;» Am (1913). la MeekalixLrau«oh. Jb* Pe^ciilatr,
tabschljBb, a.f wmmum* »• in ceju^tti, a. (19G0K
<     ^   231# tirkun^ von LSB auf ii« H«aktione»«it«a b«l •in^r bidin^tm Fluchtr«aktioa und im Aaal«««i#t»et. H«1t« phjelol. aota j^f 43 - 49.
ILOCIUHOVt 1»  (1962). ffcmr 419 hi8tooh»«lsctxe Lokali-0l#ma« d#r unop«sifieoh«n Chollii«8t#ra»«n Ia Z#ntrala#rvenayst«a d«r istf«« Act« aeurol* »oand.y lSf suppl. lt 45 * 46.

THOItPSO!!, B# 1« S« (1952), Cholin«et«rae«a aad antl-ohollii«0t#ras«fi# Objavl^ano ti L«ctur«s on th« sciantifio baeia of aacUcin*. Vol, 2, f• X65 * iBl. Londoas Athlone Imti
fHOMPSOH, B. H.  $#t TICKKER, A. tn IKBSTSB, 0.  H*
(1955). Bi« aotion ot ly«#r«lo aoid dl#thyX-Mld« on ¦rvnaiiilan ohoHn«8ttra«#e« Brlt» L»
fSAIf 0« (1925)« &• rslatlvt strtn^th of mm aad . huo^«r aotivta la th« aablao imt« J* Co«|>. Psyohol. L, 407 - 4U*
UMBXM9 E. (1962). The Iftok of »rfect of L3D-25 on
aajrgdaloid a»<| ocrtioml att«ntlon r^spoaeta. , Ps^choi^iaraaoologla J9 ill - 330»
?00ff II* (1954). Th» oonc«ntratioa. of ey«athija in
dlff«r«nt parfce of th# oaatral a«nroue e^stem undtr noraal eonditloas aad aft«r adidnlBtra* tion of dru^a. J. Bi^slol* 12^. 451 * 481»
WAKIHBft C# J, (19331)* Aalaal aotlvaUont •xp«ria«atal 8tudi#» ln the albiiio rat. Coluabia Univar-«1% Pr«88t N«w Xork.
fAJKLSCH, H.  (19^1)* Dlaku»i^a Yt N«uio-psyohophar»aoo-
l047t f* 448-449. I»dal Hothliat 1* Amattr-dui Kl»*vl«r.          ....
•JURK«Bf L, H.  (1932). Th# asBOCiatioa Bpaa of tli* whlt« |»l* ^* ««n. P*ychol. J^t 57-90.
tBlNBSBCIB,  li. m. In GRANTT,  F. 0»  (1940). JJtft AHCH. OMfAUKII.* ^, 166 f «it* irt 0«t**iat 4# «•
• n#  ~
(1961). KJfftotfl ef LSD-25 and JB-316 on t#»t» 0f visual «md p«rctptu*l tunotlona ia aan. m* Proo^ 20t 876 * §63»
taiMAHil, H. ln CSRUBttl, JU (1957). M« *lrkun« Toa 3Vly««rg8«ur«-dlSthylMia uad 5~Hy&roxytr2rp~ tamia (S«rotonln) aul aplnal« ttflM« S«dr KatM. H#lv. Hiyeiol. act* iŽt 376 * 3^3.
mL-žaLHJCRHSf H., IHItBT,  L. 0. ln AXLLBODt  Sm (1961). ©>• uptak« of circulator^ (3H)norepii»phrin« by tho pit\iitary ^l«od «nd v«irioua ar«ae of th« brain. J. K#uroeh«m. ,§» 55 * 64»
tlKLBB^ A. (199?)* ^« rtiatim of peychlatry to phar«a-cologj. p. 197. l^oltimorei tilliaaifi ^ filklns, ©•*
WIKfKBt C. A. ln nttffH, !•  (1956). Effeota of lye«r-glc acid dl«thylaald« upon p^rformaao« of traintd r»t». Proc. $00* «xp. Blol. j^f 285
ZAJl52Kf J. i* EKIMM, X« (1957)* Ouantitativo d«t«r-Mljmtion of oholla«st«raa« activity ia iadi-ˇldual callo. Mxp* Q9lX R«. H» 5b8 - 579.
2UUaJ3OY# V. V.  (1961). Th« •ff»ots of pfear«acolo^lcal a^«nte on coaditioned «md uncoaditioa«d rtfl«x«s. ta# H* X» Aoad, Sci. L2, Art. 3»
ZROTBKR, I* ln CBRL«mf A.  (1956). H#waing <t«r Mtnschen-
©•rtta-P»«udocholla«et#ra©« duroh L^eargetur«-. dilthylaald. Htlv. ph^etol. Mts il, 264 * 26d.
•» %xy *»
ZBLLjSP, A. (1953)« Basjraalogi« •ff#cte of aarsilld «L r«lat«d h^droalu« d«rivaUt#b. *¦ Clia. fixp, P»?ohopath. jyjf auppl. lf 27 - 12*
2SIOJ5CNB, 1,  K.t  FOLDKS, f« f.  ia fOLKSS, Y.  (1960) •
%t lack of correl&tien bgtw««n tha pe^cho-.:  '         ^uuraaoolo^l« aad anticholin«st«ra©« «ff«ct
#f IiSB suad It8 coag«n«re, f*&« Proe. j*|t 266,
m«0«D9 1# K.f lOliSiS, f. F-  ln JOLDBS, V. II« (1961). Th« iahibltor^ «ff«ct of peiloo^fela ajod r«-lattd compouado on huaftn oholln«et«rA««a»
ZSIG&OND, 1# K.,  POLDE3,  P.  ftf ?OL23SSt V.  in IIBOS, l^ i« (1959)• Th9 ia vitro iahibitory •ff«o% of th« lye#rglo acid (LSB) aod ite ooiig«n«ro 0» hu»&n ©holin«et*rtte«. l*«d, Proc. 18, 461,
SLfr«?,.*?^*       ¦*.*
. J^     ;•L-       ^   ,J,     ^  ^.
^  ,1  f
i-»ž i^«    ¦¦¦'¦         "' '"''i-' *
^**i.

*p
A.t ^;
^-
§      NflRODNfi   IN  UNIUERZITETNfl 3                       KNJI2NICR
00000437965