, ." • • • • • DRŽ. ZA~OGA ŠOLSKIH KNJIG IN UCIL V LJUBLJANI. ZBIRKA NARODNIH ORNAMENTOV. -ORNEMENTS • NATIONAUX YOUGOSLAVES. -HAPO)lHI1 OPHAMEHTI1. , ALBERT SIC: • • • • - • - • • # LJUBLJANA 1922. TISK TISKARNE J. BLASNIKA NASLEDNIKOV V LJUBLJANI. ~ KLIŠEJI NA OVITKU IN V UVODU IZ KLIŠARNE JUGOSLOVANSKE TISKARNE V LJUBLJANI. .. • • • • • • • • • Od prof. ALBERTA SIČA je še izšlo: • V založništvu firme Ig. pI. Kleinmayer & fed. Bamberg v Ljubljani: NARODNE VEZENINE NA KRANJSKEM. 1. del. Gorenjske vezen ine. II. del. Belokranjske vezenine. III. del. Bele vezenine . • IV. del. Pisane vezenine. Pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani: v v O NASIH NARODNIH NOSAH. V tisku se nahaja: • • Pri Državni zalogi šolskih knjig in učil: v NARODNI OKRASKI NA POHISTVU, NA PRESLJICAH IN VRETENCIH. ­ • 1[,/ Založništvo. • 1801 • • • • • • I • ALBERf SIČ: • • • v NARODNI OKRASKI NA KOZUHIH. Ko je potrkala zima na duri, so naši kmetje in kmetice vzeli iz škrinj svoje kožuhe, kjer so jih imeli shranjene od pomladi ali pa od zadnjega sem nja, na katerem so jih kupili. Tekmovali so med seboj, kdo izmed njih ima lepše okrašenega z rožo na hrbtu ter pošitega z raznimi okraski okpli žepov, rokavov i. dr. (list 31.). Vse to seveda je bilo pred davnimi časi, ko so bili pri nas Slovencih kožuhi še obče v navadi. Krog 1860. leta pa je pri­šla nova moda: zimski plašč. pozneje pa zimska suknja. Poslej je jela pojemati noša kožuhov in kmetje so začeli nositi plašče, potem pa zimske s uknj e, v katere se oblačijo še dandanes. Zato je kmalu po šestdesetem letu prenehal tudi krznar­ski obrt, ki je prej vrlo cvetel in je bil razširjen po vsem Kranjskem. Novih naročil ni bilo; za semnje s kožuhi, ki so bili prej po vsej Sloveniji zelo živahni, pa tudi ni bilo več dela. Le tu pa tam je životaril še kak posamezen krznar, ki ie krpal stare kožuhe ali izdeloval iz koštrunovih kož me­hove za žito in moko ali izgotavljal kaka druga krznarska dela. Dandanes vidimo oblečenega v kožuh le malokdaj še kakega starčka ali kako starko. Tudi kožuhi umrlih kmečkih ljudi so redki, ker so jih razrezali in podelali za copate ali pa so jih docela uničili; uporabljali so jih več deseJletij pozimi za odejo. Kožuhi so bili moš k i (slika 1.) in žen s k i (slika 2. do 4.); razločevali so se po kroju, pa tudi Večino kožuhov sem dobil v Skofji Loki in učitelj Albin Smole, Vodice. Iskrena hvala! ALBERT SIČ: Kad je pokucala zima na vratima, naši su se­!jaci i se!jakinje uzimali iz sanduka svoje kožuhe, gde su ih imali sprem!iene od proleca ili od po­slednjeg vašara, na kome su ih kupili. Natecali su se medju sobom, ko ce od njih imati lepše ukra­šeni: s ružom na ledjima i pošivenog s raznim ukrasima oko džepova, rukava i drugde. Bilo je to dabome davno, kad su kožusi bili u Sloveniji uobičajeni. Oko godi ne 1860 došla je nova moda: zimski ogrtač a kasnije i zimski kaput. S time je nestao pomalo i krznarski obrt, koji je. cvao po čitavoj Kranjskoj a sa sajmova nestalo je krznara. Danas retko vidimo još po kog starca ili sta­ri cu u kožuhu. l po kucama je teš ko naci kožuha, jer su ih razrezali, da načine papuče ili su upo tre­bom samom uništeni. Kožusi su bili muš k i (slika 1.) i žen s k i (slika 2. do 4.), razlikovali su se po kroju a i po ukI-asu, jer su muški bili večma ukraš eni (list br. l. br. 1 -3 su ženski iz Gorenjske, br. 4-7 1 Bogato ukrašene bele i smedje kožuhe su nekada no­sili oko Skolje Loke i u liublianskoj okolici (A. Sič, O slove­načkim narodnim nošnjama, str. 37., 66.) Belokranjce je gre­jao kratak kožuh s rukavima a bio je manje ili više vezen (str. 39.). Crni, b~li ili smedii kožuh je upotrebljavao šta­jerski Slovenac (str. 43.). Dugi i kratki kož usi su bili u obi­čaju u panonskih Slovenaca (str. 45.). Kožuh su nosili i Zi­ Ijani (str. 49.). okrašeni so bili različno. Muški kožuh i' so bili vedno bogateje okrašeni od ženskih. (List št. l.: 1-3 so ženski gorenjski, št. 4-7 so ženski belo­kranjski, na vseh drugih listih pa so okraski mo­ških kožuhov). Po nekaterih krajih, kakor n. pr. na Notranj­skem in v Beli Krajini, so nosili moški, zlasti mladi, prvotno kratke kožuhe, pozneje pa dolge: Poseb­nost je, da so bili ženskI' kožuhi v Beli Krajini brez • rokavov (glej sliko 3. in 4.). Prvotno so bili vsi kožuhi bele barve, pozneje pa so moške kožuhe barvali rjavo. Barvali so jih z zelenimi orehovimi lupinami, z bezgovo gobo, pozneje z umetnimi barvili. Beli kožuhi so bili okrašeni z vezeninami Cisti 1-17 in 31), poznejši rjavi pa aplikacijami (18-30). Vezenine so navadno izvrševale hčere krznarjev, pa tudi vezilje, ki so se pečale sploh z vezenjem kožuhov. Vezle so z razno barvano volno, pa tudi z bombažem. Okraske so si nari­sale po samosvoji domišljije; snov za nje so za·· jemale iz rastlinstva. Anlikaciie na rjavih kožuhih so nap" ~vili krz­narji navadno sami po lastnih osnutkih. Stilizirane 1 Bogato okrašene bele ali rjave kožuhe so nosili nekdaj krog Skolje Loke in v ljubljanski okolici (A. Sič , O slo­venskih narodnih nošah str. 37, 66). Belo Kranjce je grel kra­tek kožuh z rokavi, bil je bolj ali manj vezen (str. 39.). Crn, bel ali rjav kožuh je rabil štajerski Slovenec (str. 43.). Dolgi in kratki kožuhi so bili v navadi pri panonskih Slo­vencih (str. 45.). Kožuhe so nosili tudi Ziljani (str. 49.). • A. Sič. O slovenskih narodnih nošah str. 13. Na str. 22. so omenjeni dolgi in kratki kožuhi štajerskih Slovenk. a Na. okraske kožuhov, ki so bili izdelani v Skolji Loki, je vplivala ško!ieloška nunska šola. cvete in liste so izrezovali iz barvanega usnja in jih v lepih kompozicijah prišivali na kožuhe. Če jim barva ni bila po volji, so posamezniki tu pa tam cvete in liste tudi prevlekli s svetlejšo ali temnejša oljnato barvo. Aplikacije so obrobljali z rdečo, črno ali drugobarvno debelo volneno nit jo, prav tako tudi okrašene pasove (jermene), ki so bili našiti po hrbtu" ob žepnih robovih, na ramah in spredaj ob robu gumbov in gumbnic. Gumbi, ki so jih zape­njali v usnjate pent1ie, so bili tudi iz usnja. V Bel i K raj ine so bili dvojni ženski ko­žuhi: z abu n ci (slika 3.) in š kri car j i (sI. 4.). ZalJllnce so nosile Bele Kranjice okoli Dragatuša, Obrha, Zapudja in Vrha do Vinice. Ti imajo okra­ske le spredaj, škricarji pa jih imajo tudi zadaj. Škricarji so širši od zabuncev. Sprednji okraski pri zabuncih in škricarjih se nahajajo na usnjatih jermenih (pasovih), ki so na­šiti ob robovih, kjer so gumbi in gumbnice. Te jermene imenujejo v Beli Krajini "a v e z" (navez). Krog naveza in okoli vratu je našit ozek pas iz ovčine mladih kodrastih ovničev. Ta pas imenujejo Belo Kranjci "p ra 111 a j n a" (pram). Kožice za pram so dobivali krznarji z Ogrskega. Da so ženske laže hodile in laže opravljale domača dela, so zavihavale vogle proti bokom, kjer so iih pri trdile z zaponkami. 1 Podatke o belokranjskih kožuhih ml Je dal g. nad­učitelj Franc Lovšin z Vinice, za kar se mu iskreno zahva · ljujem. 2 Pasove našivati so imenovali "irhati". okolici, nekaj tudi v kamniški okolici in v ljubljanskem muzeju, dva mi je poslal g. nadučitelj f. Trošt, St. Jernej, dva pa g. nad­ y SLOVENACKI OR.NAMENTI NA • y KOZUSIMA. jcsu ženski iz Belokrajine ; na svim ostalim listo­vima vide se ukrasi muških kožuha). U nekim krajevima kao n. pr. u Notranjskom i u Belokrajini, nosili su muški, naročito mladi, is­prva kratke kožuhe a kasniie dugačke. Osobitost j~ i utorne, što su ženski' kožusi u Belokrajini bili bez rukava (vidi sliku 3. i 4.). lsprva su svi ko­žusi bili bele boje, kasnije su muške kožuhe boja­disali smedje s pomocu zelenih orahovih lupina ili bazgove gIive a jaš kasnije s umetnim bojama. Beli SlT kož usi bili ukrašeni vezenjem a kasnije smedii aplikaCijama. Vezle su obično krznarske kceri a inaročite vezilje. Vezle su s vunom različito obo­jenom ali i sparnukom. Ukrase su crtale po sop­stvenom domiš!ianju a uzorke (uglede) su uzimale iz bilinstva. Aplikacije su izradjivali sami krznari po svo­jim namislima. Stilizovane cvetove i lišce su iz­rezavali iz obojene kože i te su izreske po lepim kombinacijama prišivali na kožuh. Ako im boja Dije konvenisala znali su po kadkad cvetove ili li­šce presvuci tamnijom ili svetlijom uljenom boj om. (Takav kožuh ima Jeretina Martin u Dobu kucni broj 38. -List 18.). 1 A. Sič, O slovenačkim narodnim nošnjama, str. 13., na str. 22 spomenuti su dugi i kratki kožusi Slovenki iz Sta­jerske. Aplikacije se obrubljuje s crvenom, crnom ili inače bojadisanam debelom vunenom niti, isto tako su ukrašeni i kožni trakovi (remenje) priši­vcni po ledjima, uz džepne rubove, na ramenima i spreda uz rub dugmeta i niihovih rupi ca. Dug­meta, koja su pripinjali u zamke, bili su kožnati. U Belokrajini' je bilo dvovrsnih kožuha : z o­b u n c i (slika 2.) ido lam e (škricarii) (slika 3.). Prve su nosile belokranjice oko Dragatuša, Obrha, Zapudja i Vrha do Vinice. Ove imadu ukrase samo spreda (slika 2.), a drugi ih i:naju istraga (slika 3.) te su širi od prvih. \ Prednji ukrasi na tim kožusima nalaze se na kožnim vrvcama (remenju), koje su prišivene uz ntbove pored dugmeta i niihovih rupi ca. Vrvce zovu u Belokrajini "a v e z" (navez). Oko tih na­veza i oko vrata prišit je uzan trak janjeceg krzna, koga zovu "p ram aj n a" (pram) a dobivali su ih iz Madžarske. Da žene uzmognu lakše hodati i domace po­slove opravljati uzdizale su prednje okrajke pre­ma bokovima i tamo ih pričvrstile s pomocu za­ponki. 1 Podatke o belokranjskem kožusima mi je dao g. nad­UČ i telj Franjo Lovšin iz Vinice, na čemu mu iskreno zahva­• ljujem. Večinu kožuha sam dobio u Skoljoj Loki 1 okolici, atakodjer u ljubljanskom muzeJu, dva mi je poslao g. nad.učitelj 1. Trost, St. Jernej. dva pa g. nadučiteli Albin Smole. Vodice. Iskrena hvala I , ALBERT SIČ: • L' ORNEMENTATION DES PELISSES • • Jadis, a l' approche de l' hiver nos paysans et 110S paysannes sortaient de leurs coffres les pe­lisses qui y etaient enfermees depuis le printemps ou depuis la dernit!re foire. Puis ils cherchaient de se surpasser les uns les autres par la beaute des broderies qui entamaient les poches et les manches et des roses qui ornaient le dos. Voila ce qui se passait jadis, OU les peIisses etaient en­core en usage. Mais vers 1860, la mode des man­teaux d' hiver, puis des pardessus d' hiver su pplan­ta peu a peu c;elle des pelisses, et aujourd' hui le vetement d' hiver du paysan est le pardessus. Aussi r industrie de la pelIeterie, qui fiorissait jadis dan s toute la Carniole, a-t-elIe pericIite a partir de 1860 laute de nouvelIes com mand es. Les loires aux pe­lisses, juSqu' alors tres frequentees, se trouverent sans travail. Et il ne subsista plus que quelques rares pelletiers, vivotant tant bi en que mal en re­parant les vieilIes peiisses, en fabriquant avec des peaux de mouton des sacs a farine ou a ble, et accomplissant quelques autres menus trav aux de pellcterie. Aujourd' hui il est de plus en plus rare de voir meme un vieillard vetu d' une pelisse. Les pelisses elles-memes se sont faites rares, car, quand on ne les a pas completement detruites, on en a fait des pantoufles ou des c:ouvertures dont on ses sert pendant l' hiver depuis plusieurs dizaines d' annees. On distinguait les pelisses d' hommes (Fig.!) et les pelisses de femmes (Fig. 2-4) qui differaient tant par la coupe pue par l' ornementation. Les pe­ , EN SLOVENIE. lisses des homl1lesJ etaient toujours plus richement ornees que celles des feml11es. (La planche 1 re­ presente des pelis es de femmes [1­ 3 pour la Haute-Carniole, 4-7 pour la Carniole Blanche] toute autre planche representant des pelisses d' hommes). Dans certains regions, cOl11me p. ex. la Car­niole Interieure et la Blanche-Carniole, les hom­mes, surtout les jeunes ont d' abord porte des pe­Iisses courtes, qui furent ensuite remplacces par des pelisses longues. Detail curieux, dans la Carniole Blanche les pe1isses de lemmes n' avaien t pas de manches (Fig. 3 et 4). A l' origine toutes les pe­lisses etaient blanches; plus tard on se mit a tein­dre les pelisse d' hommes en brun. On les tei­gnait au brou de noix, ~l l' eponge de sureau, plus tard a la teinture artificiellc. Les pelisses blanches etaient ornees de broderie (plancher 1-17 et 31), les brunes etaient dec:orees d' ornements appliques (pI. 18-30). Les broderies etaient generalement faites par les filles des pelletiers ou par des ouvri­cres brodeuses dont c' etait le metier. Elles bro­daient avec de Ja laine de differentes couleurs ou avec du coton, et elie dessinaient des ornement de iantaisie en s' inspirant des motifs fournis par le regne vegetal. 1 On portail iadis des pelisses blanches ou brunes, ri­chement orn~es, aux .Ientours de Skolia Loka et de Ljubljana. (V. A. Sič. -Les vctements nationaux slovenes p. p. 37-66. Les h.bitants de ('aruiole Blanche portaient des pelisses cour­tc·s fi manches plus ou moins brodees (v. p. 39). Les Slove­nes de S!yrie av.ien! des pelisses noires, blanches ou brunes (v. p. 43). En Pannonie on rencontrait aussi bien les pelisses longues Que les pelisses courtes (v . p. 45). Les habitants de la vatl~e de la Zila (Gait!al) portaien! aussi des pelisses (p . 49). Les pelletiers faisaient eux memes les es­quisses des ornements appliques. Ils decoupaient des feuilles et des fIeurs stylisees dans du cuir teint et les disposaient en jolies compositions qu' ils cousaicnt sur les pelisses. Si la couleur ne leur pJaisait pas, ils retouchaient les fieurs et les feuil­les en y passant une couche de peinture a l' huile plus claire ou plus foncee. Les applications etaient ourlees de gros fils rouges, noirs ou d' autres coulems. On ourlait de m~me les parements qui etaient cousus sur le dos, autour des poches, sur les epaules et par devant. autour des boutons et des boutonnicres. Les bou­tons, qlle l' on iloutollllait dan s des boutonnieres a passe de cuir, etaient eaux aussi en cu ir. Dans la Carniole Blanche il y avait deux sortes de pelisses de femmes: les "zabunci" (Fig. 3) ornees seulement IJar devant et les "škricarji" (Fig. 4), plus larges, ornces egalement par derriere: Les "zabunci" 6taient portees aux environs de Dragatuš, d' Obrh, dc Zapudje, de Vrh et dc Vinica. Les ornements de devaTIt se trouvent sur les parements COUSllS autours des boutons et des bou­tonnieres. Ces parcments recoivent, en Carniole Blanche, le nom de navez" (navez). Autour de ses parements et sur le col, on cousait une etroite ban­de laine d' agncau frisee. Cette bande portait en Carniole Blanche le nom de "pramajna" et elie etait decoupee dans des peaux que les pelletiers faisaient venir de Hongrie. Pour marcher et travaiJIer plus facilement, les femmes relevaient les pans de leurs pelisses vers les hanches et les y attachaient avec des epingles. J' ai recu les pelisses il Sko!ia Loka et dans les envirolls, dans les envinors de Kamnik, et dans le mus~e de Ljubljana. Dellx pelisses a envoy~ monsieur J. Trost, St. Jer­nej, deux monsieur Albin Smole, Vodice. -Merci bien! Slika 1. Moški gorenjski kožuh. Slika 2. Zenski gorenjski kožuh. Slika 3. Zenski belokranjski kožuh (Zabun~c). • • • • • ALBERT SIČ: NARODNI OKRASKI NA PIRI-IIH. Kakor pri vseh Slovanih so tudi pri Sloven­cih velikonočni običaji zanimivi. Za Veiiko noč pri­pravljajo gospodinje kolače, potvice, povalnice, prekajeno meso, mesene klobase in pirhe. Vse to neso na dan vstajenja blagoslovit in vsak član družine dobi na veliko nedeljo delež te!,(a "blago­slova". Vsak dobi pa tudi nekaj pi r h o v , katerih se zlasti otroci najboJj ve ele, sai se z njimi zaba­vajo na razne načine. Nekateri jih sekajo, drugi jih tolčejo, tretji jih vale po deščicah navzdol itd. Pri sekanju pirhov stavijo l' nr. na Notranj­skem (Grahovo pri Cerknici) tele pogoie. Kadar se fantiča pogodita, da se seka pirh "z a pri­jet i", tedaj mora tovariš vreči novec v pirh ti'lko, da se novec vsaj toliko zasadi vanj, da prebije lupino in obtiči v pirhu. Ako se pomenita "z a s kri ti", se mora novec skriti pod lupino. Kadar se pogodita "z a s k o z i", tedaj mora no­vec pirh ali popolnoma predreti ali pa se na drugi strani vsaj pokazati iz lupine. Kdor te pogoje iz· vrši, dobi pirh; če ne, je novec dotičnega, ki je dal pirh sekati. Pri s eka nju drži pirh ali v roki ali ga položi predse na tla; da ga je težje zadeti, ga po­loži k svoji peti. Drže ga pa tudi visc;ko ob peči ali ob vratih, pa tudi ob prečniku, t. j. ob tramu sredi lesenega stropa. Čestokrat se neizurjenemu sekaču met novca tudi ponesreči in zadene z nov­cem v roko, da se pocedi celo kri; a to nič ne de; vse se prenese, le da je potem novec njegov. Pri tol če n j u udari pirh ob pirh in sicer ozki vrh pirha (špica) ob ozki ali pa široki vrh (peta) ob široki. Komur se pirh pri tolčenju ubije, ga iz­gubi. Za tolčenje pirhov si izbero tolkači vedno pirh, ki ima trdo lupino. Tak oirh se spozna na tem, da ima čist glas, ako potolčemo ž njim po prednjih zobeh. Če je glas hrupen, je lupina mehka in tak pirh ni za tolčenje. Za sekanje in tolčenje • pirhov so bili nekateri fantje izborno izurjeni. Pirhe pa tudi spu Š čaj ona v z dol po deščici, naslonjeni na zid. Pred deščico polo že drug pirh. Ako navzdol trkljajoči se pirh zadene ob nastavljenega, je igralec dobil igro in pirh je njegov; če pa zgreši, izgubi svoj pirh. (Glej s!. 1.) Imajo pa še druge igre s pirhi. Za igre so rabili vedno navadne pirhe, t. j. enobarvne, rdeče ali drugobarvne (v Grahovem imenujejo take pirhe ,,1 i s ice"). Poleg teh so gospo­dinje in dekleta pirhe tudi okraševale. V Beli Kra­iini imenujejo zornameti okrašene pirhe ..p i s a­ni c e" (drugod "p i r he"). Okrašene pirhe dajejo navadno dekleta fantom kot velikonočno darilo. Okraski so izvedeni ponekod fin eje, drugod enostavneje, priprosteje. Pri Čehih, Moravcih in Slovakih so posebno krasno izvedeni. Tudi pri nas Slovencih so krasili pirhe in jih krase še dandanes, le žal, da pojema ta običaj od leta do leta, in se je po nekaterih krajih že popolnoma opustil. Da se ta lepi običaj ohrani in, kjer se je za­nemaril, oživi, sem priredil to zbirko, ki jo poda­jem našemu naraščaju.' Zanimivo je gledati, s kako spretnostjo riše včasih celo pisanju nevešča roka na jajca razne 1 Pod na ri som pirha je v krogu narisan tudi pogled na pirh ali od zgoraj navzdol ali od spodaj navzgor; to smer ka­ ~~jo l)uščice. okraske. Postopanje pri tem o k r a Š eva nju ­p i san j u je različno. Ponekod jih porisavajo z voskom ali lojem, drugod z oljem, ponekod pa vškrabavajo ornamente z nožičem. V Beli Krajini ir. na Notranjskem jih porisavajo navadno z vo­skom takole: Najprej si napravijo "p i s alk o", (glej spodnjo sliko), t. j. kakih 10 cm dolgo tanko palčico, ki je na enem koncu precepljena. V ta pl ecep vtaknejo vlivček (a) iz tanke pločevine ali pa snamejo v ta namen na koncu trakov za čevJje pritrjeno kovinsko cevko. Za tanke črte imajo po­nekod, n. pr. v cerkniški okolici na Notranjskem, I III.~III~~h________________ (~I~IX~i ) \/ m livček z majhno odpitno (m), za debelejše črte pa z večjo odprtino. Da stoji livček trdneje v precepu, ovijejo precep z nit jo (b). Nato raztope v majhni posodici vosek. Vanj pomakajo pisaIko in rišejo po sirovem jajcu okras­ke. Ponekod pa egrevajo livček, v katerega vtak­nejo košček voska, nad plamenom goreče sveče, da se vosek raztopi. Glej sliko 2., ki predočuje Bele Kranjice pri opisovanju pisanic. Ko so jajca porisana (popisana), jih denejo vsa naenkrat kuhati v pražiljk01 (prežilika, bra­žiljka). Jajca se morajo pustiti v pražiljki pri miru, ker se sicer med seboj od voska zama­žejo in nastanejo lise. Ko so jajca kuhana, jih vzamejo drugo za drugim z leseno žlico previdno iz pražiljke ter jih hitro obrišejo z mehko cunjo, t. j. obrišejo jim vosek, potem pa jih ponekod še namažejo s slanino ali s kožo od slanine, da se svetijo. Tam, kjer je pokrival lupino vosek, se bar­vilo ni prijelo. Ko se vosek odbriše, se pokaže bela jajčna lupina -bel ari s b a -, vse drugo pa je rdeče. Tako postopajo, kadar hočPjo imeti belo risbo na barvanem dnu. Če naj bo pa risba bar­v,,-na, n. pr. rumeno, tedaj polo že sir o v a jajca v rumeno barvil02 in jih potem šele porišejo z vo­skom ter jih denejo kuhati v pražiljko, in posto­pajo pri tem, kakor prej povedano. rak pirh ima sedaj rumeno risbo na oranžnordečem dnu. Na­mesto domačih barvil rabijo sedaj tudi umetna barvila, napravljena nalašč za barvanje pirhov, ki se dobe v prodajalnah. " Kadar naj ima pirh d vo bar ven O k ra ­s e k na temnem dnu, narišejo z voskom na bela, s ir o v a jajca oni delokraska, ki naj ostane bel, polože jajca za nekaj časa n. pr. v rumeno barvo, nato pa rišejo nanj, ko se je jajce že dobro posu­šil o, nadaljnje okraske z vosko1"\1, ki naj bodo rumeni, potem šele skuhajo jajca v temnem barvilu ; nato obrišejo vosek, in na pirhu imamo bele in rumene okraske na temnem dnu. Porisana jajca se ne smejo predolgo kuhati, ker se vosek na njih prehitro raztopi; navadno za­dostuje, da barvana voda le dobro zavre. 1 Pražiljko (Caesalpinia echinata) so pripeljali že v 16. stoletju francoski mornarii iz Brazilije v Evropo pod imenom bra zil j s kil e s. 2 Za rumeno barvilo jemljejo češminov les ali tudi ža· fran, za sivkast o rdeče barvilo jelšev in črešnjev lub. za črno pa jelšev in hrastov lub, za temno rjava barvo čebu­Jina peresa. • Imamo pa tudi pirhe, ki imaio po več barv S takimi pirhi postopajo prav tako, kakor z onimi, ki imajo le bel okrasek na barvanem dnu. V bela polja pa potem s čopičem polagajo poljubne barve. Kjer krasijo pirhe z olj e m (kakor n. pr. v ljubljanski okolici), pišejo z navadnim peresom, pomočenim volje, na k uha n o jajce, ki pa mora biti še gorko in dobro obrisano. Ko se oljnata risba posuši, polože jajce v barvilo. Po Notranjskem (Grahovo pri Cerknici) pa napravljajo tudi pirhe, ki imajo rde ČOFn a ­ IT! e n t n abe lem dnu (glej št. 98, 99). V ta namen polože za nekaj časa sirova jajca v vodo, pobarvano s prej omenjenim rdečim tovarniškim barvilom, in jh nato porišejo z voskom. Potem jih skuhajo; kuhana jajca polože v repnico ali zelnico, v kateri jih puste tako dolgo, da obje kislina barvo povsod, kjer ni pokrita z voskom. Nato obrišejo vosek in na belem dnu se pokaže rdeca risba. PO­ tcm jih namažejo s slanino. Če je zelnica ali rep­ nica premalo kisla, ne odje barvila docela, in d.llo je rožnato rdeče. Ponekod rišejo pirhe s kur jim per e ­ s om, prirezanim kakor jekleno, ali z jeklenim ali pa tudi s tanko ošiljeno paIčico. Po nekaterih krajih pa na pobarvana in že kuhana jajca v š k rab ava j o okraske z nož i -I čem. (Glej pirhe št. 85-87, 92-94, 102, 103). O k ras k i na pirhih so po raziičnih krajih raz I i čni. Motivi so ali geometrični ali rastlin­ ski; tampatam vidimo narisan tudi motiv iz ži­ vals tva. V Beli Krajinil vidimo, kakor tudi pri tamoš­njih vezeninah, največ geometrijskih ornamentov. Rastlinskih motivov je prav malo, med temi je najbolj običajna ste lji c a (sladka koreninica ­polypod ium vulgare), ki je uporabljena samo kot vejica, stoječa sama zase, ali pa rastoča iz cvet­ličnega lončka. Uporabljajo pa tudi srca, trikote, zobčaste (siksakaste) črte, oikice, polževe črtice, špirale, ornament valov (leteči pes) ter simbol solnca, ki je narisan kot krOg, obdan z žarki ali s pikicami. Krščanskega izvira so: razpelo, lestvica, žeblji, trnjeva krona in drugo mučiIno orodje pri • križanju Krista. Prav pogosto najdemo tudi mon­š!J'anco, ime in Srce Jezusovo in Marijino. Belo­kranjske pisanice imajo na vrhih POgosto narisan maltiški (osmerorobni) križ. Okr"aski na belokranjskih pirh ih so zelo eno­stavni in so prav taki, kakršne nahajamo na kera­ll1ičnih in bronastih izdelkih, ki so jih izkopali pri nas iz starodavnih grobov. Na pirhih iz .ostale Slovenije dobimo prav malo geometrijskih oblik, največ je rastlinskih. Belokranjska stelji ca je običajna tudi na Gorenj­skem in na Notranjskem, le da jo imenujejo "s mre čic a" (smrekova vejica.). Da vidimo ves rastlinski okrasek na pirhih št. 89-91 (z Notranjskega), sem ga narisal v odviti ploskvi (89 a, 90 a in 91 al. Poleg risb se nahajajo na pirhih večkrat tudi začetne črke umetnice, ki je krasila pirhe. Nahajajo se pa tudi razni napisi kakor: 1 Studijo "P i san ice iz B ele Kr aji n e" je spisal Ja"ko Barle v "Izvestju Muz. društva za Kranjsko", III. (1893), str. 233-240. "Prepevaj, o kristjan, veselo Alelujo." "Za spomin velike noči. Aleluja." "Veseli se, Kraljica, Gospod Je res vstal; prosi za nas Devica. Aleluja." ,,0, presveto srce Jezusovo 111 Marijino, reši našo dušo!" Te napise sem dobil na belokranjskih pisani­cah. Na dolenjskih pa sem videl tele napise: "Pirh za spomin, da vstal je Jezus božji Sin." "Bog daj in božja moč, blažena velika noč." "Vesela Aleluja". Na Notranjskem n. pr.: "Voščilo za veliko noč; vesela Aleluja." V ljubljanski okolici se nahaja poleg "Ale­luja" tudi napis : "Goreča 1iubezen", "Gospod je vstal" i. dr. P o svej Sloveniji so pirhi polni; le na Go­renjskem so večinoma sirova i,,;"" najorej izpiha­vali, potem šele okrašali. V ta namen so napravili na obeh koncih v lupino luknjico; skozi prvo so v jajce pihali, skozi drugo pa je iztekala vsebina; potem so na oba vrha nalepili iz barvanega, na­vadno rdečega papirja izrezane cvete. V Škofji Loki in okolici so nato okrasili belo jajčno lupino z vejicami in cveti, z jagnetom, b,,"riercem, z go­lobčki i. dr., ki so jih naslikali z vodenimi barvami • in z barvanimi tintami (glej pirhe št. 108-120).1 Po nekaterih krajih so oblepili lupino s str­ ženom (slika 4.) ali s cveti in z drugimi oblikami, ki so iih izstrigli iz raznobarvanega papirja. Pa tudi listke z natisnjenimi stihi (verzi), kakršne vidimo na medičarskih izdelkih, so prilepljali na pirhe. Na primer: "Po vrtu se sprehajam, cvetice sadim, se nate obračam, po teb' hrepenim." (glej pirh št. 121). • So pa tudi na 8 delov razdeljeno jajčno lupino ob­lepili z razl10barvnimi svilenimi krpicami in s po­ 1 Pirhi (list JO.) so iz Skofje Loke in okolice. Na njih okraske je vplivala škofjeloška nunska šola. Sprejel sem jih v zbirko, da se vidi razlika med pravo narodno umetnostjo in mcd umetnostjo, nastalo pod tujim vplivom. zlačenimi, na zobce izstriženimi papirnatimi tra­kovi (glej pirh št. 122). Nato so pirh po dolgem krog in krog prav na gosto ovili s ,struno", t. j. s tanko srebrnobelo žico (glej sliko 3.). Na obeh koncih so pritrdili na žico navadno rdečo svilen o pentIjo. Za eno teh pente1i so obesili pirhe na strop v kotu sobe, kjer visi navadno podoba Zve1ičarja ali Matere božje. Krog Doba so izpihana jajca zalili z raztop­ljeno smolo, da so bila bolj trdna, imenovali so jih smolnjake. Jajce ima pri vseh Slovanih sim bol i čen pomen stva r stva, -n oveg a življe­nja. Rdeča barva pomeni veselje in lepoto. Pisanje pirhov je bilo v navadi pri vseh Slo­vanih in sega v starodavne čase naših prednikov. Obdarovanje z rdečimi pisanimi jajCi Je bilo v na­vadi že pri Egipčanih in P erzijcih. Pripomnim, da so pirhi št. 1-84 belokranjski, ~t. 85 8 dolenjski, št. 89-107 notranjski in št. J08-123 gorenjski (iz Škofje Loke in okolice). ALBERT srč: v SLOVENACKI ORNAMENTI NA v A IMA.* USKRSN IM Kao u svih Slavena tako su i uSlovenaca zanimivi uskršnji običaji. Za Uskrs spremaju do­macice kolače, povalnice, sušeno meso, mesne ko­basice i uskršnja jaja. Sve se to nosi o Voskrese­niju na blagoslov i svaki član porodice (družine) dobije nekoliko jaja, čemu se naročito deca vesele. 19laju se njima tako, da ih s novcem seku ili uda­raju (tuckaju, nabijaju) ili niz daščice valjaju. Novcem lIdaraju u jaja uz razne pogodbe (n. pr. u Notranjskom selo Grahovo kod Crknice). Ako se dečaci pogode za "prijeti" (t. j. za prihvatiti) onda se mora novac (prije krajcara) tako baciti, da se zasadi u jaje iza kako je prodro ljusku. Ako se dogovore za "skriti" (t. i. da se sakrije), mora novac sasvim da zagrezne u jaje a kad se pogode ,.za skozi" (t. j. za skroz), onda mora oštro ba­čeni novac da probije čitavo jaje ili da se bar po­ • moli na protivnoj strani. Ko ispuni pogodbu, nje­g(;VO je jaje; ne uspe li, gubi novac. Za udaranja s novcem drži se jaje ili u ruci ili se pola že na pod; a da ga teže pogode, mecu jaje uz petu. J aje drže i visoko uz pec ili na vrata ili šta više uz balvan na stropu. Nevešti znadu udariti mesto u jaje u prst adečak pod nese i bol i krv sam~da novac dobije. Pri nabijanju jaja (tucanju) sudaraju ih ili ()štrijim ili tubastim krajevima. Nabito se jaje gubi, zato se izabiru pomno jaja s tvrdom ljuskom tuc­kajuci ih o sekutice. Neki su se u tom poslu vrlo izvešti1i. J oš se jaja spuštaju niz daščicu položenu uza zid. Dole se položi drugo jajc, koje mora ono spu­štajuci se sudariti. Ne sudari li ga gubi se jaje. • Ima i drugih igara s uskršnjim jajima. (Vidi sliku 1.) Za igre se upotrebljuju l.lvek obična jednom bojom obojena jaja, crvena ili drugačija (u Gra­hovom zovu takva jaja "lisice"). Pored ovih su domačice i devojke i ukrašavale jaja. U Belokra­jini zovu takva jaja p i san ice a drugde p i r h e. Šarena jaja daju obično devojke momcima za uskršnji dar. Šare su jednostavniie ili bogatije ali zaostaju iza onih u Čeha i Slovaka a i običaj ša­ • ranja nestaje te je u nekim krajevima i potpuno ncstao. Baš zato, da taj lepi običaj ne propadne priredio sam ovu zbirku za mladež.1 Zanimivo je gledati, kako spretno prave šare često i oni, koji neznaju pisati. Postupak je kod toga raznolik. Jaja ispisuju ili ukrašavaju s voskom, lojem ili uljem akadkad i time, da noži­ccm urezuje (škrabaju) ukrase. U Belokrajini i u Notranjskoj ispisuju jaja obi čno s voskom i to tako: 1 Pod slikom pisanice je u krugu narisan takodjer po­zled na pisanicu ili odzgo prema dole ili odspod prema gore; tal smer kažlI strelice. Najprije se priredi pisaljka (vidi donju s1iku); to je oko 10 cm dugi tanki prutic a na jednom je kraju procepan. U procep se utakne mali levak priredjen iz tankog lima ili se upotrebi ona limena (iIIIIIxlIII \ / m b ) cevka, kojom je utvrdjen kraj v rvce za cipelu povez. Otvor levka može biti uži ili širi, otud na se dobivaju tanje ili deblje crte. Levak se koncem privezujc za procep. Zatim se rastopi umaloj posudi vosak te se po sirovom jajetu izvedu crteži. Drugiput otope komadic voska direktno u levku nad svecom. Na slici 2. vidi se Belokranjica, kako "piše" po jajetu. Kad su jaja ispisana mecu ih sva najedamput na kuvanje u varzilo "prežiljku" (pražiljka ili bra­zilka t. i. brazil ko drvo Caesalpina echinata, kog su več u 16. veku dovozili francu ki mornari iz Brazilije pod imenom brazilskog drveta). Jaja mo­raju ostati u varzilu na miru, da se ne očešu jedno o drugo i da se vosak ne razmaže, od čega na­staju pege. Kad su jaja okuvana, vade ih oprezno j(;dno za drugim kašikom iz varzila i brzo brišu mekom krpom, čime skinu vosak. Neki ih mažu i slaninom ili kožom od slanine, da se sijaju. Gde­god je bio nanesen vosak o tala je lupina bela, jer se tamo nije boja primala (b e o c rte ž). Hoce li se, da bude crtež uboji n. pr. žut, onda postu­P<1ju tako, da sirova jaja naj pre žuto oboje, onda ih voskom ispišu a zatim metnu u varzilo i eto žt.:ia crteža na crvenoj podlozi. Sad e upotreb­ljavaju umetne boje . Kad treba na tamnoj podlo zi da se učine d vo boj n i ukr asi, onda se mora najpre na sirovim belim jajima ispisati onaj deo ukrasa, koji treba da bude beo, zatim se jaja ustave u žutu1 boju, a kad se osuše, crta se dalje voskom a onda se kuvajo u varzilu. Kad se vosak skine, stoje na tamnoj pozadini beli i žuti ukrasi. Nacrtana jaja se nesmiju dugo kuvati, da se vosak ne ra topi; dosta je, da voda samo jedam­put uzavri. Ima i jaja s više boja. S tima se po­stupa kao i s onim, koja imaju samo bele šare na obojenoj pozadini. Na bela mesta kasnije malim kistom po!ažu boje po volji. Tamo, gde ukrašavaju jaja suljem (n. pr. u ljubljanskoj okolici) i pisuju šare s običnim perom, namočenim u ulje i to na kuvanom ali još toplom 1 Za žutu boju uzima (jolIinu ju koru od žutikare (Ber­beris) ili i šafran, za sivkasto crvenu boju jelšinu i tršnjevu koru, za ernu jelšinu i hrastovu koru a za tamno žutu Iistiee od luka. . i dobro obrisanom jajetu. Kad se uljnati crte:Z. osuši mece se jaje uboju. U Notranjskom kraju (Grahovo) priredjllju i jaja s crv enim ornamentom na be­l oj pod I o z i (vidi br. 98, 99). U tu se svrhu po­lažu si rova jaja na kratko vreme uvodu obojenu s fabričkim crvenilom; zatim ih voskom ispisuju ilcuvaju. Kuvana jaja mecu u repin ili kupusov ra­sol i ostavljaju ih u rasolu tako dugo, dogod ne izjede kiselina boju svuda osim gde je pokrivena voskom. 1 tako crtež ostaje crven na beloj pod­lozi; odnosno, ako je bila kiselina preslaba, na ru­žičastoj. Ponekud crtaju jaja s k o k oš jim per e­t o m , urezan im kao što je čelično ili i s takim perom a i oštro zarezanim drvceto!11. U nekim ki ajevima ure zu j u (g r eca ju, š k rab aju ili str u ž u) ukrase nožicem. (Vidi slike jaja br. 85-87, 92-94, 102, 103). Uk r asi i š are su u raznim krajevima r az I i č it i. Motivi su ili geometrički ili biljevni s()mo po kadkad i životinjski. U Belokraiinf vi­dimo kao i kod vezenina najčešce geometričke fi­gure. Od biljevnih motiva najčešci je o sla d (ste­ljica, Polypodium vlllgare) u obliku grančice ili same o sebi ili kako raste iz lonca. Upotrebljavaju i srca, trokute, zubčastu crtu, tačkice, spirale, va­lovite crte i simbol sunca (]{rug sa zrakama ili tačkicama). Hriščanskog su izvora: krst, lestvica, ekseri, trnov venac idrugo orudje za mučenje za pribijanja Hrista na krst. Dosta često se vidi i monstranca, ime i srce Isusa i Marije. Belokranj­ska jaja nose često na obim krajevima i malteški krst (osmorlIbni). Na belokranjskim jajima su ukrasi vrlo jedno­stavni i ravni su onima, koje nalazimo na kerami­čnim i tučanim radnjama, koje ISU iskopane kod nas iz starodrevnih grobova. Na jajima iz 'ostale Slovenije Vidimo dosta malo geometrijskih oblika, najčešci su biljevni. Belokranjski osiad običaj an je i u Gorenjskom i u Notranjskom kraju samo što ga zovu "smrečica" (smrekova grančica). Da se vidi čitav biljevni ukras na jajima br. 89-91 (iz Notranjskog) na­crtao sam ga na razvijenoj plohi (89 a, 90 a i 91 a). Pored crteža nalaze se na jajima po čitavoj Kranjskoj i početna slova umetnice a irazlični napisi kao n. pr.: "Pevaj, o hrišcane, veselo Ali/uja." "Za uspomenu na Uskrs. Aliluja." 1 Studiju "Pisanice iz Belekraii ne je napisao Janko Barle u "Izvestju Muz. dr. za Kranjsku" III. 1893., str. 233 do 240.) * Ker tiskarna nima črk v cirilici, se je moral stavek staviti v latinici. • ili: Veseli se, Kraljice, gospod je zai ta uskrso, moli se za nas Devo. Aliluja." ili "O presveto srce Isusovo i Marijino, spasi našu dušu!" Ove am napise nalazio na belokranjskim jajima. U Dolenj­skom kraju vidio sa ove napise: "Pirh za spomin, da vstal je Jezus božji sin." "Bog daj in božja moe, blažena velika'noč. i "Ve­selfl Aleluja". Na Notranjskom n. pr.: "Voščilo (Cestitka) za veliko noč (Uskrs), vesela Aleluja." U Ij ub­Ijanskoj okolini se nalazi pored "Aleluja" i napis "Goreca ljubav", Gospod je uskrso" i. dr. Po čitavoj Kranjskoj su jaja puna, samo na Corenjskom kraju su po vecini još si rova jaja naj­pre izduvali a onda ukrašava\i. U tu se svrhu učini po rupica na oba kraja jajeta; ujednu se duva do­hod kroz drugu ne iscuri va sadržina; na rupice • se pril~pe iz obično crvenog papira izrezani cve­tici. U Skofji Loki i okolici u nato jajinu !jusku ukrašavali s grančicama i cveticima, jagnelom, z;tstavicom, golubicom i dr. i to s Domocu vodenih boja ili bojadisanim ma tilima (vidi jaja br. 108 do 120).1 Po nekim kriijevima običavaju oblepiti svu !jnsku s cveticima i drugim oblicima, koje bi izre­zavali iz razno obojenog papira a i s !isti čima, na kojima su oštampani stihovi (sli čno kao što to vi­dimo na liciderskim (medenim) kolačima. N. pr.: Po bašti šecem, cvece sadim, na te se obračam za tobom čeznem." (vidi jaje br. 121). Bilo je i toga, da su na 8 delova podeljenu ljusku oblepili sa svilen im krpicama raznih boja i 1 Pisanice (Iist 10.) su iz Skofie Loke. Mislim, da je na njih ukrase I1plivala škofjeloška opatiška škola . • pozlacenim u zubaste vrvce isečenim papirnatim vrvcama (trakovima) (vidi jaje br. 122). Sad su još jaje po dužini okolo naokolo na gusto povezali sa "strunom" t. j. tankom srebrastom žicom (vidi sI. 2). Na oba kraja su na žiti pričvrstill običnu crvenu svilenu pant!jiku. Za jednu od tih obesili bi jaje na strop u ku tu sobe, gde visi slika Spasi­telja ili Matere božje s kandilom. Oko Doba su ispražnjelIa jaja zalili s rastop­!jenom smolom, da budu čvršca : a zvali su ih "sm olnjacima". Jaja imaju u svih Slavena s im b o l ič n o zna čen j est var a nj a -n o v o g ži vot a. Crvena boja znači veselje ilepotu. Ukrašavanje jaja bilo je uobičajeno u svih Slavena i siže dale ko u vremena naših predja. Da­rivanje s crvenim i šarenim jajima bilo je običajno vec u starih Egipcana i Perziianaca. • ALBERT srč: , LA DECORATION DES OEUFS DE A. UES EN SLOVENIE. PA , Chez les Slovenes, comIne chez tou les S\a­ves, les coutUInes en u age a Pii.ques presentent UI~ vif interet. Dans chaque' famille, la maitresse de maison prepare differentes especes de gii.teaux (les "kolači", les "potice", les "povalnice"), de la viande fumee, des saucisson et des oeufs de Pa­ques ou "pirhi". Le jour de Pilques, toutes ces provisions sont portees a l' eglise, ou elles sont Mnies; puis on les partage en tre les differents membres de la famille et chachun rec;oit ainsi quelques oeufs. C' est alors une gr ande joie pour les eniants, qui trouvent la ample matiere a distra­ction et qui s' amusent, soit a percer les oeufs avec de menues pieces de monnaie, soit a les entrecho­(juer, soit li les faire rouler. Quand on joue a percer les oeufs on peut elablir la regle du jeu de differentes manieres. A Grahovo pres de Cerknica, dans la Carniole in­terieure, on distinguera, par exemple, trois vari­antes. Tantat on joue "a la touche" et il s' agit a\ors de lan cer la piece de monnaie de telle fac;on qu' elie atteigne l' oeuf, lende la coquilie et y re­ste fichee. Ou bien on joue "a la cache", et alors la monnaie doit disparaitre sous la coquille. Ou encore on ioue "a la traverse" et alors il faut que la piece de monnaie apparaisse au moins en par­tie de l' autre cate de la coquille. Qaunt a l' oeuf, tantat on le tient a la main, tantot on le pose par terre et on le colie tout con tre le talon pour qU' il soit plus difficile a atteindre. Quand on joue a enterechoquer les oeufs, le choc doit avoir li eu pointe contre pointe ou cote con tre cote. Quiconque brise l' oeuf a perdu. Aussi choi sit-on toujours des oeufs a coquille dure. On peut encore s' amuser a faire rouler les oeufs sur une planche inclinee, appuyee con tre un mur. On place alors un oeufs devant la planche et on en laisse rouler un autre d' en haut. Pour ga­gner, il faut alors atteindre l' oeuf place en bas avec celui que l' on fait rouler sur la planche. (Fig. 1.). Pour louer, on fait generalement usage d' oeufs de PaqUeS colores en une seule couleur, le plus souvent en rouge. A Grahovo ces oeufs rec,:oivent le nom de "renards". Mais il existe aussi des oeufs decores en plusieurs couleurs par les femmes et les jeunes filles. En Carniole Blanche on les appelle "pisanice", c. a d. oeufs peinturiu­res, ailleurs on les nomme tout simplement "pirhi". Ces oeufs decores sont generalement offert par les jeunes filles aux jeunes gens en guise de ca­·deau de P ii.ques. Les decorations sont executees avec plus ou m6ins d' art, suivant le pays. Les TciJequeS, les Moraves et les Slovaques sont par­iiculierement habiles a decorer les oeufs de Pa­ques. Chez nous autres Slovenes la coutume de decorer les oeufs s' est conservee juSqu' au­jeurd' hui, mais elie est en voie de disparition et \ I elie est meme tomMe en desuetude dans certai­nes regions. C' est afin de conserver cette gra­cieuse coutume dan s les contrees OU elie vit en­cere, et de la ressusciter la OU elie adisparu, que j' ai entrepris la publication de cette collection, qui est dediee a nos descendants.1 II est interessant de constater avec queUe adresse les decorations sont executees par des mains qui ne savent souvent pas tenir une plume pour ecrire. Il existe d' ailleur plusieurs procede de decoration. Tantat on dessine a la cire, au sui[ ou a l' huile, tantOt on grave au caniI. En Carniole Blanche et dans la Carniole In­terieure, on prefere le dessin a la cire et l' on pro­cl:de alors COl11me suit: On fabrique d' abord le burin (v. la Fig. ci-des ous) qui se compose essen­tiellement d' un petiti bii.ton de 10 cm. de long en­viron, fen du par le bout. Dans cette fente on in­serre un petit entonnoir (a), fait d' une lamelle de metal ou d' un bout de lacet de chaussure. Dans les environs de Cerknica (Carniole Interieure) on fait meme varier l' ouverture de l' entonnoir sui\;ant la grosseur des traits que l' on veut ob­tenir. L' entonnoir est maintenu par un fi! (b) qu' on enroule autour de la baguette. (iIIIIIxlIII h ) \/ m On fait alo rs fondre la cire dans un petit pot. On y trel11pe le burin et l' on de sine sur l' oeuf cru. Ailleurs on met la cire dans l' entonnoir et la fait fondre en chauffant l' entonnoir au dessus d' une bougie allumee. La figure 2 represente des paysans de la Carniole Blanche en train de dessi­ner sur des oeufs. Le dessin termine on met cuire tous les oeufs e\1semble dans du boi s du Bresil; en ayant bien soin de ne pas les faire remuer pour ne pas ablmer les dessins. Quand les oeufs sont cuits on les re­tire l' un apres l' autre du bois du Bresil avec une cuiller en bois; puis on enleve la cire en les essu­yant avec un torchon bien mou. Pour les faire re­luire on les enduit parfois de lard. La coquille n' ay­ant pas pris la teinture aux endroits ou elie etait re­couverte de cire, on obtient ainsi un dessin blanc sur fond rouge. On procecte de meme chaque fois que l' on veut obtenir un dessin blanc sur fond de couleur. Mais si l' on veut avoir un dessin en cou­leur, en jaune p. ex., il faut COl11mencer par mettre les oeufs {[ans une teinture jaune! On les prepare ensuite comme il est dit ci-dessus, et le dessin est 1 Les fI~ches Que l' on verra sou s les dessins servent it il1diQuer si les oeufs sont d' en dessus ou d' en dessous. 1 Cisaifina echinata, tein ture apport~e an XVIe si~cle de Br~sil en Europe par des marins francais. 2 Pour teindre en jaune, on emploie l' ~corce de jas­min ou le safran; pour teindre en rouge grisatre, l' ~corce de frene ou de cMne; pour teindre en jaune fonc6 la pe­Iure d' oignon. alors jaune sur fond rouge. D' ailleurs les teintures preparees a la maison sont remplacees de plus en plus par des teintures artificielles, specialement destinees a teindre les oeufs et que l' on trouve c!ans le commerce. On obtient un dessin en deux couleurs sur fond fonce, on commence par dessiner a la cire sur la coquille la partie qui doit rester blanche. La dessus on teint les oeufs en jaune p. ex. Puis on continue le dessin en recouvrant de cire les parties qui doivent rester jaunes. Enfin on met cuire les oeufs dans de la tein ture foncee, et tine fois l' operation terminee, on voit le dessin appa­raltre en blanc et en jaune sur fond fonce. , Quand les oeuf ont recouverts de cire, il faut eviter de les laisser trop longtemps dan l' eau chaude, qui ferait aiors fondre la cire; une courte ebullition est largement suffisante. Pour obtenir des oeufs aux couleurs variees, on peut encore, apres avoir procede commC' ci­dcssus, peindre avec un pinceau sur les parties de la coque restees blanches. Dans certaines regions comme p. ex. aux ellvirons de Ljubljana on peint les oeufs a l' huile. On prend alors une plume ordinaire, on la trempe dans l' huile et l' on dessine sur l' oeuf encore chaud et bien essuye. Quand le dessin a l' huile et sec, on met l' oeuf dans la teinture. Dans la Carniole Interieure a Grahovo pres de Cirknica, on dccore le oeufs en rouge sur fond blanc (No 98, et 99). Pour cela il faut d' abord mettre les oeufs dans la tein ture rouge et les y laisser quelque tem ps. Puis on les passe a la cire, on les cuit et enfin on les met dans de l' eau de cboucroute ou de navet. L' acide mange alors la couleur, et quand la cire est essuyee on apperc;oit le des sin en rouge sur fond blanc. Quand l' eau de choucroute ou de na vet n' est pas assez acide, elle ne mange pas toute la couleur et le fond reste rose. Dans certaines regi~ns on execute les dessins avec des plumes de poule taillees comIl1e des pIu­mes d' acier, avec des plumes d' aeier pu meme avec de petits batons taHles en pOinte. Ailleurs on grave les decorations au canif sur des oeufs' deja peints et cuits (V. les oeufs No 85-87, 92-94, 102-103). Le genre dc decoration des oeufs varie d' un endroi! a l' autre. Les motifs sont tantat geome­triques, tantat empruntes du regne vegetal, 0 \1 meme parfois au regne animal. En Carniole Blanche ce sont les moti! geo­metriques qui l' emportent, comme dans les brode­ries de la meme region.1 Les motifs tires du regne vegetal y sont plus rares; celui qu' on rencontre 1 M. Janko Barle a ~crit dans les .. Izvestia Muzej­skega društva za Kranjsko" une ~tude intitul6e: La Mcora­tion des oeufs de PitQues en Blanche Carniole. • le plus souvent est le polypode vulgaire, soit qu' on en dessine une simple ramule, soit qu' on repr~sente la plante toute entiere dans un pot de fleurs. On voit aussi des coeurs, des triangles, des lignes en zig-zag, des points, des spirales, des on­dc s, de meme que le symbole du soleil, figur~ par une circonf~rence entour~e de rayons ou de points. D' autre motifs sont d' ori gine chr~tienne: la croix, l' ~chelle, les clous, la couronne d' ~pines, et les autres instruments du Crucifiement. On rencontre ~galement l' ostensoir, le nom et le coeur de J~­sus et de Marie et la croix de Malte. En Carniole Blanche les decorations sont tres simples et rappelent celles que l' on trouve sur les produits de l' industrie ceramique ou du bronze, telles que les ont r~v~l~es les fouilles des tombe­aux de nos ancetres. Dans le reste de la Slov~nie les formes geom~triques sont rares et les motifs du regne vegetal l' emportent. Le polypode de Basse-Carniole se rencontre ~galement en Haute­Carniole et dans la Carniole lnterieure, mais sous le nom de "petit sapin", Pour bien montrer toute la d~coration des oeufs No 89-91, (Carniole ln­terieure, je l' ai deploy~e sur un plan (89a-90a -91a). Outre les dessins on rencontre des chiffre et des inscriptions comme p. ex.: Chante, o chr~tien, un joyeux Alleluia! En souvenir de Pil.ques, Alleluia. Rcjouis toi, Reine, en verit~ Le Seigneur cst ressuscit~, Sainte Vicrge, priez pour nous, Alleluia. • • O, sacr~ coeur de Je us et de Marie Sauvez notre ame! Ces inscriptions sont de Carniole Blanche. En voici de Basse-Carniole: , Oeu! de Pil.ques en souvenir De la ressurection· de Jesus fils de Dieu. Puisse Dieu et la puissance divine Nous apporter d' heureu es Pil.ques! J oyeux AlIeluia! En general des oeufs dc Pil.ques cn Slov~nie sont pleins, sauf toutefois en Haute-Carniole OU r on vide les oeufs avant de les decorer. On fait alors deux petits trous aux deux extremite de la coque, On souffle dans l' un et le contenu de l' oeuf s' ~coule par l' autre. Puis on bouche les dclIX trous avec des fleurs de pa pier rouge. A Skofja Loka et dans les environs on orne la coque de ramules et de fleur , on y dessine de agneaux, de petits drapeaux, de pigeon etc., le tout peint a la d~trempe (V. les oeufs No 108-120).' Parfois on decoupe des fI eurs et d' autres or­nements dans des pa pier de differentes coulcurs et on le colle sur toute la coquille. (Fig. 4). 1 Les oeufs de la page 10 sont de Skofja Loka; leurs ornements l' endroit. diff~reoce ranger . montrent Je les ai entre l' a l' influence priS dans la rt populaire de cet l' ~cole ollection l' art in des Ursulines pour montrer fluenc~ par l' de la ~t­ • Slika 2. Opisovanje belokranjskih pisanic. Po fotografiji g. naduč. Božo Račiča iz Adlešič. Slika 3. Slika 4. S "strnno" (žiCO) prepleteni (slika .:tJ.) ln s stržen om oblo2.en pirh (slika 4.). On trouve aussi parfois des vers et des des­ sin s comme sur les pains d' epices, p. ex.: Je me promene au jardin Je plante des fleurs Je reviens sur mes pas Il me tarde de te revoir. (O eu! No 121). Par!ois on partage la coque en huit et on y coHe de petits morceaux d' etoffe et du papier dore, coupe en ruban dentel~ (v. l' oeuf No 122). Puis on entoure l' oeuf, dans le sens de la largeur, d' un fi! d' argent orne a chaque extremit~ d' un noeud de soie rouge. En!in, par un de ces noeuds, on suspend l' oeu! dans un coin de la chambre a la place reservee ordinairement a l' image du Christ ou de la Vierge. Dans les environs de Dob, on remplit les oeufs de r~sine !ondue pour les rendre plus soIi­des et on leur donne alors le noms de "resineux". L' oeu! a chez tous les Slaves le sens symbo­lique de creation et de vie nouvelle. La couleur rouge symbolise la joie est la beaute. La d~cora­• tion des oeufs de Pil.ques est un vieil usage slave et qui date de nos ancetres les plus lointains. Qnant a la coutume d' offrir des oeufs rouges, elie elait deja pratiquee par les Egyptiens et les Per­ es. J' ajoute que les oeufs No 1-84 provient de la Carniole Blanche, No 85-88 de la Basse-Carniole, No 89-107 de la Carniole lnterieure et No 108­133) de la Haute-Carniole (Skofja Loka et les en­virons). • • oo • 1. • • t t i , ! • • t • i t • 2 . • 17 • i i • • o o • • o o o • •• •• • • o • •• • o o • o • o • • • • '. • o • • • • • •• • . • •• • • • o • ..... o • ·..... • • • • ·...... . . .. ... • • • • • o o o o • · • • o • o • • · o o o • o • • • • • o o • • · • • • o • • . ..... ... "". .... . . . '. ..' '. • '." ". .." '. . • °o .. ' i t i • 3. , • • ! i • • • • • 4. • • • i i i • i i t i • t t i t • • • 5 . • 1 • • • ! i 1 • 6. • t t , • • • • • • • • • • . • • • • • • • • i ! • • 7. 79-80 • 1 . i 1 • i i • , • 8. • • " 90 a • 918 -o • 9. r_----------------~92~ .~~.~94~----------------, 102 ~ 103 It • • • • • .. • .. • • • • • • • • • 106 • 1 1 • • 10. • • • • • , • • • • • - • • • • • ..;:,-+ of-~ /f ~.. t , It t r ~ l' t ~ 1' t t t ~ t t l' ~ t t l' ~ t t ,-\ , \ , ,\ J I)\'r{ , " t • , t t ~~~~~~~-~~~~~~a l , .. -l ~ f eL , • • • 2 . I • , • o • , • , • " " , , , it. , , • , ...., • " , •, 5. o , • •, o o ' , ., , • ' , '. • O -. , , , t. .. • .~ .. , , o •• , • oo' , • , , , , o • , • ,• , ,..... '. o • ; , • , , • •• 4 , , .. < , O •, • "• . , , , o • <,' , , , , " ,, . " . , I.· o ~ 'O • , ''Z ".lo \.'.. , ...... f , ,~o ,, • 6 . /' o • 7. • • • • • • • 8 . • • • • • • • • 9. • • • 10 . o O • • • ~ " O • O • 11. o O • • • • • 12 • , o • • • • , 13. , • , • " , , • • 14. • - .­ • o o, • o , ...... ' .,... '. o' o " ,,' . .'" .'-, , ,'., .... ~ . • • 15. o • ..'-O O , . - • • O O • • > o • o • • • • o • O o • o • • O o • O o • • • , • • OO O O • O O O • O • • • O • • • • • O • O O • • O O • • • • O • O • • 16. • • • • 17. • • 18. • 19. '0 \ • 20. , " • r z • ' , • , • , , , , o " o '. ." , • , ,• < ' o , , , • • '. • • o' , • , , , , , , , , , o • , O' • , ,, • , " , •, ,-, • , • , , , , o , " " , , " • , , • t • o , . , , • " • , • , , . • , , , .~. , , , • , .., • , , • < • • o• , , , , , , , o , , , , • \ o , o' • , • , • • to • • , o • , o • , , . , , • o • O, " o· • • , , .. , , • , , • , • • " " -, .. o " o~ o - • • , , o , o , , , • • • • 21. , • • • , , 22. , , , • • , • • • , • o , " I • , • • 23. • • • • 24. • • 25 . • • • • • • , • • r • • • • Oo • • J • • o' 'o o o 26. • • • • 27 . • • 28. • • , o • • o , ' • • o o ,• o ., • • • , , , o • • • , r o , , • , • , , • • • , , , , • • o • - , '0 " • • ',' ,, " • • , • •• , , o o • • • , o , • ... , , , ~ • • " '0 • , .' , • , , o , , , , . , , • • • o • , • " o • o , . • • , 1" 'O , , , , ' o • O , • , • , , 'o • •o • o • , •'. • o • • " ,, .. . • , • , o o • • , , • o , • • o, • o , • o , , , , • o' • o • o • • , , • ­ , , , o. o • ­ , , , o , o • • , • o • • , " • • • • • o r o • .., , o • o o • oo o • o , • • '. ., • • , • • • , , o , , o , .. • • , o , • • o • • " " o ,o • , o o • • , o " • , ·. , • .' • o o • , o · o , o • • ,O • o o o o' , • • , • o• o , o. • " • o • • , • o o o , •, o' , , , , • , , • • , , , ' • • I o • o o • o· , • • • , • • ", • o o o • , ' ,• " ­ o o , o • o .' , • o o • o • , ., • • O, , , · o • o " • , , • " • , o o • o o , o O • • o • , , , , o '. • o • o • o , o • • o " .. , , • , ' o , o • , o , , , o , o O, , ". • , o o o , O O , • • , o , , , " ,t.., o , o o • , o , • " > , ' o " • o , ., • o O , , ·, .. • , , " , • , , , o • ", .~ o • • , • , , 'o , ., • • o' o ., • o • ,.. .' • , o • o' " , , o , • , , , • ., • • o' ...' . • ., , • o • • O • O , • , ,. o •'. • ," o , • • · , o , o ' · o , • , • o o " .. , • o • ," , • 'o , •• ' .0;• • o , o , o • • , , , 29. , , , • , , " , • , • " , , , • , o " • • " • • • 30 • • 31. 2 1 • _..... _ • 4 • 5 ·6 8 9 •