Politiški pregled. * ,,81oYcnska Gospodarska Stranka", katere glasilo je »Nova Doba", objavlja svoj program, in sicer: 1. Narod je v današnjem stanju razvoja človeštva najnararnejša skupina; zato je sodelovanje na narodnostni podlagi najloije izvedljivo i_ najuspeŠDeje. 2. Boj med narodi je v prvi vrsti gospodarski boj. Uspešno ga bije le gospodarsko bolje razvit narod. — 8. Gospodarsko krepak narod se dviga neprisiljeno in bitro tudi kulturno. Blaginja je najvarnejše jamstvo za duševno neodvisnost. — 4. Narod se dvigue s tem, da se vsi sloji ki se žive z delom, gospodarski dvignejo. — 5. Svoje sile zajema narod ia sebe. On je izvor vseh pravic. On je suverenski. — 6. Stanovi so si med seboj enakopravni. Predpravice narodov, stanor ali posameznikov so krivične. — 7. Dmetne meje kot nenaravne razdružujejo narodovo celokupnost. — 8. Naš politični cilj je narodova avtonomija — 9. Kot maloštevilen narod stremimo za zbližanjem s sorodnimi narodi, v prvi vrsti z jugoslovanakimi in slovanskimi sploli. Zbližanje bodi gospodarsko, kulturno in končno tudi politično. — 10. Do pravega spoznanja in uporabe svojih sil nas privede izobrazba. — 11. Vsa izobrazba naj se vrši v zmislu najnovejših pridobitev znanosti in vede. — 12. Šola odgovarjaj potrebam naroda in vzgajaj ga za socialno in gospodarsko življenje — 13. Znanstvena in nra?na vzgoja zahteva telesno zdravje in ukrepitev. — 14. Stremljenje naše politike je rnočna, vseslovenska gospodarska organizacija, ki naj bije z vsemi močmi in najracionelne.jšimi pomočki brezobziren gospodarski boj proti vedno napredujočim tujoem na naši slovenski zemlji. * Občinskl sret Ijubljanski je sprejel nov občinski tolilni red, ki ima 4 volilne razrede: v 1. razred voli.jo plačevalci skupnega direktirega davka po 200 E, v 2. razred volijo tisti, ki plačujejo direktnega davka 50—100 E, t 3. razred volijo oui, ki plačujejo raanj kot 50 E, v 4. razred pa vsi občaai moškega spola, ki so dopolnili 24 let ter bivajo dve leti neprestano v Ljubljani. * V tržaškem deželnem zborn je sprejet novi deielnozborski volilni red, čigar namen je, oropati Slovence vsakega zastopstva. Volilni red je bil sprejet med nepopisnim vibarjem, piskanjem in trobentanjem. Sprejetje je povsem protizakonito. Slovenski poslanci so nastopili z vso euergijo. Posluževali so se v govorih tudi slovenskega jezika. * Jogosloranska socialna demokraclja je postavila r 17 volilnih okrajib na Slovenskem sroje kandidate. Na Kranjskem kandidirajo v 6, na Goriškem v 2 okrajih, v triaški okolici, v slov. volilnem okraju na Eoroškem in v vseh sedrnih slov. volilnih okrajib na Štajerskem. * Brojna mera. Eer so skrbeli v državnem zboru, da se volilna reforma odobri, so prejeli od cesarja: miaistrski predsednik Beck veliki križ Leopoldovega reda, ministi Foft, Marchet, Derschatta, Pacak in Prade tajoo svetništvo, ministri Elein, Eorytovski, Bienerth, Auersperg in Dzieduszyski red ielezne krone I. vrste! Oelavci, ki so demonstrirali za volilno reformo ter skrbeli, da jo poslanci in vlada niso odstranili z dnevnega reda, so bili zaprti in kruto kaznovani. Ceški socialni demokrati izkazujejo sledeče žrtve za volilno reformo: tri mrtve, 320 težko ranjenih, 3159 toženih, 2748 obsojenih na 102 leti, 9 mesecer in 29 dni ječe in na 8806 kroa kazai, 318 prepovedanih shodov, 212 konfiskacij, 55 uredaikov listov je bilo toženih ter obsojenih na 6 mesecev in 27 dni zapora ter na 785 kron globe. V Galiciji jih pa še sedaj c. kr. sodniki obsojajo v ječe zaradi manifestacij za onoisto volilno reformo, zaradi katere so miDistri, ki so jo uveljavili, dobili visoka odlikovanja! — To j« pristna avstrijska dvojna mera! * Sovražnlkl glagollce. V reškem -Novem Listu" ditarao v dopisu iz Dalmacije med drugim: BPo paragrafu VIII. najnovejših odločb glede rabe glagolice vsak latinski duhovnik, nastavljen v uaših župnijah, lahko privatno bere mašo latinsko, a mi v Djihovih nikakor ne moremo glagoljati. Odredba z dae 5. avgusta 1898. je tozadevno pravičnejša. Toda ta ne zadostnje. Po IX. paragrafu mora vsak latinski duhovnik t naši cerkvi maševati v latinici. Duhornik glagoljaš pa ne sme niti privatno drugje maševati v glagolici, nego samo v svoji eerk?i. Ako pride v Zagreb, Zader, Splet, Dubrovnik ali druga mesta, je — suspendiran; ne sme več maševati. To je sraniota, Id pobija naše svečeništvo in naš narodni amanet. Pred nekaj leti je prišel duhovnik iz orienta v Zader in Trst ter svobodno mačeval po 8vojem iztočuem obredu. V Bimu vsako leto posvete na stotine dnhornikor razuib jezikov in obredov. Nikomur ui aabranjeno maševati po svojem jeziku in obredu. Samo glagoljašu je prepovedano. R i m s k a kurijaje proklela edino naš jezik in ga-pogoala v najskritejša mesta". * Tiskorni zakon za Bosno In Hercegorlno. Novi tiskovni zakon za Bosno in Hercegovino je že dobil cesarsko potrjenje. Odpravljena je preventivna cenzura, a zahteva se od vsakega dnevnika in tednika znatno kavcijo, česar doslej ui bilo. Pr?i odtiski se morajo predložiti držarnemu pravdništvu, ki ima pravico konfiskacije. * DjakOTskim škofom bo baje v kratkem imenovan posvečeni škof dr. Angel V o r š a k, sedanji kapitularni vikar djakovske škofije. * STobodna Bolgarlja. Med zakoni, ki jih je ? zadnjem Hm sklenilo sobranje, je zanimiv zlasti oni o reformi ljudskega šolstva, ker izkuša z njim vlada zajeziti med Ijudskinai učitelji prevladojoči socializem. Poglavita določba tega zakona je, da iraajo vbodoče občiuske uprave same pravico, imeuovati, oziroma odstavljati učitelje. Občine 80 bile namreč vedno najhujše nasprotnice socialistiških učitetjev in izrocena jim bo torej z novim zakonom usoda takih učiteljev na milost )D nemilost. * Preganjanja poznanjsklh Poljakor. Originalno sredstvo so izurnili pruski bakatisti, da zatro bojkot poljskih otcok. .Posener Tagblatt" poroča, da so profesorji na gimnaziji t Nakelu izključili tri poljske gimnazijce, ker so njihovi očetje zagovarjali šolski bojkot BDziennik Poznanjski" javlja, da nameravajo šolske oblastnije izključiti vse tiste učence, katerih mlajši bratje in sestre se udeležujejo šolskega bojkota. Na podlagi tega odloka po izključili nekega poljskega gimnazijca iz gimnazije v DeuLsch-Eylanu v zahodni Prusiji.