THOUGHTS • ij (THOUGHTS) - Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za rersko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urednik in upravnik (Editof and Manager) Fr. Metod Ogorevc, O.F.M., Baraga House, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101+ Ureja (Production Editor) in računalniški prelom Katarina Mahnič + Naslov: MISLI, P.O.Box 197, Kew, Vic. 3101 + Tel. (03)9853 7787 - Fax (03)9853 6176 - E-mail: misli@infoxchange.net.au + Naročnina za leto 2001 je 20 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije letalsko 50 dolarjev + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Prispevkov brez podpisa ne objavljamo + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 - Tel. (03)9387 8488 - Fax (03)9380 2141. ISSN 1443-8364 HVALA LEPA, da s svojimi prispevki skrbite, daje revija pestra in zanimiva. Prizadevamo si, da objavimo, kar nam pošljete, čeprav morajo nekateri članki počakati zaradi pomanjkanja prostora ali ker so nekateri prispevki bolj časovno pogojeni kot drugi. K pisanju vas vabim tudi za naprej. Članki morajo biti na uredništvu do 25. v mesecu, če naj bi bili objavljeni v naslednji številki. Pred nekaj leti me je nekdo opozoril, da je p. Bazilij v junijski številki objavljal članke v zvezi s krivicami, ki so se zgodile doma po koncu druge svetovne vojne. Vabim vas, da o tem napišete za naslednjo številko, pa boste brali. Sam sem bil rojen dvajset let po vojni in vam lahko samo od kod kaj prepišem. Meseca maja pred petdesetimi leti sta prišla v Avstralijo prva dva frančiškana. Vabim vas, da za pripravo na letošnji zlati jubilej, ki ga bomo praznovali v avgustu in septembru, molite molitev, ki je objavljena pri melbournski rubriki. V Sloveniji je v teh dneh frančiškanski kapitelj - sestanek, ki je vsaka tri leta. Spremembe se obetajo tudi v Avstraliji. Kakšne, pa bom morda lahko z gotovostjo poročal v naslednji številki. NOVE KASETE CENA $12 Glasba iz Baragove knjižnice ANSAMBEL BRATOV AVSENIK - Zvezde na nebu žare ANSAMBEL BRATOV AVSENIK - Vse življenje same želje ANSAMBEL LOJZETA SLAKA - Na vseh straneh sveta POHORJE EXPRESS - Made in Slovenia IZTOK MLAKAR - Štorije in baldorije ZLATKO DOBRIČ - Sedem dolgih let WOLF - Angel varuh VESELA JESEN - 25 let zlate štajerske popevke BIG BEN - Največji uspehi ALPSKI KVINTET - Ave Marijo zvoni ANSAMBEL BRATOV AVSENIK - V deželi glasbe in petja ANSAMBEL BRATOV AVSENIK - Otoček sredi jezera VELIKONOČNE PESMI BRATJE IZ OPLOTNICE - Pesem nikoli ne umre SIMONA WEISS - Mati NACE JUNKAR - Slovenski Mornar RIBNIŠKI OKTET - Sem Ribn’čan Urban BRANE DRVARIČ - Ostani z mano RAZLIČNI IZVAJALCI - Zate Slovenija (Aleksander Mežek, Oto Pestner, Helena Blagne, Pop Design, Čuki, Edvin Fliser, Obvezna smer) NONET CERTUS MARIBOR - Slava tebi, Slomšek škof ANSAMBEL HENČEK - Moje uspešnice ZORAN CILENŠEK - Špela DESETI BRAT - Pelin roža LJUBLJANSKI OKTET - Slovenija moja dežela WERNER - Simpatija (duet s Simono Weiss) ŠTAJERSKIH 7 - Povej, da Slovenec si DRUŽINSKI TRIO POGLADIČ - Ko v slogi družina igra Slika na naslovnici je delo melbournske umetnice ZORKE ČERNJA& misli li Leto 50, št. 5 Maj 2001 Pred tvoj oltar cvetlice trosim ' P- Ciril Božič - stran 97 Križem avstralske Slovenije - stran 100 Vsak človek ima svoje mesto ' Sonia Vadnjal - stran 107 Pisma o slovenščini XXX. ' Mirko Mahnič - stran 108 Sv. družina Adelaide ' P- Janez - stran 109 Naše nabirke - stran 110 Frančiškov svetni red 12. ' P- Filip Rupnik - stran 111 Sveti Frančišek Asiški ' Marija Kmetova - stran 112 Tonček iz Potoka ' pater Bazilij - stran 114 V osmih dneh okoli Slovenije ' Bojan Erhartič - stran 116 ^pod Triglava - stran 118 Sv. Ciril in Metod Melbourne *' P- Metod - stran 120 Sv. Rafael Sydney ' P- Valerijan - stran 122 Kotiček naših mladih - The Comer Zvezda meseca Michelle Fistrič ' Andrew Bratina - stran 125 PRED TVOJ OLTAR TROSIM P. CIRIL A. BOŽIČ "Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj... ” Ta prijetna, skoraj ponarodela pesem, ki jo je spesnil duhovnik, izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar (1814-18641 nas bo spremljala v teh cvetočih dneh pomladi. Spet se bodo okrepile množice romarjev, ki radi prihajajo k Mariji Pomagaj na Brezje pa tudi drugam, kjer stojijo znamenja, kapele in cerkve Materi in Kraljici v čast. Kako pomenljivo je, da je Marija Pomagaj zavetnica slovenskega naroda in naše nove domovine Avstralije. Vsi praznujemo Marijo Pomagaj 24. maja. Avstralski škofje bodo ponovno izročili svoje ljudstvo Marijinemu varstvu že na začetku letošnjega maja, na Brezjah pa bomo na vigilijo praznika Marije Pomagaj praznovali večer slovenskih izročil skupaj z ljubljanskim nadškofom in slovenskim metropolitom dr. Francem Rodetom. Žegen, blagoslov - to je tisto, čemur se mi verni pri Mariji in po Mariji odpiramo. Pa saj se mora iz tega srečanja Boga in človeka porajati milost! Ker greš iz sebe, da najdeš sebe; da se spraviš s seboj in tako z nebom in zemljo: “VNjegovi luči vse stvari dobijo nov obraz! ” Moji trenutki bivanja v Božji in človekovi hiši mi podarjajo spoznanje, da je v spopadu dveh sil, teme in svetlobe, življenja in smrti, zmeraj močnejše življenje. Vsak hip močnejše. Z vsako lepo mislijo čistejše. Z vsakim dobrim delom silnejše. Z vsako zmago človeka nad samimi seboj zmagovitejše, vse bolj zares življenje. Tu pri Mariji Pomagaj in sploh v svetišču, se mi vse bolj razodeva že prehojena pot z vsemi razpotji - podobno doživlja pesnik psalma 126. Je to pot navzgor, k širšim razglediščem in drugačnemu, bolj zrelemu in odgovornemu pojmovanju sebe, drugih in svojega smisla na tem svetu v obzorjih nebeškega sija. Jezusova navzočnost, njegovo darovanje življenja, trpljenja, smrti in vstajenja pomeni odrešenje vsem nam, Marijinim otrokom. Jezusovo in Marijino poslanstvo ni bilo iskati in potem uničiti, ampak iskati in podariti življenje: “Prišel sem, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju ” (Jn 10, 10). V tem duhu nas tako nagovarja tudi slovenska sinoda: Izberi življenje! Vsako naše romanje k Mariji je ponovno odločanje in potrjevanje, da smo Kristusovi učenci in da vedno znova obnavljamo svojo zavezo s Stvarnikom in tako tudi z vsem stvarstvom. Odkriti moramo svetiprostof nasproti svetnemu. V Stari zavezi je razodetje svetega prostora razodetje Boga samega, srečanje Boga in človeka. Svetišče ni le sveti prostor, ampak kraj srečevanja - srečanja Boga in človeka. Ne magično srečanje, ampak odprtost milosti. Kjer je Bog navzoč, se nebo odpre. Svetišče je kraj poslušanja neba. Tako gremo iz življenj a v srečanje z Bogom in iz srečanja z Bogom v življenje. Po obiski1 svetišča ima človek novo moč, zadobljeno spravo, blagoslov, poslanstvo, novo upanje. Ne more biti novega sveta brez srečanja človeka z Bogom. Jezus pa je prostor srečanja z Bogom in njegova Mati Marija ga pestuje na Brezjah za vsakega izmed nas - “Marija Pomagaj so Tvoji pogledi, Marija Pomagaj je Tvoje srce Noseča sem, polna življenjai; t&ka jod živlie Kako lepo biti hiša za Anton Rcmzeth križem AVSTRALSKE SLOVENIJE Podporna skupina V poročilu seje pastoralnega sveta v Merrylandsu, ki je bila februarja 2001, sem bral med drugim: “Potrebo Podporne skupine, za katero skrbi Jože Košorok, premalo poznamo, zato jih je le nekaj, ki radi pridejo, prisluhnejo in kaj povedo.” Zaradi stigme (sramote bolezni) premalo poznamo duševne bolezni, zaradi katerih trpi vsak četrti človek v Avstraliji. Z bolnim pa trpi vsa družina, ki to bolezen skriva, ker je sramota biti duševno bolan ali ‘norec’. Odnos, ki jemlje takšno bolezen kot stigmo ali sramotno znamenje, še povečuje trpljenje bolnikov in njihovih skrbnikov. Namesto da bi mislili pozitivno in jim pomagali, jih skupnost izolira kot gobavce. Tisti, ki zaradi takšne oblike bolezni trpite, razumete, drugim pa bi rad zbudil vest s sledečo resnično zgodbo: V družini s štirimi otroki je najmlajši doživel nenaden ‘živčni zlom’, ko je imel 13 let. Odslej je bilo življenje v družini ena sama težka mora. Pri štirinajstih je dobil slabo družbo na cesti in se znašel na sodišču, ki gaje kaznovalo za sto dolarjev kazni in stroške. Kmalu zatem je poskusil s samomorom v pralnici. Policija gaje v njihovem vozilu odpeljala v Cumberland Hospital. Njegov oče jim je sledil v kingswoodu in glasno jokal, misleč da ga nihče ne sliši in ne vidi. Bilo je ob desetih zvečer. Skozi rešetke policijskega vozila gaje videl sin in mu pozneje povedal: “Ata, ti si se jokal v avtu. V sprejemni pisarni bolnice so sledile formalnosti in potem na oddelek 21, kjer je imela bolnike na skrbi mlada zdravnica Vietnamka. Nekateri bolniki so hodili okrog kakor zombiji, najbrž drogirani in prosili očeta za cigareto. Drugi so imeli boleč izraz, nekateri pa so zgledali normalni ljudje in so se pametno pogovarjali. Preden je zapustil oddelek, je oče še enkrat objel sina, pokleknil na tla in jih poljubil. Poljubil je s tolikim trpljenjem posvečeni prostor z mislijo na sina, ki bo moral iti skozi kalvarijo zdravljenja. Po nekaj tednih se je vrnil domov z zdravniškim navodilom, da mora vsak dan jemati zdravila za zadrževanje bolezni. Toda Karli je zmetal drage tablete v smeti in se po par tednih spet znašel v bolnici zaradi nasilja, povzročitve škode, kričanja in preklinjanja. Po nekaj dnevih je bila hiša kar pretiha in oče je pogledal v Karlijevo sobo. Vse razmetano. Kitara naslonjena ob posteljo. Kasete razmetane po tleh med nogavicami in čevlji. Temne majice potiskane z rokovskimi zvezdami, šolske knjige in zvezki. Vse to je čakalo lastnika, ki ga ne bo. Naslonjen na podobje je oče skozi zasolzene oči gledal popravljena vrata in stol, ki ju je Karli v jezi razbil-Kdo je kriv za to trpljenje? Prejšnji Karl ne živi večje mrtev. O, da bi bil vsaj mrtev... tako je pa živi mrlič. Stena med Karlom in življenjem zdravih ljudi je debela samo toliko, kolikor meri na oddelku 21 v Cumberland Hospital. Za Karla pa je debela več kilometrov. Za silo so ga pozdravili in spet seje vrnil. Kako so ga bili domači veseli! Toda to ni več prejšnji Karl. Dokler je jemal zdravila je še šlo, toda študirati ali delati ni mogel. V bolnici seje navadil kaditi. Tudi razna mamila je od časa do časa užival. Zdravil ni redno jemal, zato se je znašel v bolnici ali ječi, sodišče je zanj izdalo Re-straining Order, nazadnje Community Treatment Order, tudi od sodišča prisiljeno zdravljenje. Če ni šel vsaka dva tedna po injekcijo, je prišel njegov psihiatrični bolničar na dom in mu jo dal, včasih tudi s pomočjo policije. Približno dve leti je živel po raznih stanovanjih-nazadnje 16 mesecev v Cabramatti, kjer so mu narkomani razbili vrata in ga oropali vsega. Moral seje vrniti domov-Dvaindvajset let takega življenja vse do danes. Zgoraj sem prepisal poročilo iz Rafaela: “Potrebo podporne skupine premalo poznamo, zato jih je le nekaj, ki radi pridejo...” Morali bi pisati: “Zato jih je malo, k’ radi pridejo...” Vsak se boji sramote te bolezni, ali paje skrbnik nekoga, kije bolan. Je opisana bolečina sramota? Pisec tega članka je imel dve srčni operaciji, bypass in letos popravno operacijo na prsih. Obiski so mu v bolnico prinesli rože in voščilnice Get Well. Zakaj duševni bolniki ne dobijo takšnih voščilnic, ko duševno veliko bolj trpijo? Kaj je narobe? To, da po splošnem mnenju fizične bolezni niso sramota, duševne pa so. Prvo srečanje Podporne skupine za duševno bolne in jihove skrbnike je bilo v Merrylandsu 27. marca 2000. drugem srečanju nam je gospodična Lilijana Mikuletič predavala o duševnih boleznih in odgovarjala na vprašanja. Gospa Teresa Petrič je bila druga gostja, Predavateljica z Trancultural Mental Health Centra(TMHC). Pozneje je bila gostja govornica dr. Lidija Kovač iz zdravstvenega centra Hurlstone Park in Dr. Ross iz Callan Parka. Tudi ti dve sta nam lepo razlagali o problemu duševnih bolezni. Na žalost je bilo zaradi stigme na predavanju Lilijane štirinajst ljudi, z njenimi starši vred, pri dr. Lidiji pa samo devet. Rad bi povabil gospoda Carlosta Suareza od TMHC Cumberland; prišel bi, če bi se zbralo vsaj dvajset ljudi. Sam je bolnik (consumer), jemlje zdravila in je polno zaposlen kot Consumer Project Officer pri TMHC. Piše članke v zdravstveno revijo Synergy ter druge. Zelo zanimivo bi ga bilo slišati, ker je sam bolnik in se tega ne sramuje. O bolezni je že predaval na raznih forumih 'n se uspešno bori proti stigmi. Tudi gospa Mariza Ličan Je podprla našo Podporno skupino, obenem pa izrazila ZelJ°, da bi potrebovali tudi podporno skupino za razne kronične bolezni, ker tudi ti ljudje potrebujejo moralno Podporo, da lažje prenašajo svoje težave. JOŽE KOŠOROK, SYDNEY, NSVV Pe zdi vendar pametno, da greš malo okrog. Pred v°jaščino je najbolj pripraven čas. Potem pridejo druge muhe in skrbi. Ali bi hotel na mojo domžalsko Podružnico?« Tonček je debelo pogledal. Seveda bi rad videl tudi taj drugega kot samo mestne hiše! Saj mu za Ljubljano ni bilo dosti. Pač je našel pri teti topel domek in rad je včasih pogledal k tovarnarju Polaku, kjer je služila sestra Ivanka. Sicer bo pa moral tudi iz Domžal večkrat z vozom v ljubljansko skladišče in bo imel tako priliko za obiske. Sprejel je očetovsko ponudbo in odšel za pol leta v Domžale. Nato ga je dobri trgovec prestavil v blejsko podružnico. Le naj si dolenjski fant ogleda tudi Gorenjsko in njen biser! Tonček je z odprtimi očmi požiral lepoto slovenske zemlje. Rad seje zazrl v mogočne snežne vrhove ali sedel v čoln in zaveslal na Otok. Tam je vlekel za vrv, da je zvonček želja milo pozvanjal ter dvigal pred božji prestol Tončkovo molitev. Da bi ostal vedno pošten, kljub tujini in brez skrbnega materinega očesa; da bi bila bratova žena dobra z materjo in da bi Janez lepo gospodaril. Da, Tonček je dostikrat mislil na dom. Zdaj šele je čutil, kaj mu je bila domačija v Potoku, kjer mu je sleherna stvarca obujala mladostne spomine. Kaj bi dal, ko bi mogel še enkrat nazaj v brezskrbna leta, ko je kričal po pašniku, gradil čebelnjak in poljubljal roko gospodu Hudoverniku! Pa je vse minulo in za vedno utonilo nekje v globini. Kakor kamen, ki ga vržeš v vodo. Tončku so zdaj v resnici pognali pod nosom brki in sam sije služil vsakdanji kruh. Želja, da bi na domači grudi zagrabil ročko očetovega pluga in zaoral ali pa stregel z žitom očetovim mlinskim kamnom, je včasih zažarela kot ogenj. Toda vedel je, da je neizpolnjiva. Moral je zdoma, ker je bil mladi na poti. Da bi postal kovač pri sestrinem možu, je bil tistikrat vse prešibak. V Stični se ni pogosto oglašal, dasi je tolikokrat zahrepenel po ljubkih dolenjskih gričih in cvičku in domačiji v Potoku. Predenje odšel na Bled, je skočil čez nedeljo domov. Drugič pa se je odpravil na Dolenjsko, ko ga je cesar poklical k naboru. Z velikim rdečim šopkom za klobukom je s poštnim vozom potoval v Višnjo goro, kamor je bil pristojen. Tam se je sešel s celo kopico nekdanjih sošolcev, ki so prišli na vojaški pregled iz stiške strani. »Potrjen!« je slišal naš Tonček in po dolenjsko zavriskal. Se nadaljuje V OSMIH DNEH OKOLI SLOVENIJE 4o Ajdina mati Potoki, G oremjska Zjutraj težko vstanem, ker je dan tako turoben. Odgrnem rolete in pogledam ven: težki sivi oblaki napolnjujejo nebo. Najraje bi zlezel nazaj pod odejo. A potem ne bom obkrožil Slovenije v osmih dneh. Hitro pograbim nekaj krame in grem proti avtu. Na ramenih čutim prve dežne kaplje. Nič dobrega se ne obeta. Malo kasneje že zapuščava Ljubljano in se po stari cesti usmeriva na Gorenjsko. Današnji cilj je poznoantična naselbina na Ajdni nad Potoki. To je zanimiv hrib na pobočju Stola v Karavankah. Visok je dobrih tisoč metrov, a ima presenetljivo prepadne stene. Ajdna je raj za vse, ki jih pritegneta lep razgled in slikovito gorsko okolje, dopolnjeno z izjemnim kulturnim spomenikom. Ko pri Lescah, takoj za športnim letališčem, zavijeva z glavne ceste, se usmeriva proti Ajdna - ostanki starokrščanske cerkve Jesenicam. V Žirovnici se zazreva v pobočje Stola. Nič. Ajdne ni! No, Ajdna žeje, a je zaradi megle ne vidiva. V dežju mi debela ura pešačenja prav nič ne diši, zato se z avtom podava po gozdni cesti proti hribu. V bližnji koči se okrepčava s toplim čajem in se peš odpraviva skozi premočen gozd. Zrak je tako nasičen z vlago, da komaj diham. Kot bi dihal skozi gobo. Sprva je pot precej strma in kmalu se znajdeva na sedlu pod Ajdno. Tukaj so tudi ostanki tovorne žičnice; z njeno pomočjo so spravljali arheologi na goro pripomočke za izkopavanje. Ko človek stoji na sedlu, ne more veijeti svojim očem. Kako so lahko na tem prepadnem hribu prebivali ljudje pred 1500 leti? Vrh obdajajo trideset metrov visoke, izredno težko BOJAN ERHARTIČ prehodne stene. Saj pravijo: težko osvojljiva, lahko hranljiva! In kaj je napeljalo ljudi, da so se naseljevali v tako ekstremnih krajih? V 3. stoletju našega štetja je bila rimska država že v razsulu. Vojska je razpadla in nikogar ni bilo, ki bi ustavil velike selitve germanskih in drugih ljudstev. Sredi vojnih viher, ropanja in požiganja, je bilo prebivalstvo prepuščeno samo sebi. Tisti, ki so preživeli, so se umaknili v naravno dobro zavarovane kraje. Tako so nekje v 5. in 6. stoletju na težko dostopnih vzpetinah začele nastajati naselbine. V Sloveniji jih je bilo odkritih več deset. Najvišjo in najbolj prepoznavno lego med vsemi ima nedvomno Ajdna. Tedanje prebivalstvo je bilo že krščansko, zato so osrednji položaj v naselbinah zavzemale cerkve. Poleg cerkve je bilo še nekaj drugih objektov. Strokovnjaki predvidevajo, da je v naselbin1 živelo kakih sto prebivalcev. Večina teh višinskih naselbin je živela nekako do začetka 7. stoletja, občasno so bile poseljene do devetega. Takrat je bila cerkev na silo porušena in izropana. Zanimivo je, da so jo uničil' Slovani, torej naši predniki, ki takrat še niso prevzeh krščanstva. Staroselsko prebivalstvo (potomci Rimljanov) je bil° deloma fizično uničeno, preostanek pa se je postopoma zlil s slovanski® svetom. Sporni11 nanje je še danes živ-Spomnimo se n® povesti o Ajdih, n» vile rojenice 10 sojenice, pa tud' Mogočne ruševine gradu Kamen imena krajev in rek spominjajo nanje. Se nedavno so v ljudskem izročilu živeli velikani, Ajdje, i” znano je bilo, daje Ajdovska deklica sedela na vrhu Ajd116 in namakala noge v Savi. Spomin na ajdovske čase pa ni ohranjen le v mitologij1. Na Ajdni najdemo tudi materialne dokaze: ostani cerkve, bivališč, orodja in drugih pripomočkoV’ Prizadevni arheologi so naselbino raziskali, deln° obnovili ter uredili za ogled. Temelje in zidove so zaščiti'1 in prek njih zgradili streho, da niso izpostavljeni ostren111 gorskemu podnebju. Del naselbine pa še čaka na raziskovanje in obnovo. Kljub vsemu Ajdno obišče le malokdo. Danes na primer razen naju v naselbini ni žive duše. Vreme je res slabo, a vendar je najdišče vredno °gleda. Ob lepem vremenu seže pogled tja do Bohinja; celotne Julijske Alpe so kot na dlani, pod nami se odpira dolina Save, za našim hrbtom pa mogočno pobočje Stola. Za konec se ustaviva še pri čudovitem gradu Kamen. Grad leži ob potoku nad naseljem Begunje, kjer ima svoje obrate svetovno znana tovarna športne opreme Elan. Zanimivo je, da je Kamen zelo malo obiskan, čeprav st°ji nedaleč od glavnih prometnih in turističnih poti. Po ^ojem mnenju je to eden najlepših gradov na naših tleh. Med lastniki gradu so bili tudi Lambergi, ki so zaradi Junaštev prišli celo v ljudske pesmi (Pegam in Larnbergar). Kamenje bil opuščen pred skoraj tristo leti ln je nezadržno propadal, tako da je danes pretežno v rasevinah. V zadnjih letih so se pričela obnovitvena dela, s katerimi skušajo gradu vrniti vsaj delček njegove slave. 5o Krajinski park Laliimjja, IBela kraj ima Nebo še vedno polnijo sivi deževni oblaki, a zagretih to ne moti. Tako kot včeraj, v zgodnjih jutranjih urah Opuščava prestolnico. Usmeriva se na jug, proti Beli krajini. Med Ljubljano in Belo krajino je zanimiva dežela °deta v gozdove - Notranjska. Njena glavna vodna žila Je reka Krka, med kulturnimi znamenitostmi pa izstopajo ^evilni gradovi. V Stični, znani po cistercijanskem ^mostanu, in na Muljavi, rojstnem kraju pisatelja •Jurčiča, se danes ne bova ustavila. Raje se bova posvetila reki Krki in gradovom ob njej. Bogenšperk, Ortnek, ^očec, Soteska,Turjak, Žužemberk so najbolj znani Grad Žužemberk in reka Krka V krajinskem parku Lahinja skalnem robu nad reko razvaline gradu. Njegove gole stene se še vedno odslikavajo na gladini bližnje Krke. Srednjeveško jedro med vojno požganega gradu je uničeno, ohranjeno in obnovljeno je renesančno obzidje. Manj kot deset kilometrov nižje naletiva na nekaj podobnega: ruševine nekdaj čudovitega gradu. Grad Soteska so leta 1943 požgali partizani, da se ne bi v njem nastanila nemška vojska. Če bi nadaljevala pot ob Krki, bi prispela v Novo mesto, središče Dolenjske. Usmeriva se na jug in čez pol ure doseževa Belo krajino. Strokovnjaki se še danes prepirajo, od kod pokrajini takšno ime. Morda so k temu botrovale bele narodne noše, morda bela debla brez... Naj bo tako ali drugače, Bela krajina je eden najbolj odmaknjenih kotičkov naše male domovine. Najjužnejša pokrajina Slovenije je zaprta proti njenemu osrednjemu delu in na tak način ‘naravno izolirana’. Daje Bela krajina še bolj pestra, so poskrbeli Turki v srednjem veku: ko so vdirali na Balkanski polotok, so se tukaj naselili srbski in hrvaški begunci. Ti so se zlasti po drugi svetovni vojni precej pomešali z avtohtonim prebivalstvom. Izmed naravnih lepot človek nikakor ne sme prezreti reke Kolpe, čudovitega izvira Krupe in seveda Krajinskega parka Lahinja. gradovi na Dolenjskem, ogledali pa si bomo le dva. Izvir Krke je danes - kljub obilnemu deževju - komaj omembe vreden. Značilen kraški izvir je pod strmo steno, kjer je tudi vhod v nekaj sto metrov dolgo jamo. Trenutno je v celoti suha, ob obilnih padavinah pa voda silovito bruha iz jame. Nič ne pomaga, prišla bova drugič, ko bo padlo več dežja. Lahko pa si pobližje ogledava dolino nekaj kilometrov nižje. Pravijo, daje Krka v zgornjem delu ustvarila eno najlepših slovenskih rečnih dolin. Pri Žužemberku so zaradi pregrad iz lehnjaka nastali slikoviti slapovi, brzice in jezerca. Ob robu naselja najdemo na izpod TRIGLAVA V spomin sestri IMloniki Antolm 10.11.1911 +29.3.2001 Devetindvajsetega marca je Gospod po sestri smrti obiskal našo skupnost in ob 11.50 uri iz svojega vinograda odtrgal dozorel sad. Skozi devetdeset let gaje negoval, okopaval in zalival s svojo milostjo. Sestra Monika Antolin seje rodila 10. novembra 1911 v Odrancih kot predzadnji otrok v družini s petimi otroki. V župnijski cerkvi v Beltincih je pri sv. krstu dobila ime Katarina. Ko je bila stara dve leti in pol, ki je na porodu zadnjega otroka umrla mama. Družina je ostala brez mame in očeta. Oče je bil poklican k vojakom, saj seje takrat začela prva svetovna vojna. Za otroke so v tem času poskrbeli sorodniki. Po vojni se je oče srečno vrnil domov in kmalu je prišla k hiši mačeha z materinskim srcem, ki je za vse otroke lepo skrbela. A čez dve leti je prišla nova preizkušnja. Oče je zbolel in kmalu umrl. Tako je otroštvo sestre Monike zaznamovano z veliko bolečino ob izgubi obeh staršev. Kot sedemnajstletno dekle seje odločila, da bo Bogu posvetila svoje življenje. Prišla je k sestram v Lendavo, kjer je kot kandidatinja preživela dve leti. Devetnajstega avgusta 1930 je bila v Slovenski Bistrici sprejeta v noviciat, 22. avgusta 1931 položila prve zaobljube in 22. avgusta 1934 večne. Letošnjega avgusta bi minilo 70 let odkar je postala članica kongregacije Frančiškank Brezmadežnega spočetja. Njeno prvo delovno mesto je bilo na Golniku, v sanatoriju za tuberkulozne bolnike. Štirinajst let je delala tam kot bolniška strežnica. Za to sije pridobila izobrazbo z enoletno bolničarsko šolo v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je s tem poslanstvom nadaljevala v čakovski bolnišnici, kjer je leta 1963 dočakala upokojitev. Leto dni kasneje je bila premeščena na Brezje za hišno predstojnico. Tukaj je ostala samo štiri leta, potem pa je 6. avgusta 1967 odpotovala v Avstralijo v pomoč sestram, ki so leto prej začele delovati med slovenskimi izseljenci. Vsa leta je bila v Slomškovem domu v Melbournu skrbna gospodinja, otrokom v otroškem vrtcu in svojim sosestram. Skupaj s sestrami je našim izseljencem predstavljala košček domovine in domačnosti, tisto, kar rojaki v tujini najbolj pogrešajo. Po petindvajsetih letih seje 6. februaija 1992 vrnila v domovino, na Brezje. Sestra Monika je uresničila željo naše ustanoviteljih m. Frančiške Lampel ‘naj bomo majhno orodje v božji*1 rokah’. Gospod jo je po svoji previdnosti uporabil, daje ob bolniških posteljah delila sočutje s trpečimi in v kuhinji poskrbela za lačne. Ob vrnitvi v domovino se je za s. Moniko začel n°v apostolat: to je bil apostolat molitve in vdaneg8 prenašanja križa bolezni in starosti. Kakor sveča je dogorevala in izgorela. Sestra Monika (v sredi) s s. Pavlo in s. Moniko, Kew 1971 Draga s. Monika, hvala vam za vse ure trpljenja in molitve. Skrita pred svetom so bila vaša zadnja leta v domu duhovnih vaj na Brezjah. Jagode rožnega venca so drsele skozi vaše prste za udeležence duhovnih vaj, za nas, za nove poklice, domače in vse potrebe Cerkve >n naroda doma in po svetu. Bogu se zahvaljujemo za dar vašega življenja in zvestobe ter ga prosimo, naj vas sPrejme v svoje naročje in vam podari svoj mir. SESTRA MARTA IN SOSESTRE Ti 1« slok otrok atoor slovens po svetu, Jezersko Obogateni z izkušnjami pri organizaciji taborov mladih •z Slovenije in slovenskih rojakov iz tujine v preteklih 'et'h, bo Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa tudi v letu 2001 pripravila taborjenje mladih, ki bo potekalo na Jezerskem od 29. julija do 5. avgusta ^001. Otroci bodo bivali v šotorih. V primeru slabega Vfemena bodo prenočevali v bližnji osnovni šoli. Tabor je namenjen druženju mladih slovenskih rojakov lz zamejstva in po svetu, starih od 12 do 16 let, z vrstniki lz Slovenije, medsebojnemu spoznavanju in Povezovanju. Čez nekaj let bodo mladi Slovenci iz tujine ln domovine sodelovali pri oblikovanju skupnih kulturnih, znanstvenih in gospodarskih projektov, Poznanstva, sklenjena na taborih, pa jim bodo lahko pri tem v veliko korist. Udeleženci iz tujine pa bodo tudi Potencialni ambasadorji naše dežele po svetu. Načrtujemo taborenje približno 60 udeležencev; 45 iz ^jine in 15 iz domovine. Tabor bo vodil Davo Karničar ' človek, ki je prvi smučal z Everesta. Vsebina tabora je spoznavanje in odkrivanje slovenske Kulturne in naravne dediščine, vesela šola slovenskega Jezika, spoznavanje Jezerskega, okoliških krajev in J*J'hovih zanimivosti ter običajev, gorska šola z Davom Karničarjem, navezava stikov z domačini, obisk muzeja, anje virov o izseljencih z Jezerskega in okoliških zbir; aJev v tujino, pogovori na temo: Če bi živel tu, bi.... Ravnice na temo problematika mladih, priprava zbornika. Prosti čas bomo zapolnili s športnimi igrami, s Planinskimi pohodi in taborniškimi šegavostmi, večere Pa Popestrili z veselim druženjem ob tabornem ognju. Prijave zbiramo do 10. junija oz. do zasedbe mest. °*>ljite nam jih na naslov: SSK, Cankarjeva 1/IV, 1000 Hubljana, tel/fax + 386 01 425 40 24, e-pošta: ssk.up@eunet si Udeležnina, ki krije vse stroške bivanja *naša 10. 000 sit. Stroški prihoda na tabor krije vsak udeleženec sam. (Za prijavnico lahko pokličete na uredništvo Misli, lahko vam jo pošljemo po pošti.) Vabimo slovenske otoke po svetu, da spoznajo to prelepo alpsko dolino, ki še vedno skriva v sebi skrivnost čudovitega ledeniškega jezera, da začutijo čarobno lepoto okoliških krajev z vencem visokih gora, da spoznajo prijaznost Jezerjanov, barvitost njihove govorice, ki jim bo znala približati svet spominov na stare čase in jih spoznala z načrti za življenje v novem veku. Vabimo jih, da druženje s svojimi rojaki - vrstniki, ki žive širom po svetu, prepletejo z enkratnim doživetjem Jezerskega. JANA PODOBNIK, SLOVENIJA Znanstveno posvetovanje Zveza zgodovinskih društev Slovenije ob desetletnici obstoja slovenske države pripravlja znanstveno posvetovanje. Srečanje, ki so mu dali naslov Desetletnica slovenske države - pričevanja in analize, bo potekalo od 21. in 22. junija v Brežicah. Za to so se odločili, ker so bili v širši okolici Brežic nekateri najpomembnejši vojaški spopadi osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Cilj simpozija je, da bi z izdajo zbornika z referati s tega posvetovanja postavili strokovne temelje za zgodovinsko raziskovanje slovenske osamosvojitve. T. G. Nesreča v rutlniku V jami Ojstro v rudniku Trbovlje-Hrastnik je prišlo 24. aprila do dveh vdorov vode in blata. Prvemu, ki je bil manjši, so se rudarji zgodaj zjutraj pravočasno umaknili. Drugi pa je nekaj ur zatem presenetil skupino sedmih rudarjev, ki so bili v rovu, da bi odpravili posledice prvega vdora. Eden izmed njih seje rešil brez posledic, drugega je blato odrinilo nazaj. Reševalci so ga poškodovanega prinesli iz jame. Za preostalih pet, ki jih je blato odneslo, ni bilo več upanja. Do prvega trupla so prišli še isti dan. V jami Ojstro so kopali rjavi premog. Po načrtih, ki predvideva zapiranje rudnika Hrastnik-Trbovlje, pa naj bi omenjeno jamo začeli zapirati čez dva meseca. T. C. Varovana tlržavna skrivnost Velika premoč sedanje vladne koalicije v Sloveniji prihaja do izraza tudi pri številnih zakonih in drugih odločitvah vlade in parlamenta. Sem sodijo številne odločitve, ki manjšajo pravice navadnih državljanov od upokojencev do mladih družin in otrok. Država varčuje pri enih in drugih, veča davke in trošarine. Najprej so te ukrepe občutili upokojenci, ki so kljub padcu vrednosti tolarja in povišanju plač dobili le polovico tega, kar jim pripada. Na drugi strani pa nekatere cene poskočijo tudi za dvomestno število. Sprejemanje proračuna, ki je potekalo ponoči, je strogo varovana državna skrivnost. Zvedeli smo le skupno številko prihodkov in odhodkov letošnjega proračuna. Preglednih razpredelnic, običajnih v demokratičnih družbah, pa pri nas ne poznamo. Tudi podatkov kako je vlada ravnala s proračuni minulih let ni. Vemo le, da se zadolženost države iz leta v leto veča. Pri vsem tem pa odgovorni sprejemajo zakone, ki so velikokrat vprašljivi. Eden takih je zakon o zdravljenju neplodnosti in umetni oploditvi. Čeprav bi pričakovali, da zakon pomaga neplodnim zakoncem, ki ne morejo imeti otrok in ureja zdravljenje, ta govori še o marsičem. Najbolj sporno je, da omogoča umetno oploditev samskim ženskam, ki imajo lahko otroka po naravni poti. Napredne politične veljake ne moti, da so s tem otroku kršene osnovne pravice. Medtem ko ni denarja za otroke in družine v stiski, pa si bodo posvečeni lahko privoščili karkoli, pri čemer tudi trgovina z zarodki ni izključena. Veliki petek - dela prost dan Ekumenska dejavnost je v Sloveniji navzoča že od škofa Antona Martina Slomška naprej. Pred šestimi leti pa je bil ustanovljen Svet krščanskih Cerkva v Sloveniji-Članice sveta so Rimskokatoliška, Evangeličanska in Srbska pravoslavna Cerkev pri nas. Prizadevajo si za pospeševanje dialoga, ekumensko sodelovanje in povezovanje ter skupno nastopanje v javnosti. Svet seje zadnjič sešel po veliki noči. Na srečanju je izoblikoval predlog, da bi bil veliki petek dela prost dan in ga poslal vodstvu naše države. Tako kot v Avstraliji je veliki petek tudi v več evropskih državah dela prost dan. T. C. iNIovi prior kartuzije Pleterje Kartuzijam v Pleterjah so v začetku aprila izvolil1 novega priorja. To službo je prevzel p. Josef Maria David, ki je pred kratim prišel iz Nemčije. Dosedanji prior, p-Lanuin Marija Fischer, po rodu iz Bavarske, seje zaradi starosti (ima 83 let) odpovedal tej službi. T. C■ Dva milijona tulipanov V Arboretumu Volčji potok so med prvomajskimi prazniki odprli deseto razstavo tulipanov in holandsko vas. Travnik pred vhodom je krasilo dva milijona tulipanov, obiskovalci pa so lahko občudovali kar 164 različnih vrst cvetov. Trenutno v Volčjem potoku cvetijo tudi azeleje in rododendroni. T. G- p. Metod Ogorevc, OFM SS. Cyril & Methodius Slovenian Mission Baraga House, 19 A'Beckett St. Kevv, Vic. 3101 Tel.: (03)9853 8118 in (03) 9853 7787 Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176 Dom počitka - Mother Romana Home 11-15 A'Beckett St., Kevv, Vic. 3101 Tel.: (03) 9853 1054 Fax: (03) 9855 0811 KRSTA Vesel sem, da lahko tokrat zapišem enkrat več krstov kot pogrebov. OLIVIA JANE KASTELIC, roj. 5. 7. 2000, Hamp-ton, Melbourne, hči Johna Kastelica in Christiane, rojene Asche, je bila krščena v naši cerkvi 21. aprila 2001. Botra sta bila Vilim in Irene Kinkela. NIKOLAS ANTON BRIŠEVAC, Laylor, Vic., sin Nikola Briševca in Helene Antonije, rojene Vučko, je bil krščen v naši cerkvi 22. aprila 2001. Krstni boter je bil Robert Mertnik. POGREB - ALBINA OBLAK, ROJ. ČADEŽ, je umrla v Domu matere Romane 8. aprila letos. Rojena je bila 30. januarja 1914 v Gorenji vasi. Leta 1948 se je poročila z Vinkom Oblakom iz Žirovskega vrha. Let3 1949 sta z možem prišla v Avstralijo, v Suneshine, Mel' boume, kjer sta najprej živela v bungalovu. Kasneje sta si zgradila hišo. Albina je dolga leta delala v menz’ ST. cini in metod MELBOURNE Spedling. Otrok nista imela. Mož Vinko je umrl že leta '985. Potem ko jo je doma zadela možganska kap in je bila dlje časa v bolnici, zaradi posledic pa ni mogla govoriti, jo je maja leta 1997 sprejel Dom matere Romane. Zapušča nečakinjo Frances Butinar ter rojake ln znance, posebno iz Suneshina. Pogrebna sv. maša je bila iz cerkve v Suneshine na pokopališče v Altoni, kjer Je pokopana poleg moža. SLOMŠKOVA ŠOLA je odprla vrata v novo šolsko leto v nedeljo, 25. marca. Zaenkrat se slovenskega dopolnilnega pouka udeležuje sedemnajst otork, še vedno pa so dobrodošli novi učenci. Še naprej je aktiven odbor staršev, ki med drugim preučuje možnosti za °troško igrišče zadaj za staro kapelo. V nedeljo, 6. maja, v organizaciji šole in odbora staršev proslava ob Materinskem dnevu. Učiteljica je Veronika Smrdel, Pomagata pa ji Maria Stathopolous in John Golja. Predsednica odbora staršev je še naprej Veronika Gregorič. V nedeljo, 20. maja, bo med deseto sv. mašo Prvič posebno bogoslužje (v šoli) za otroke, ki ga poznajo •udi v avstralskih cerkvah. Šoli in staršem želimo božjega blagoslova pri njihovem delu. V versko središče Prinašajo mladostno svežino. SLEPI PIANIST Peter Breen iz Melbourna je bil s svojo ženo med nami v nedeljo, 1. aprila, po deseti Zaigral in zapel nam je nekaj skladb in spregovoril 0 svojem življenju in o organizaciji Christian Blind Misson International. Prostovoljni prispevki, ki smo jih *brali pri vratih ($ 180), so bili namenjeni njemu oziroma 0rganizaciji, kiji posveča veliko svojih moči. VELIKI TEDEN seje začel v soboto pred cvetno nedeljo s čiščenjem okolice cerkve in Baragovega doma 'n nadaljeval z izdelovanjem butaric. Obe dejavnosti sta '1* lepo obiskani. Tako na cvetno nedeljo kot na ^elikonočno vigilijo in veliko noč smo imeli blagoslov ePega vremena, tako da smo lahko imeli glavne sv. maže *unaj na prostem, pred lurško votlino. Bog povrni vsem, 1 ste na različne načine pripomogli, da je bilo naše Praznovanje pestro in doživeto! Od 1.300 razposlanih Velikonočnih pisem smo doslej dobili nazaj 326 ovojnic * Velikonočnim darom, skupaj $6,809. Bog povrni vsem darovalcem! Za butarice smo dobili $488, za velikonočni Srečolov pa $615. Izkupiček bo Društvo sv. Eme Namenilo nabavi novih prtov v dvorani. Letos sem pred veliko nočjo prvič pomagal pri spovedovanju Hrvatom, ki niso tako podlegli razvadi skupnih odvez kot Slovenci. Štirje duhovniki smo pri Hrvatih tri večere spovedovali po štiri ure, medtem ko je bilo pri nas pol ure pred mašami in obredi več kot dovolj za tiste, ki so želeli opraviti velikonočno spoved. Priložnost za spoved je bila tudi v Springvalu, North Altoni, Geelongu, St. Albansu, Monvellu in Wodongi. MARIJIN MESEC MAJ - V torek, 1. maja, na praznik sv. Jožefa Delavca, smo prebrali šmarnice pri deseti maši, spomnili pa smo se tudi druge obletnice molitvene skupine, ki je takrat ponovno zaživela. Na prvo nedeljo v maju bomo zapeli litanije Matere Božje, sicer pa bomo brali šmarnice ob petkih pri maši ob 18.30 in ob nedeljah pri mažah. Vabljeni ste, da v maju tudi doma kaj lepega preberete! NONET CERTUS IZ MARIBORA Pevska skupina devetih mož iz Maribora nas bo obiskala konec maja. V nedeljo, 27. maja, bodo nastopili v verskem središču pri maši in po njej, še isto popoldne ob dveh pa na društvu v St. Albansu. V petek, 25. maja, bodo nastopili na društvu Planica. En teden prej bo skupina v Sydneyju, teden dni kasneje pa v Adelajdi. Podrobnosti si preberite pri tamkajšnjih rubrikah. 50-LETNICO SLOVENSKIH FRANČIŠKANOV v Avstraliji bomo praznovali letos avgusta. Z njihovim prihodom seje kmalu začela oblikovati slovenska skupnost. Slovence so patri že od začetka povezovali z obiski, listom Misli, slovenskim bogoslužjem in še marsičem. Maja meseca pred petdesetimi leti sta v Sydney prišla p. Beno Korbič in p. Klavdij Okom. Na ta dogodek se bomo v Melbournu spomnili z majhnim programom pred kosilom na tretjo nedeljo, 20. maja. Od takrat naprej bomo pri nedeljskih sv. mašah molili posebno molitev kot pripravo na praznovanje petdesete obletnice. Enako molitev bodo molili tudi v Sydneyju in Adelajdi, vabljeni pa ste jo moliti tudi doma. Slovesno praznovanje bomo imeli v Melbournu konec avgusta, ko nas bosta obiskala mariborski škof monsinjor dr. Franc Kramberger in pro-vincial slovenske frančiškanske province p. Stane Zore. Podroben program praznovanja boste boste lahko prebrali v naslednji številki Misli. Milena Brgoč, Anica Markič in Dragica Gomizel pripravljajo razstavo fotografij in člankov iz Misli o verskem središču v Kewju, nekaj bo tudi iz Sydneyja in Adelajde. Pomagata tudi Ivan Lapuh in Lucija Smec. Draga Gelt pripravlja kroniko o patrih, ki jo bomo izdali ob tem jubileju in je del širšega projekta, Kronika Slovencev v Avstraliji, ki jo bosta v naslednjih letih predvidoma naredili skupaj z Veroniko Ferfolja. Po kroniki sodeluje tudi Tone Goijup. Rosemary Saražin končuje s pregledom in fotokopiranjem vseh člankov, ki se nanašajo na posamezne patre in s tem pomaga pri pripravi kronike. Naj ob urejevanju gradiva omenim tudi Angelo Videc, ki je sortirala okrog petsto avdio kaset, od katerih je približno sto povezanih s slovenskim' oddajami na 3EA in 3ZZZ. p. Metod MOLITEV ZA PRIPRAVO NA PRAZNOVANJE PETDESETE OBLETNICE Molimo. Bog naš Oče, v času obiska slovenskega škofa in frančiškanskega provinciala, nam v obilni meri podeli Svetega Duha, da bomo prisluhnili Kristusu, sprejeli njegov dar odrešenja in svoje življenje prenovili po njuni besedi. Čas njunega obiska naj nas v Kristusu zbliža med seboj, da bomo postali živa Cerkev za rešitev sveta. Naj nas ta obisk, čas tvojega obiskanja, poveže v eno družino Božjih otrok-Posebno naj tvojo in našo bližino čutijo bolni, ostareli, zapuščeni in na različne načine stiskani. Pomagaj nam, da bomo v tem času bolj pozorni drug na drugega, da bomo našli poguma in moči, da bomo potrebnim pomagali in daj tistim, ki so pomoči potrebni, da jo bodo sprejeli. Naj poživimo zavest, da smo vsi soodgovorni drug za drugega, saj si ti naš skupni Oče. Božja Mati Marija, Srednica vseh milosti, izprosi naši mladini stanovitno vero. Mnogi so se oddaljili od Tebe in Tvojega Sina. Zanje te še posebej prosimo. Spremljaj jih na vseh poteh in jih varuj hudega. Pomagaj jim odkrivati lepoto vere in krščanskega življenja, ki jo je razodel tvoj Sin jezus Kristus in smo jo prejeli od naših staršev in duhovnikov ter ohranjali živo tudi v težavnih okoliščinah tujine. Gospod, pomagaj nam, da bomo v moči Svetega Duha na novo odkrili pomen nedeljske svete maše it1 drugih zakramentov, posebno svete spovedi; da bomo stopili na pota nove evangelizacije in v luči vere preživljali naš čas bivanja na zemlji, potem pa se nekoč veseli sešli pri tebi skupaj s pokojnimi patri, sestrami in dobrotniki. Amen. > v____________________________________________________________________________________________________________J P. Valerian Jenko, OFM; p. Filip Rupnik, OFM St. Raphael Slovenian Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 216® (P.O.Box 280, Merrylands, N.S.VV. 2160) CV HMCV Tel-: (02)9637 7147 in (02)9682 5478 I I it I Fax: (02)9682 7692 s?« raiae fael POKOJNI - V soboto, 24. marca 2001, je v Liverpoolu (Sydney) umrl FRANC BRATUŠA. Rojen je bil 21. 2. 1921 v Vogričevcih pri Ljutomeru kot sin Franca in Marije, roj. Kotnik. Bil je iz številne družine osmih otrok. Brata Franc in Stanko ter sestra Angela Dajnko so že med pokojnimi, živita pa še brata Alojz i” Viktor ter sestri Mili in Marija. Franc je prišel v Avstralij0 leta 1949. Poročil seje z Dorothy Burke, kije že dolg0 med pokojnimi. Pokojni Franc je bil zaposlen k°‘ delovodja v ceglami v St. Petersu, pozneje pa v cegl^111 Norbrick v Seven Hills. Franc je bil bolan pet let. Pred nekaj leti se je vnovič poročil s Kristino, vdovo Hovker, kije skrbela zanj v njegovi bolezni. Pokojnik Zapušča poleg druge žene Kristine tudi sinove Bernarda, Marka in Johna ter hčerko Rhondo in devet vnukov. Pogrebna maša za pokojnika je bila opravljena v naši cerkvi v Merrylandsu v petek, 29. marca. Nato je sledila upepelitev v krematoriju Pinegrove. V ponedeljek, 23. aprila 2001, je v bolnici v Sutherlandu umrl VELJKO BRANA. Rojenje bil 5. ^ 1931 v Vogljah (Repentabor). V Avstralijo je prišel leta 1954. Leta 1956 seje poročil z Miriam Wright. Rodil se jima je sin Mihael. Veljko je bil najprej Zaposlen pri sekanju trstike v Queenslandu, nato je delal na projektu Snowy Mountain, potem pa je prišel v Sydney in dobil delo v pristanišču kot operator *erjava. Družina je živela v Oyster Bayu. Veljko je tol bolan eno leto. Pogrebne molitve za Veljka so bile opravljene v cerkvi sv. Patrika v Sutherlandu, nato je Cedila upepelitev v Woronora krematoriju. V dneh med 18. in 23. aprilom 2001 je na svojem domu v Milperi umrl PAVEL MATIČIČ, ki je bil r°jen 24. 1. 1935 v Topolah pri Mengšu, sin Franca ln Frančiške, roj. Zalokar. V Avstralijo je prišel leta '957. Poročil seje z Danico Kepic, ki pa je že 17 let nied pokojnimi. Pavel je bil po poklicu mizar. Pokojnik zapušča hčerko Sonjo, ki je poročena z Johnom Nota in sedem mesecev staro vnukinjo Lily, v domovini pa še sestre Francko, Milico, Anico, dragico ter brata Vinka. Pogrebna maša za Pavla je tola opravljena v Merrylandsu v ponedeljek, 30. aprila, Pokopan pa je bil na pokopališču, Forest Lawn, ^-ePpington, poleg svoje žene Danice. ^ ponedeljek, 30. aprila 2001, je v bolnici Prince Alfred v Sydneyju v starosti 78 let umrl VENCELJ °GRIZEK. Po rodu je bil iz Matenje vasi pri Postojni, Htoje bil rojen 6. 9. 1922 kot sin Hermana in Marije, r°J- Stemberger. Leta 1954 seje v Trstu poročil z Ano, r°J' Bele, ki je po rodu iz Selc pri Pivki. Kmalu nato S(a imigrirala v Čile, kjer sta bila samo 18 mesecev in sta leta 1956 prišla v Avstralijo. Venceslav se je 2aPoslil v tovarni gume v Petershamu, nato je delal v ^sti stroki v North Parramatti in končno v Aubumu. n deluje imel nesrečo in si poškodoval nogo in kolk ter prestal kar štiri operacije. Od tedaj ni bil več sposoben za delo. Pokojnik zapušča tu poleg žene Ane in sina Johna tudi brata Stanka in sestro Anico, por. Vitežnik, doma pa še sestro Marico, ki živi v Matenji vasi. Rožni venec in pogrebna maša sta bila v Merrylandsu v petek, 4. maja, pokopan pa je bil na slovenskem pokopališču v Rookwoodu. Družinam in sorodnikom omenjenih pokojnikov naše iskreno sožalje! KRST - JESSICA ROSE CLEMENTS, Quakers Hill, NSW. Hčerka Andreja in Lise, roj. Kovše. Botra sta bila Števen Don in Kym Buckley. - Sv. Rafael, Merrylands, 8. aprila 2001. Novorščenki, staršem in botrom iskrene čestitke! N/ VELIKA NOC je spet za nami. Postni čas je hitro minil, ko smo se zbirali ob križevem potu ob četrtkih, petkih in na tiho nedeljo, 1. 4., ko je sodelovala tudi mladina. Postno romanje z najetim avtobusom smo imeli v ponedeljek, 26. marca, na Mount Schoenstatt. Na tiho nedeljo popoldne je bilo po več letih tudi romanje v Earlwood. Upam, da bo prihodnjič na tem kraju več rojakov. Pri obredih velikega tedna je bila lepa udeležba. Več ljudi kot pretekla leta je bilo tudi pri škofovi krizmeni maši na veliko sredo. Mešani zbor seje lepo izkazal pri vigilijski maši na veliko soboto, pri procesiji in slovesni maši na veliko noč in potem spet 29. aprila. Tudi na pirhovanju je bilo spet veselo ob zvokih ansambla The Masters, pri sekanju pirhov in ob postrežbi 2. delovne skupine. Vsem rojakom iskrena hvala za vso pomoč pri naši cerkvi, za čestitke in darove za veliko noč. Nemogoče je omeniti vse, ki pomagajo, ker bi gotovo koga prezrl. Vendar je pri Bogu vse zapisano in Bog vsem bogato poplača. Zato ostanimo zvesti naši skupnosti. MARIJIN MESEC MAJ smo začeli v torek, 1. maja, s sveto mašo, petimi litanijami in blagoslovom. Ker letošnje šmarnice še niso prispele, smo imeli branje Slomšek o Mariji iz šmarnic izpod peresa Stanka Janežiča iz leta 1992. Vabimo vas, da se udeležujete majniške pobožnosti, ki bo ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah ob uri, ko je maša omenjene dneve. To je lepa priložnost, da počastimo Marijo in jo prosimo za važne zadeve - osebne, družinske in javne. V naši cerkvi je že skoraj eno leto kip fatimske Matere božje. Ta znameniti kip je pretekla leta romal po številnih cerkvah in prireditvah. Samo Bogu in Mariji je znano, koliko prošenj in molitev, rožnih vencev in vzdihov je bilo izrečenih pred tem kipom. Osebno sem prepričan, daje za našo cerkev in skupnost velika čast, da imamo ta kip tukaj. Naj nam bo zato v spodbudo, da bomo Marijo iskreno častili, jo posnemali in se ji priporočali. Tudi letošnji majnik nas vabi k Mariji! V naši cerkvi imamo tri Marijine like - vsi predstavljajo Nebeško Mater Marijo, vsak od teh ima svojo duhovno in zgodovinsko povezavo z našo skupnostjo. Ob križu pri glavnem oltarju je podoba Marije Pomagaj. Ona je zavetnica našega naroda in nas povezuje z domovino Slovenijo, kip Brezmadežne pod korom in kip Srca Jezusovega pod zvonikom nas povezujeta z začetki naše cerkve v Merrylandsu, kip Fatimske Matere božje pri tabernaklju pa nas povezuje z dogodki v Fatimi ob Marijinih prikazovanjih Francesku, Jacinti in Luciji (ki še živi na Portugalskem), povezuje pa nas tudi s svetim očetom papežem Janezom Pavlom drugim, in z našo novo domovino Avstralijo. Papež je ta kip blagoslovil in ga poslal v Avstralijo, dajo čuva in prosi zanjo pri Bogu in Sinu Jezusu. SREČANJE BOL NI KOVin upokojencevbo v četrtek, 17. maja, z začetkom s sv. maši ob 10.30 dopoldne. (Molitvena skupina pa ima srečanje ob 10. uri.) Nudite prevoz nekomu, ki sicer ne more priti, če imate prostor v vašem vozilu. NONET CERTUS z Maribora bo gostoval pri nas v drugi polovici maja. (Nonet pomeni devetčlanski zbor.) V petek, 18. maja ob sedmih zvečer, bodo nastopil' na Slovenskem društvu v Wetherill Parku, v soboto, 19' maja ob isti uri v dvorani kluba Triglav, v nedeljo, 20-maja, bodo peli pri maši ob pol desetih, nato pa nastopil' na koncertu v dvorani. Zvečer ob šestih bodo prepevali pri slovenski maši v Canberri, nato pa bo koncert v dvorani tamkajšnjega društva. Naslednje dni Pa odpotujejo v Melbourne in nato v Adelaido. Vabljen' ste, da prisluhnete izvrstnemu petju tega zbora, ki je gostoval v mnogih krajih v domovini in po svetu. SREČANJE S FRANČIŠKOM bo naslednja dva meseca - v odsotnosti p. Filipa - vodil p-Carl Schafer iz Campbelltowna. Vabljeni ste torej na zadnji torek v maju, 29. 5., in zadnji torek v juniju, 26 6. V juliju pa bo p. Filip spet med nami. DEVETDNEVNICA v čast Sv. Duhu bo od petka, 25. maja, do sobote, 2. junija, binkošti pa so v nedeljo, 3. junija. Binkošti naj bi vsak kristjan praznoval kot obletnico sv. birme, ko smo bili potijeni v veri p° prihodu Sv. Duha v naše srce. Molimo za naše birmanski se pripravljajo na prejem Sv. Duha in prvoobhajance, ki bodo prvič prejeli Jezusa v svoja srca- GOSPODOV VNEBOHOD -27 maj* (v Avstraliji). To je tudi četrta nedelja v mesecu, ko Je na vrsti družinska maša: udeležba staršev z otroki. CANBERRA ima slovensko službo božjo vsak0 tretjo nedeljo v mesecu, torej 20. maja ob šestih zvečer-Zbor Certus prepeva pri maši in na koncertu v dvorai" tamkajšnjega kluba. Naslednje tri zimske mesece je ča5 spremenjen in je sv. maša že ob petih popoldne. Torej-17. junija, 15. julija in 19. avgusta. Šestnajsteg3 septembra pa je spet ob šestih. Obvestite se med seboj i" povabite k maši druge rojake, ki ne bodo brali tega obvestila. VVOLLONGONG - FIGTREE i»»» slovensko službo božjo vsako drugo in četrto nedelj0' mesecu ob petih popoldne. Torej: 27. maja, 10. in 2^-junija. V nedeljo, 3. junija, pa je zaradi binkoštneg3 praznika tudi izredna maša. PREJEM SV. OBHAJILA-Večkrat me kdo vPraša, če sme k sv. obhajilu. Za vreden prejem sv. obhajila se zahteva, da smo v stanju posvečujoče milosti božje, to je brez smrtnega greha. Tisti, ki žive v neurejenem zakonu ali niso veljavno poročeni, pa žive s*cuPaJ, izgubijo pravico prejema sv. obhajila po cerkvenem zakonu; tudi odveze pri sv. spovedi ne morejo dobiti, razen v smrtni nevarnosti. Še vedno pa zanje velja spodbuda, da hodijo k sv. maši, molijo, vzgajajo otroke v krščanskem duhu, spolnjujejo božje zapovedi in če je mogoče uredijo zakonsko življenje. 27. MLADINSKI - SLOVENSKI KONCERT bo v Merrylandsu v soboto, 6. oktobra. V nedeljo, 27. maja po maši bo sestanek mladine in odraslih, ki bodo pripravili vse potrebno za koncert. p. Valerijan kotiček NAŠIH MLADIH ipet AndteM-. haam, da ile. veliko- mČ lepo-P&fiveli. OpAMtUe ja. pAejinji rneAec; u4a Čudovita ki wii jiU fiotlali, ia- ie momla neJeje i^Uti. . iem vam pAipAaail dva janimioa članka. utuUe kabine pAlpa+nlse, pAMim, pižite mi, jelo 'kld hi je dolul kaki*t» pUmo! Andrenv Bratin« TALENTI NA RAZPOLAGO Mislite organizirati zabavo, sprejem ali proslavo? , bmili ste se na pravi naslov - polno mladih talentov 'mamo, ki umirajo od želje, da bi pokazali svoje darove v javnosti. ^Is|i, maj 2001 Na razpolago imamo veliko število različnih izvajalcev z različnimi sposobnostmi. Nekateri so solisti, nekateri delujejo v skupini, a vsi so pripravljeni pomagati. V Melbournu so na primer klaviaturist in harmonikar Lenti Lenko in Adrian Butinar, flavtistka Michelle Fistrič, pianistka Crissy Mesarič in ansambel Domači fantje. Potem sta plesni skupini Iskra in S. šola Dance Group, pevske skupine Fistrič Quartet, Wendy & Kristina Cestnik, Paul & Alenka Paddle in solisti kot Žalika Rizmal in seveda sem tudi sam pripravljen priskočiti na pomoč. Torej naslednjič, ko imate v mislih kakšno prireditev, uporabite nas, slovensko mladino. Ne bo vam žal, ne bomo vas razočarali. Stopite v stik z mano in jaz vas bom povezal s komer koli boste želeli. Prav tako so na razpolago ministranti ali oltarni strežniki. Pater Metod ima vedno rad ministranta ali dva, da mu pomagata ne le pri mašah, ampak tudi pri krstih, pogrebih in porokah. Bi kogar koli od vas zanimalo, da bi se nam pridružil? Če je odgovor da, pokličite patra Metoda, če živite v Melbournu, vesel vas bo. Če kdo iz Sydneyja, Adelaide, Canberre, Brisbana ali od drugod misli, da ima talent za ministranta ob krstih, porokah... naj se mi, prosim, oglasi. Predstavil ga bom v tej rubriki in potem, kdo ve... t? tr tt 125 Star jnth Zvezda tega meseca, šestnajstletna Michelle Fistrič, je v skupnosti dobro znana kot ena izmed otrok Fistričevega družinskega kvarteta. Poleg pevskih talentov (poje alt in sopran), uspešno muzicira tudi na flavti. Povrh vsega je Michelle tudi aktivna atletinja. Odkar pomni je rada sodelovala pri določenih športnih panogah. Prvo atletsko sezono je začela leta 1996 v Diamond Val-ley Little Athletics Club (DVLAC) pri Ul 3 girls. Na koncu sezone je bilo očitno, da je Michelle odlična atletinja. Dosegla je veliko prvih in drugih mest - 1. mesto pri teku z ovirami na 80m, prvo mesto pri teku z ovirami na 300 m, prvo mesto v Sprintu na 70 m, drugo mesto v šprintu na 100 m in drugo mesto v šprintu na 200 metrov. Naslednje leto je Michelle nadaljevala pri Ul 4 girls in se izkazala s petimi prvimi in enim drugim mestom. K svoji slavi je dodala še s trikratnim preseženjem rekorda pri teku z ovirami na 80metrov v svoji skupini. Njen rekord je še vedno nepresežen - 13.42 sekund. Tekmovala je tudi v troskoku, skoku v daljino in skoku v višino. Michelle je bila tako dobra, da so jo poslali na državno prvenstvo, kjer je pri troskoku dosegla 5. in pri teku z ovirami na 80 m 16. mesto. Tekmuje še vedno, čeprav zfejvkIixi#ox Hill in skupini Ul 7 women. Še vedno dosega velike uspehe na pokrajinskih in viktorijskih tekmovanjih, čeprav je začela zdaj tekmovati tudi na avstralskih državnih prvenstvih. Letos je bila izbrana za tekmovanje na 2001 Youth Olvmpics, kjer je bila šesta. »To je bila res dobra izkušnja za atlete, k> trenirajo, da bi postali elitni atleti,« pravi. Prav tako je letos dobila športno štipendijo na Ladv of Mercy Collegu za njeno predanost in športni duh na športnem oddelku. V intervjuju mi Je Michelle povedala: »Pred kratkim sen1 tekla na Avstralske# mladinskem prvenstvu v Bendigu in bil3 druga v prvem teku* čeprav sem bila poten1 v finalu na žalost četrta. Vseeno sem bila zelo zadovoljna; saj sem tekla blizu mojemu osebnemu rekordu.« Michelle je trdo delala za to, kar je danes. Je ena najhitrejših mladih talentov in mislim, da bi jo vsi moral' podpreti, da bo lahko na tekmovanjih dala vse od sebe- ANDREVV BRATINA Jiaaia- keAitepAelviaht^nultndea-. Va&zpodpo^ je Kujm- poinelnuz, da /to- 'Ike CoMeA. jiitljenju. PoXljdeMiJz6A.Je^mtiliie, tem iitemem. 'Un.echd6 tt tt # OGRIZEK SOLICITORS MICK OGRIZEK, MA, LLB (HONS) LEGAL PRACTITIONER linlPH0SE: ,’650 °^LE: 0418 326170 foT^.ADDHESS: FIX. (03)9748 3619 EMA /L: MOGiUNETSPACE.NET.AU B°X I 75. WORLD TRADE CENTRE VIC 3005 GOJAKS M E ATS ^ S IVI /\ L_ L_ ^ojikom v Sy d n «y u O O D S ta toplo priporoč f 220 Burwood Rd. Burvvood N.S W 2134 Phone:(02)747 4028 ^bournjlnni Slovencem je pnporo