Stov, S.
Conto cerisnte con la posta
tehten- ^ife
I pVl 1V1U —

Z današnjim dnem stane posamezna štev. 25 stotink
№1« dne 4, marca 1926.
Letnik IV.
za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm. višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. Г20, oglase denarnih zavodov L 2— Mali oglasi: 30 stot. za be-edo, najmanj L 3 —
Kontna beseda o važnosti naših društev
.s prot ju z starejšim društvom, ampak naj vedno skupno složno dela. Mladinska društva naj dajejo spodbudo starejšim, ker mladina je vedno bolj živahna, bolj podjetna, manjka Nadaljna panoga našega društve-' ji P& še one treznosti, ki jo imajo nega delovanja je dramatika. Zato1 starejši ljudje. Društvo obstoji torej pa morajo imeti društvenikf mnogo'п: 8'orinavedenih odsekov, če ne iz več trdne volje in žilavosti kot za nsei* pa vsaj iz nekaterih, po zanima-druge vrste društvenega .delovanja, i пЈи iRv zmožnosti članstva. To ali Tu so potrebne mnogokrat dolge ono društvo je tudi mogoče izključno vaje, predno spravimo igro na oder Pevsko, ali dramatično ali kaj dru-dobro in življen-sko resnično. Tu se i 8'ega. Vedno pa naj se zaveda, da je mora človek prisiliti k temu, da ■zobraževaluo društvo, ki mora skr-igra nekoga drugega, ki je skoro pri ^®’1 za izobrazbo naroda in da sma-vsaki vlogi drugačen kot on sam. tea mogoče petje, dramatiko kot naj-i'o vse zahteva brezpogojno discipli- j boljše sredstvo za dosego svojega no in pokornost napram režiserju,: namena, ne sme pustiti vnemar vajo, učenje i. dr. Vsled tega velike-1 ostalih panog, ki so možne v druš-ga truda pa je tudi plačilo tem ve-; tvenein življenju.
‘ je. Kje naj ima človek večje zado-1 v društvu naj se do viška razvije ščenje kakor baš tukaj, ko se mu p0! zavest skupnosti v društvu, zavest tem trudu posreči ustvariti nekaj, skupnosti- z ostalimi društvi, zavest Kot je pisatelj igro ustvaril, tako | --kupnosti z ostalim narodom, zavest, mora igralec s pisateljem skupaj! da smo vsi in tudi oni, ki so na-soustvarjati posamezne vloge, -zato' sprotnih prepričanj kot mi, nerazde-da postanejo na odru žive, resnične, 'jiva, nerazdružljiva celota. Tudi ko zmožne življenja. In to napravijo se društveniki snidejo izven druš-posamezni igralci. In s tem nudijo- tvenega kroga, naj se tega zavedajo, užitek gledalcem in še bolj pa sa-1 ^ društvu samem naj pozabijo vse mim sebi, ko vejo da je bil uspeh le svoje malenkostne razlike in spore krona njih dela in truda. Roko v 111 zavest društvene skupnosti naj
roki hodi dramatika z izobraževal- preprečuje, da ti idm delom, katerega vršimo s predavanji in knjižnicami. Vseh drama-! tičnih de! ne moremo čitati in mar-! sik do jih tudi rad ne čita vsled njihove zunanje oblike, temraje pa jih vsakdo gleda na odru, kjer mu I stopi dejanje igre živo pred oči, kjer si vse lažje zapomni, kar ga prisili, da še pozneje o tem razmišlja. Nam torej nadomesti knjigo, v slučaju
spori sploh nasta-
nejo. Mora pa vladati vedno disciplina in zavest, da moramo mnogokrat podvreči svojo lastno osebnost interesu skupnosti. Če se pojavi kaj, kar ovira društveno delovanje, skušajmo takoj vsi to odpraviti in če je to naša resna volja, se nam to gotovo posreči in mnogo lažje tedaj, če se je ta ovira pojavila v društvu samem.
Tak pojav v 'društvu samem imenujemo društvena kriza in kakor skušajo. politiki odstraniti take krize v državah, tako moramo toisto napraviti tudi mi. Moramo tudi gledati, da bodo uspehi vedno večji. Možno je, da v tej ali oni panogi društvenega delovanja nastopi zastoj, zato pa naj se pokaže uspeh zopet kje drugje.
Saj ni rečeno, da moramo imeti vedno dober pevski zbor. Če nimamo dobrih glasov je to nemogoče. Imamo pa mogoče ljudi, ki bodo bolje deloval pri dramatiki. Trenoten ne-uspeli4y?aj nas ne ustraši. Mogoče, cia iežr vzrok у nas samih, ker smo se premalo potrudili. Drugič potrudimo se bolj in uspeh ne bo izostal. Zatorej vsak na svojo mesto, .vsak se oprimi in okleni svojega društva in s krepko voljo nadaljujmo delo, katero so započeli že naši očetje.
K.
Novice h vsega sveta
SLIKAR liREZ ROK.	j Matevža Mtiilom?) Vsebina soda odgovarja
V Edinburghu na Škotskem je umrl te velikost dvorani:9i je 15 m dolga, 7 m ši-
—	gii c, lici u iv V u->zv C IH je Ulili L te
dneve, slikar Aleksander Aleksander (ime in | r°ka in 3 m visoka, priimek mu je bil enak), ki se je rodil brez ;
'4 J «iii.v »juictju pinmuK um je uii enakj, ki se je rodil brez da je njena vsebina drama, nadaljll- rok, a se vkljub temu udejstvil kot znamenit

izobraževalno delo započeto s
knjigami. O koristih, ki jih ima člo-
NAJBOGATEJŠA UNIVERZA.
Vseučilišče v Texas-u (Zed. države Sev. Amerike) je postalo črez noč najbogatejši zavod na osvetu. Njegovi dohodki znašajo en milijon dolarjev na leto; Vseučilišče je nam-
vek z gledanjem in igranjem dram velja vse ono, kar smo zadnjič trdili o knjigah. Nas namreč uči, da ljubimo to kar je lepo, da, moramo radi tega, ker hočemo le lepe stvari navaditi ločiti lepo od grdega, da ta zmožnost tega razločevanja pride sama ob sebi, ako se delj časa vadimo. Igralec sam pa dobi vajo v nastopanju pred občinstvom, kar mu lahko mnogo koristi v vsakdanjem življenju, opraviti z raznimi obiastvi
Ker se je že' z nastopom na odru ГЛеГP‘a pred mnogobrojnim občinstvom po- '	"	r]eJ^
Sagom a otresel onega strahu, ki čio-1	VELIKI SODI
veka V takih slučajih vedno navda-! v Heidelbergu na Nemškem je znameniti
slikar. Z neprekosijivo vztrajnostjo se je uril v uporabi svojih prstov na nogi, držal slednjič z njimi svinčnik, čopiče in peresa. Njegove slike so bile celo razstavljene. Zaslovel jc kot- odličen portretist.
ŠE SO POŠTENJAKI NA SVETU.
Premožna goJpa iz Norvežkega je pri odhodu iz Pariza v Nizzo položila zra^n avtomobila svojo skrinjico, v kateri je iiyela za * V 000 fraiwov draguljev. V naglici je gospa na to iskrinjico popolnoma pozabila in se nanjo spomnila, ko je bila z deročim avtomobilom že precej daleč. Vrnila se je, skrinjice sicer ni bilo na tleh pred njenim hotelom, pač pa je dobila svojo lastnino pri policiji, kamor je šla javljat svojo izgubo.
----, na ictv. » »cuiuisue je nam- p, :	’	—	' —
reč	lastnik nekega zemljišča,	ki ga je svoj	I Uva. delavca	sta bila pobrala	skrinjico s ce
Ä o r.	u л — 1 л — —_1 _ i.:	i •	• i • . i	* ifitß 1П	1 o t n V m nnK
čas	že	hotelo prodati, 'da si z HkujAčkom |l3te in odda,a 1° takoj policiji.
____--v-	.	,	nabavi	najpotrebnejših učil. Na tem zemlji-
ko ima	mnogokrat,	š.l'u	!'°	se izsledili bogati petrolejski vrelci,
j	dva	ip	trideset po številu, ki jih izkoriščata
družbi. Za to plačujeta vseučilišču na
ZNAMENIT ZDRAVNIK UMRL.
V Berlinu je umrl minuli teden znamenit
zdravnik profesor Adolf Israel v 78. letu svoje starosti. On je veljal za najboljšega operaterja pri bolnih ledvicah in kot tak je užival svetovni sloves. Posrečile so se mu najtežje in najneverjetnejše operacije. Leta
litičnega društva «Edinost» je prosto vsakemu, da se uveljavlja. Ni tu magnat s tv a, ampak demokratičnost. Zato so krajevne organizacije izobličene, da se čuti volja in želja organiziranega naroda in da se potom te usmerja naše skromno snovanje. O velikih socijalnih problemih, ki naj bi izboljšali naš žalosten položaj, žal ne moremo govoriti, ker nimamo vsi Slovani v Italiji nobene moči, da bi izsilili zakonodajno zaščito. In še ta peščica je razcepljena na dva tabora. Se nam lahko smejejo in kujejo proti nam.
Najgorostasnejša pa je trditev, da se «Edinost» opira potom magnatov na vsakokratno vladno moč. Kaj ne dragi čitatelji, o tem pričajo dovolj jasno napadi na tiskarno «Edinost», na uredništvo, m pa tudi 21 zaplemb «Novic» v letu 1925, ki, so jasna priča o vladnem stališ 4V1*’« e d i n j a š t v a ». Ali jv mogoče trditi še kaj neresničnej-šega?!
Žarke -X ali Röntgenove žarke vporabljäjo zdravniki pri pregledu pacijentov. S temi vidijo notranjost^ take# kakor da bi bila fotografoma. Mi pa bomo rabili žarke jka pregledovanje obisti vseh po vlBti.
ja in kar imenujemo z	strokovnim1 -„J Г ^ - oot xlla -	f1?, ™ ,e znameniti naftežje	m	najneverjetnejše operacije.	Leta
zvazom tremo tako se	huli nn H	h’, bV®? tls,oc jtek’en’c' Ia ,sod ie 1916. ie	z	najboljšim uspehom operiral	oul-
iz-azoiii uemo, дако se	tu m na ta	; dobil sedaj bratca, ki drži 4CO.OOO steklenic., tana '
v.	•	' .	.	.  — v«	^iciuvct, Kt uizi 4UU.UUU sicKieiiic,, tana, kar i
mtem Otrese bojazni pri občevanju j Nahaja se ob Renu v kraju Eltville in je last'pozornosti
z raznimi obiastvi, pred katerimi se	__________________
navaden človek mnogokrat boji. I Nam krepi našo voljo. Torej tudi to polje nam nudi vsestransko korist, j Petje ima obenem z dramatiko! raz ven drugih še to dobro lastnost, da nam pomaga polniti društveno! kaso, ker uporabljamo to za prire ditve. A
kar je po vsem svetu vzbudilo mnogo
Žarki
Lega Nazionale
Magnatstvo in norednesi
j Pod tem naslovom je prinesel j «Mali list» št. 9 od 26. februarja I zelo lepo pisan člančič. Člankar
-	. v-- -... j V Dutovljah je že leto dni otro- j spravlja dobo grofov in grajšča-
Ce je pa društvena blagajna, ški vrtec «Lege Nazionale» Tam > ^ov ter samostanov v zvezo z da-zalozena. no tem si lahko na- .. .	‘ .J	________. л.,.. • .
otročiči pri rajanju «ljubko» «Slavi —
dobro založena, potem si lahko na-A0 np,injsni-bavimo marsikaj za društvo in nje-go V e člane koristnega. To dobro P® pesrmco lastnost ima predvsem petje, ubrano scavi>> ll1*-doneče iz krepkih grl, ki nam bistri Te dni se otvori tudi v Tomaju in srce. Človek se počuti mnogo otroški vrtec iste ustanove. Da se krepkejšega, močnejšega, odporne j-, bodo otročiči tudi v Tomaju učili »r!fivJeS™iŠe®a- N<?va moč se mu: le pesmice bosta poskrbela Grbec
vsakodnevne sk/bT'ln postane р°гом! i	ki ,,?Sta Zarht]evala vkl iu-
prost — prsi se mu širijo od močne- h/ V te Pfsmice..... Groec - X ran -
ga zanosa — in misli, da je ni stvari,I ®lava " tiCava-
katero ne bi z lahkoto premagal. Razventega skoro gotovo lahko rečemo, da ne more biti hudoben oni, kateri rad poje. Nam je torej vsaj’ kelikortoliko to že nekako jamstvo za poštenje človeka. Tega si niso izmislili učenjaki, ampak to pravi narodni pregovor, in če narod o tem govori, je gotovo nekaj resnice na tem.
S tem bi torej nekako zaključili naše poglavje o društvenem življenju. Obdelali smo postopoma pomen društev, njih delovanje, način s katerim skušajo doseči vsako svoj cilj. S tem je tudi že podana notranja organizacija posameznih društev. Vsako društvo ima torej lahko svojo knjižnico, svoj dramatični odsek, svoj pevski odsek, svoj mladinski odsek — ako ni mogoče samostojnega mladinskega društva — za šoli odrastlo mladino. Nikdar pa naj ne bo tako mladinsko društvo v na-
Iinkvizicija
Ne mislite, da se godi v letu 1926 to kje na Španskem. To je na Proseku, streljaj od Trsta.
xNa Proseku se glasno kriči «Z Bogom ali hudičem». Ja, kdo pa so ti hudiči, se bo vsak vprašal. In
našnjimi razmerami. Ona doba je bila za kmeta najhujši čas. Saj on ni bil prost, ni bil gospodar zemlje, bil je hlapec in sluga grofa in sa-! mostana. To dobo pa je člankar i porabil za uvod za svoja razmo-trivanja, kjer piše:
P a pri n a s
«V območju tržaške „Edinosti” je še do danes zadnje zatočišče magnatstva. Edinjaška stranka se še vedno naslanja na vaške mogočnike in prezira maso ubogega ljudstva. Potom takih se ta stranka cslanja na vsakokratno vladno meč. Zato je ta sistem v današnjih razmerah živa in neposredna ne-
, - ~	V k., OL J X. V J-M CIOCL J . III »	m*»* •илччл л.Лљ. *5 p ЧЈ J. O IA J £ Cd JU'
začuden bo obstal, ko sve, da so tl I varnost za ohranitev naše narodne
,zlvn/KX^.	* i Y ,	, , . . ..	______A»	/TV ..IV , i .
«hudiči» pevci društva «Hajdrih». Vse kar se tam druži,.da goji našo lepo pesem, vse bo pogubljeno, kerne piha v trobilo nasprotnikov. Bo kdo rekel, da jih je cela nebeška truma teh Bogu dopadljivih Sav-lov-Pavlov. 0 ne! Med njimi so tudi taki, ki so po dospelih izjavah, 1. 1922 pripeljali na Prosek kazensko ekspedicijo črnosrajčnikov v svrho «muštranja».
Leta 1926 so se pa znašli!
To stoji zapisano in zabeleženo!
zavesti». (Podčrtali mi, op. ured.)
To je seveda pisano čisto v slogu «Malega lista». Mu ne zamerimo, ker je nepoboljšljiv. Priznamo mu tudi, da zna izvrstno zavijati oči pred resnico, ki jo sicer dobro pozna, a je noče razkriti.
Kaj je torej z «magnatstvom» v edinjaštvu? To smo že stokrat povedali in tudi večkrat zapisali v «Novicah». Tega se dosledno tudi držimo. Še enkrat hočemo zabeležiti. V svobodni organizaciji po-
3SL ta
afjjfcai
-S:
vrati .T
tedenski pregled
I» ŽENEVE PREKO LOKARNA V RIM. PALJE PARIZ. (ABRAHAM JE RODIL IZAKA, IZAK JE RODIL JAKOBA ITD.).
«feg. kakor smo ga zgoraj zarisali, ima sVojK lumiiice. Hoče se ustvariti trajen mir l”. za nai bi tej misli in temu ciiju siu-zila Zveza Narodov. Tam so se sešli državniki zmagujočih velesil in sestavili Svet Društva Narodov, pravila in kar je bilo potrebno.
Nemčija ni biia zastopana in grozeča nevarnost, da se ona kdaj opomore in zopet udari na Francijo v prvi vrsti, je biia gonilna sila, da so uvioeli Angleži in Francozi po dolgih letih potrebo poklicati tudi Nemčijo k posvetovanjem, kako naj se zagotovi stalen mir v Evropi, predvsem pa varnost mej, določenih v versajski mirovni pogodbi. Po raznih pregovorih je bilo sklenjeno, da sc sestanejo zavezniški državniki in tudi Nemčije v svrho sklepanja o varnostni pogodbi in o vstopu Nemčije v Zvezo Narodov. Prišli so do zaključka in Nemčija je zaprosila za vstop.
Istočasno pa je začela v Nemčiji velika protiitalijanska propaganda radi dozdevnega zatiranja nemške manjšine v Poadižju. Iz te dobe nam še brnijo v ušesih odločne be-sede našega ministrskega predsednika Mussolinija, ki je jasno povedal Nemcem, da v italijanski državi uredi Italija svoje razmere sama. Njemu je odgovoril dr. Siresemann.
Pripomniti moramo, da Italija nima zavarovanih svojih mej na Brennerju z nobenim varnostnim ugovorom. Nemško naoihovanje, nemška predrznost je ustvarila čisto novo razmerje v politiki Italije in nasledstvenih držav. Nemci hočejo proti jugu, a pri tej svoji nameri naletijo na Italijo, Jugoslavijo, prej pa še na Čehoslovaško. Med Italijo in Jugoslavijo pa je sklenjena že od januarja 1924 prijateljska pogodba. Mussolini hoče prijateljstva s sosedom, ker tisto tudi Nin-čič želi.
In tako je padla bomba!
Pietekli teden je dr. Momčilo Ninčič kar nenadoma odpotoval iz Beograda v Rim na pogovor z g. Mussolinijem, da si izmenjata misli o novostalem položaju v Zvezi narodov in v razvoju srednjeevropske politike sploh radi vstopa Nemčije v mednarodni zbor v Ženevi.
Ninčič ;e torej prišel v Rim, kjer ga je vsa umska javnost toplo pozdravila in pela slavospeve njegovi bistroumni in dalekovidni politiki.
Oba državnika sta imela več daljših konferenc v toku katerih sta ugotovila popolno istovetnost obeh prijateljskih držav in sicer vpogled vsih problemov, ki stopajo v ospredje radi že omenjenih dejstev.
Časopisi poročajo, da sta državnika sklenila za vsako ceno ubraniti združitev Avstrije Nemčijo. I o je pa prva in najbolj vroča želja Nemcev, ki bi združeni v eno samo veliko enoto, začeli s svojo panger-mansko propagando in s svojim prodiranjem proti jugu.
Natančnejšega pa ni danes še mogoče poročati ker je še vse povito v gost pajčolan,
I katerega nista strgala raz obraz oba zun. ministra v svojih razgovorih in niti ni tega i obrazložilo uradno poročilo o sestanku.
Bomo videli kaj bodočnost prinese, v poročilih Ninčiča pred skupščino v Beogradu in onem Mussolinija bo gotovo več jasnosti. Bilo bi brezplodno poročati o vseh mislih in | željah, ki jih je v svetovnem časopisju, ker ! člankarji presojajo vsak iz. svojega stališča! uspehe in tudi cilje novih zvez.
Z odhodom Ninčiča v Pariz na obiske k j zunanjemu ministru Francke se pa že kažejo obrisi bodočih meddržavnih zvez.: Francija in Jugoslavija sta veliki zaveznici in to dejstvo je bilo že zadosten povod, da Ninčič obvesti Brianda o rimskih pogovorih in zaključkih.
Vse kaže pa, da takozvani «lokarnski
duh» ni zadosten za garancijo miru in da tudi Zveza Narodov ni edini kraj, kjer se mir kuje in ustvarja brez drugih $ak-torjev.
Slej ko prej sloni mir na dobrih in junaških armadah ter v popolni opremi in pripravljenosti. Latinski pregovor:	si vis pa-
cera, para bellum» (če bcčeš mir, pripravljaj vojno) je danes ravno tako veljaven kot v starih časih.
Medsebojne zveze (brambne in napadalne) zmanjšujejo ugled Zveze narodov in le pripravljajo tla bližnjim in oddaljenim vojnam, ki jih bo še treba vojevati. Za to se pa države neprestano oborožujejo.
DNEVNE NOVICE
POZIV SLOVENSKIM ŽENAM
VOLILNIM UPRAVIČENKAM
Med našim ženstvom se je v naglici sestavil pripravljalni odbor, ki bo skrbel za pravočasni in pravilni vpis volilnih upravičenk v volilni imenik za Trst in okolico.
Pozivamo vse one naše žene in dekleta, ki so že aii bodo izpolnile 25. lete do konca maja 192® im ki znajo pisati in čitati., naj se zglasijo takoj v začasnem uradu podpisanega odbora in sicer via S. Francesco 20. I. ali Torre bianca 39, od 9	1 in 3 7.
Ker poteče rok za priglasitev že 8. tega meseca, toplo priporočamo našim ženam, naj se takoj javijo.
Vdove in matere padlih vojakov imajo vse volilno pravico, zato je njihova dolžnost, da se pobrigajo za pravočasni vpis in naj se v to svrhe takoj zglasijo pri svoji organizacij.
PRIPRAVLJALNI VOLILNI ODBOR.
D’Annunzio je gospodar Snežnika
Nekdanji avstrijski dvorni princ Schönburg-Waldenburg, ki ima ogromna zemljišča ob Snežniku, je šel v Rim in ponudil pesniku D’Annunziu vrb Snežnika v dar. Princ že ve, da mu bo — obrestovalo...
Smrt...
Koščena žena žanje... Padajo, obnemogli in strti od živi jenskega boja.
V	pondeljek je umri v Črnem-kalu zvečer mlad in nadebuden učitelj Slavoj Makarovič. Rojen v Materiji, je služboval v Pasjaku, kjer je v svojem mladeniškem zanosu iz niča ustvaril prosvetno društvo in izučil tamburaški zbor.
Mlad in navdušen je posvetil vse svoje sile narodu, čigar sin je bil. Podlegel je zavratni bolezni, ki mu je pritisnila na čelo pečat: memento mori...
Pogreb se je vršil včeraj v Črnem kalu ob veliki udeležbi ljudstva, ki je mladega učitelja ljubilo.
Zvezo učiteljskih društev je zastopal njen strokovni tajnik gosp. Pahor Jože. Udeležil se ga je tudi g. Ivan Stari.
Mladi udoveli njegovi družici naše iskreno sožalje.
❖ * *
V	najlepši moški dobi je umrl v torek v Trstu dobroznani gospod Angel Dekleva. Bil je iz ugledne in znane vipavske družine Dekie-vovih. Kdo ga ni poznal! Bil je dobrodušen in zaveden Slovenec. Njegova smrt je vzbudila globoko sočutje v tržaški družbi.
Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi včeraj izpred hiše žalosti, v ulici Coroneo št. 1, na pokopališče sv. Ane.
* * *
Smrt, zakaj žanješ in no izbiraš?
Svarilo vsem našim mlekarnam pc Gorah!
Ugodna cena masla je nagnila veliko večino naših številnih mlekarn po Gorah da so tekom cele zime pridelovale samo maslo.
Vnovčiti so pa skušale pridelano maslo na različne načine in po raznih poteh. Nekaterim sc je posrečilo napraviti ugodno pogodbo za celo zimsko sezono, druge pa so napravile pogodbo za oddajo
masla po tržnih, vsakodnevnih cenah. Nekatere so dobile naravnost neposredne odjemalce, druge pa so naletele na posrednike v kupčiji ž maslom. Po št. viško-gorski planoti in kobariški okolici je bodil nek Zotti iz Tržišča. Ponujal je višjo ceno kot drugi trgovci. Ljudje so mu nasedli in prepustili njemu po več kvintalov masla. Prvo pošiljatev je plačal točno. Ta j čas je pa Cena pri maslu malce popustila, mož najbrže шша ni I beliča lastnega premožen jWfi n ni mogel po pogojeni ceni Oddati j masla. Maslo je ostalo in Zotti se ni več prikazal. Samo par vasem ! libušenjske fare je ostalo za kakih 130.000 lir blaga, katerega morajo I sedaj prodajati za slepo ceno. j Radi tega opozarjamo vse naše j mlekarne, da ne sklepajo pogodeb jz ljudmi, o katerih ne vedo da morejo jamčiti s svojim premoženjem za neizpolnitev sklenjenih pogodb. O vsakem takem tujem prekupcu z maslom se morajo prepričati o njegovem premoženjskem stanju predno sklenejo z njim pogodbo.
Izgubljeno...
Reven delavec je vso svojo težko prisluženo plačo 600 Jir v bankovcih po 50 lir in nekaj listin zgubil 1. marca zjutraj ob 7. uri na poti iz pekarne Čampo Belvedere do centralnega kolodvora. Pošten najditelj je naprošen, da jih prinese v naše: uredništvo proti primerni nagradi.
Jugoslovenska pisma
ii.
Fot dr. Ninčiča v Rim - Združenje Avstrije z Nemčijo - Generalna debata g proračunu končana - Neve kombinacije - Enotni davčni zakon - Redukcije pri T. P. D. - De-fravdacija v Litiji
Največjo pozornost je na vsak način vzbujala pretekli teden nenadna pot našega zunanjega ministra dr. Ninčiča v Rim, ki je odpotoval s svojim osebnim tajnikom in načelnikom kabineta Vučkovičem na povabilo ministerske-ga predsednika Mussolinija. Namen poseta je sicer spričo velike molčečnosti obeh faktorjev precej neznan, čeprav trdi oflcielai komentar, da sc je razgovarjalo o stanju, nastalem v Evropi po lo-karnskem dogovoru in o kandidaturi dr. Ninčiča pri Zvezi narodov. Gotovo je pa, da je ta oficiel-ni komentar samo plašč, pod katerim so se vršili vse drugi razgovori, kakor jih navaja poročilo, t7 prvi vrsti pa se je obravnavalo vprašanje združitve Nemške Avstrije z Nemčijo v bodočo Veliko Nemčijo,
Pri tem vprašahu pa je mišljenje skoro celokupne jugosloven-ske javnosti povsem različno od onega, ki ga je zastopal g. dr. Ninčič in posebno pa še predsednik Mussolini. Dočini stojita ta dva na stališču, da je treba sploh preprečiti združenje Avstrije z njeno tovarišico Nemčijo, pa menijo ti ju-goslovenski krogi, da temu ni tako in da imajo Nemci naturao pravico udruženja v eno državo na podlagi samoodločbe narodov. To svoje stališče najavljajo povsem javno in odkrito s pripombo,
da se bodo v tem slučaju pač morali Nemci odreči slovenske Koroške, nakar so, če po raznih znamenjih sodimo, ti že tudi pričeli misliti. Znana je naklonjenost Jugo-slovenov napram Italijanom, ki so jim med svetovno vojno tudi dejansko pomagali pri skupnem razrušen ju tiranske Avstrije; to pa ne more preprečiti, da ne bi Jugo-sloveni imeli v tako važnem vprašanju, kakor je «Anschluss» drugo mišljenje nego Italijani, ker so pač interesi različni.
V notranji politiki je nastopila sedaj začasno perioda skupščinskega dela okoli proračuna, ki je bil v generalni proračunski debati sprejet s 162 proti 71 glasovom. Boj okoli proračuna je zelo hud, vendar spričo sedanje absolutne večine vladinih grup ne zaležejo dosti prigovori opozicije, ki je na splošno še dokaj lojalna.
Važnejše izpremembe pa bodo gotovo nastopile takoj po sprejetju preračuna, ko bo sedanja vladna kombinacija gotovo preobražena in rekonstruirana na
vsi listi polni groze nad tem, kar sc je pripetilo. Sedaj pa čujemo na pomoč. klice tisočerih in tisočerih beguncev, ki žive razkropljeni po vseli deželah sveta. Nihče se ne gane, nihče se ne odzove. In vendar jih je med temi tisočerimi Rusi brez števila, ki trpe pomanjkanje vsake vrste.
Velik del Wranglove armade z ženami in otroci se je umaknil s Krima v Carigrad. Na podlagi dogovora z bolgarsko vlado, se je dovolila 10 tisočem Rusov nastanitev na bolgarskem ozemlju. Od tega števila se jih je smelo pozneje vrniti kakih 7000 nazaj v Rusijo. Sedanja bolgarska vlada pa se je zbala, da. so ostali na njenih tleh komunisti, ki bi lahko razvijali tako nevarno propagando. Pred časom se jili je radi tega moralo 250 vkrcati na neko ladjo, kjer je bilo prostora komaj za 50 osel). Ladja je vozila v smeri proti Odesi. Ko je prišla na cilj, pa ni dovolila ruska vlada beguncem izkrcanja. Ladja se je morala vrniti na Črno morje. Toda kam je hotela? Ostalo ji ni nič drugega, nego da. izkrca, ljudi na turškem ozemlju.. Ä tudi turške oblasti so zavrnile nesrečneže in tako so morali ljudje ostati na krovu.
Na povratku je zadela ladjo težka
v. , .	,	. .v •	! nesreča. Začela se je potapljati,
način, ki ga se m mogoče jasnO| Ljudje so začeli klicati na pomoč.
predvidevati.
Pretekle dni je izšel tudi načrt enotnega davčnega zakona za celo državo, po katerem sc bodo plačevali direktni davki od donosa zemljišč, zgradb, podjetij, obidi in poklicev, od rent in dobičkov podjetij, ki polagajo javne račune. Gotovo pa je že sedaj, da bo ta
Prišla jc mimo neka angleška ladja, ki je pomagala spraviti Ruse na var: no. Angleži so Turke opsovali ter jih naredili odgovorne za človeške žrtve. Šele potem so turške oblasti dovolile Rusom, da se naselijo na koščku, zemlje blizu obale.
Na brzojavno prošnjo beguncev za povratek v Rusijo, je odgovorila moskovska vlada negativno. Obenem je
osnutek pred sprejemom še znat- Moskva obdolžila bolgarsko vlado, da no Izpremenjen. Pomeni pa velik1 je ona kriva nesreče in neuspelega
korak naprej k izenačenju davkov, ki je bilo že tako zelo potreb-
podjetja, ker je hotela izkrcati begunce na odprtem prostoru, kjer jih je vzdrževala ondotna evropsko-ame-
no v gospodarskem in nacionalno-j Lška kolonija z mi1odari. Možje in državnem -interesu.	_ 'žene so ležali na goli zemlji, njihove
V slovenskem predelu Jugoslavi-' postelje so bili kosi opeke, za zglavja je povzroča to pot največ skrbi in pa so imeli kamne. In v tem tabori-dela Trboveljska premogokopna šču so se porajali otroci. Dnevna ra-družba, ki na naravnost nezasli- r|ja lirahe teh nesrečnikov je obsto-šan način zatira in reducira v ti- ја!а *LIt0^ka 4r.u!l.a V1 skoPe poicijc
sočih svoje delavstvo. Proti njej nastopajo osobito odločno jugcslo-venski nacionalisti, ki so pričeli
juhe. Turška policija je zaplenila Rusom še njihovo poslednje imetje, gotovino, ki so imeli pri tebi.
Kaj torej sedaj? Bolgarska vlada jc
zadnje čase postajati zopet zelo zabranila Rusom povratek na njeno
berbeni na vseh poljih. Za njimi
je nastopila tudi vsa ostala javnost, ki enodušno obsoja, zlapolno početje Trboveljske.
Precej pozornosti je vzbujala tu
ozemlje; Rusija jih ni hotela sprejeti; Turčija jim ni hotela dovoliti bivanja na svojih tleh. Podpora založnika Erichsena v Kodanju je jedva zadoščala/da so ostali bedniki pri življenju. Pozneje je priskočila na pomoč
<4 aretacija Zore Borštnarjeve, ameriška organizacija «Near East j noštarice v Litiji, ki jc defravdira-' Relief», ki je prevzela preskrbo ne-jia vsega skupaj okoli 206.608 Din.!srečnikov, toda le pod pogojem, da Seveda bo za to primerno kazno- bo vprašanje njihove usode kmalu
vana.
J. T.
leda ruskih emigrantov
I----	’	T m rešeno.
Takšno je torej življenje ruskih be-I guncev- In v Evropi, izven domovine jih živi na stotisoče, da, cel milijon, i Znani norveški človekoljub Fridt- Ogromna večina jih je-brez zaslužka, iof Nansen priobčuje v listih apel na Zaenkrat se razpravlja o načrtu, da i evropsko javnost, proseč pomoči za bi nastala na ozemlju Južne Ameri-I bedne ruske emigrante, ki žive v zelo ke posebna ruska kolonija. Komisija, I siromašnih razmerah. Njegov poziv ki so ji bile poverjene- tozadevne pri-|šc glasi v. izvlečku'takole:	1 nravljalne' naloge, je že pregledala
Ali so ljudje že popolnoma otopeli? teren in določila kar je potrebno. Ali jim preseda, če slišijo govoriti o Upati je sedaj, da bo vprašanje rušili in potrobi? Prej je bilo dovolj, če ških beguncev na ta način končnove-je izbruhnil požar, če je nastal po-, 1 javno rešeno, zadnja beseda v tej tres, ki je oropal nekoliko ljudi stre-j zadevi pa bo vsekakor izrečena na he; če pa. je nastal ladjelom na mor-! prihodniem zasedanju Zveze narodev ju in je poginilo par sto ljudi, so bili v Ženevi.
DROBNE NOVICE Z DEŽELE
Vzpored koncerta, ki ga priredi Pevsko in glasbeno društvo v Gorici v soboto ti. t. m. ob 21. uri in v nedeljo 7. t. m. ob 15. uri v Trgov-skera domu: L Mozart: «Turška koračnica», orkester; 2. a) St. Premrl: «Raj», 1. Klemenčič: «Oj, poglejte, ptičke», mešani zbor; 3. a) J. Pavčič: j «Pastirica», b) O. Dev: «Kanglica», samospeva, poje gčna. Marta Domin-kova; 4. Frantini: «Minnetto», orkester; 5. St. Premrl:	a) «Pojdimo
spat», b) «Tri kaplje krvi», ženski zbor z glasovir jem; 6. Puccini: Arija' iz opere «Boheme», poje gdč. Marta Dominkova; 7. a) Cezar -Kjuj: «Dve roži», b) 'E. Adamič: «Pusto je», mešani zbor; 8. a) Smetana: sekstet iz opere «Prodana nevesta», b) Ipavec: «Potpourri», orkester; 9. St. Mokra-i njac:	VIL rukovet («More, izvor
voda»), mešani zbor. — Cene prosto-i rom po 10, 7 in 5 lir, stojišča po 3 L.!
LOKEV NA KRASU. 1
1. t. m. se je predstavil v Lokvi; pri dosedanjem šolskem voditelju z
dekretom šolskega skrbnika, neki g. Giaccanone (?). Imenovan je za Selškega. voditelja v Lokvi. On je odpuščen financar; učiteljišča pa ni nikjer videl, tako zatrjuje verodostojno poročilo.
12 KOPRIVE NA KRASU.
«Mali List» z dne 26. februarja t. 1. jc prinesel notico pod naslovom «S Krasa», ki je zadel Koprivška dekleta v kar je vsakemu najdvažje: blati: je njih čast in poštenje.
Če je kakšna izjema — izjem jc vedno in povsod — naj dopisnik ne govori tako v splošno, ker me, po stena dekleta bomo znale energično zavrniti tako nizkotno sramotenje našega poštenega glasu, tako energično in krepko, da bo gosp. dopisniku zvenelo v ušesih; v stvari naše časti smo rahločutne, zato odločne [braniti jo kar najbolj ljubosumno.
Več koprivskih deklet.
Spomnite se „SüL dr-.šW‘!
JUBILAR A. C. DANILO.
Rojen je bil 1б. jrilija 1858 v Ljubljani, star je torej 68 let, letos praznuje 50 letnico svojega igralskega delovanja.
Neukrotno, ljubeznivo lahkomiselno igralsko kri je menda podedoval po očetu. Že kot realec II. razreda je sodeloval pri predstavah, ki jih je prirejal na svojem stanovanju dijak Staufer, seveda le nemški tedanji repertoar, ker slovenskih iger niso imeli. Igrati so se učili dijaki z gledanjem slovenskih in nemških predstav v ljubljanskem starem gledališču. ludi Tonček Cerai je stal večer za večerom na galeriji, gledal z očmi in ušesi in se učil. Nato je na Žabjaku statiral, markiral ljudstvo in vojsko, delal burjo in grom ter igral epizode. In igral je tako vztrajno, da je zaigral — realko.
Mati je obupala nad Tonetom «faliranim študentom». Kaj bi, za božjo voljo, s pregrešnim komedijantarstvom? Niti neslanega kropa si ne zasluži! In določila ga je za — čevljarja. Tonček se je udal materini zahtevi ter se posvetil umetnosti šila, drete in kopita. In postal je sčasoma v svoji vsega spoštovanja vredni in sila koristni obrti prvi mojster' ljubljanski,
Pa Anton Cerar se ni izneveril muzam in je komedijantil dalje. Pri neki dijaški predstavi je opazil njegov naravni igralski talent novinar: Viktor Eržen, prevajalec repertoarja za slov. gledališče. Eržen je opozoril na Cerarja takratnega režiserja slovenskega gledališča Jos. Geclja, pesnik Jos. Cimperman mu je s svojo posetnico ugladil pot in nekaj dni nato je bil 19-letni, kot živo srebro nemirni čevljarček že na skušnji. Tu je začela tudi njegova karijera. Opustil je popolnoma svojo obrt ter se posvetil igranju. Seveda kot igralcu se mu ni dobro godilo, a ljubezen do gledališča je premagala vse. V krizah je ostal vedno hladen, Umetnik na odru je ostal tudi umetnik življenja. Vsaj humorja ni izgubil nikoli, ni javkal ni nikdar.
Ob njegovi 50-letnici tudi mi, Slovenci v Italiji, ki • smo ga videli, se spominjamo znoja in boja, vzorov in razočaranj preteklosti ter smo v občudovanju njegove vzgledne vztrajnosti zaprisegli:
Posnemali Te bomo na žilavosti pri našem napredovanju na polju umetnosti in kulture sploh!
Češki skladatelj Frančišek škroup, ki je uglasbil pesem «Kje dom je moj?». Pesem je postala češkoslovaška narodna himna ter jo prepevajo vsi Slovani.
Najvišja pečina Severne Amerike, katero zelo radi obiskujejo
izletniki, d as tem pokažejo svoj pogum. Mnogo jih pa zleze na to nevarno pečino, ki je visoka čez 3000 čevljev, tudi zato, da si končajo svoje življenje na popolnoma gotov način s
skokom v globino.
Ste-II naroženi na „Novice ?
PODLISTEK
Slava predvojnih četnikov
15. 2. t. 1. se je vršila v Beogradu slava Udruženja predvojnih četnikov, ki so četovali do leta 1912., onih pravih četnikov, ki so bili že pred dvema desetletjema glasniki današnje svobode in edin-stva troimenega jugosloven. naroda Naj pripomnim, da je to Udruženje popolnoma nestrankarsko in z nobenim drugim četniškim udruženjem v zvezi.
Slava in zabava se je vršila v prostorih hotela Imperiala, prisostvovali pa so ji vsi, ki predstavljajo naš predvojni idealizem, vsi, ki še žive v atmosferi onega predvojnega patrijotizma, ki sta mu bila najvišji in edini cilj: Ujedinjenje naroda in njegova srečna bodočnost. Po obredu sećenja kolača je predsednik Udruženja, šef gorskega štaba, polkovnik Alim-pije Marjanovič, s kratkim nagovorom pozdravil goste in prebral seznam padlih vojvod, četnikov
in številnih nacijonalnih delavcev. S posebno toplimi besedami se je spominjal vojvod Vuka, Tan-kosiča in Babunskega, velikih sinov srbskega naroda. Navzoči so navdušeno vzkliknili trikratni: Slava jim! Stari beograjski prota Nikola Božič je imel pri tej priliki krasen govor, v katerim je izrekel tudi sledeče značilne besede: «Nedavno je bilo izpregovorjeno, da znajo Srbi samo umirati. Znali so in znajo umirati, res je to, toda nikdar niso umirali za svoje osebne interese, temveč vedno za one okoli sebe, za . svoje brate in svojce. Krvavo so branili zemljo, če pa bo potreba, jo bodo vnovič branili do poslednje kaplje krvi!»
Anta Todorovič, učitelj iz Prizrena, ed-en izmed ustanoviteljev četniške organizacije, je nato očrtal v par potezah delo četnikov od začetka do 1. 1913. Njegova izvajanja so bila izredno zanimiva in so pokazala, da so tvorili četniki svoječasno takorekoč državo v državi. Tri znamenite zgodovinske letnice je treba zabeležiti: 1804., 1904. in 1914. Leta 1804. je počila
prva puška v kršni Šumadiji, osrčju srbskega naroda. Od nikoder še niso priahjali takrat žark-i svobode, niti upanje na pomoč. Uspeh je bil zato le delen. Ustanovljena je bila le okrnjena Srbija, dogodek pa jo bil važen posebno radi tega, ker je takratna vstaja ustvarila naš Pijemont. L. 1904. je bila ustanovljena organizacija četnikov. Bilo je to ravno 100 let, odkar so počile prve vstaške puške v Šumadiji. Neposredni povod za ustanovitev organizacije četnikov pa je bil obupni položaj Srbov v Macedoniji. Prve organizacije so bile ustanovljene v Skoplju in Bitolju in je bilo njih geslo: Raje smrt, kakor suženjstvo. Četniki so bili boj na tri strani: proti Turčiji, proti bolgarskim organizacijam in proti objestnim Arnavtom. Obrnili so se na beograjsko vlado s posebnimi predlogi, ki jim je nato obljubila vso moralno in ma-terijelno pomoč.
Organizacija se je krepko razvijala ni postala kmalu država v državi. Vojni minister kraljevine Srbije je skrbel četnikom za
orožje. Pisma so se prenašala v raztrganih čevljih, v konjskih sedlih, v ženskih laseh itd. Organizacija je izdala zakon:- Noben Srbin ne sme tožiti brata Srba turškemu sodišču, temveč le sodišču organizacije, ki je obstojalo iz prve instance, npelacije in ka-sacije. Prvo instanco jo tvoril mestni odbor v dotičnem kraju, apelacija je bila četa, kasacija pa srezki r^volucijonarni odbor. Za prvi prestopek je bilo določenih 25 batin, za drugi krogla v glavo. Noben Srb tudi ni smel pri Ne-Srbu kupiti niti za paro blaga. Kazen za prvi prestopek v tem oziru je bila zlata lira (23 Din), za drugi 25 batin, za trelji krogla v glavo. Uspeh je bil seveda absoluten. Vera je morala biti vedno v službi Nacije in nikdar obratno. Organizacija je tudi skrbela za izboljšanje higijenskih razmer in vzgojo ljudi v čistoči, čeprav je stala na stališču, da se oni, ki se ne zmenijo za smrt, ne zmenijo niti za zdravje. Invalidi četnikov in njihove rodbine so bili mnogo bolje preskrbljeni kakor sedaj. Kdor je
^rrvrv-*-
Vzorno urejen Dečji dom za negovanje in vzgajanje revni!i otrok, kakršnega imamo po zaslugi Slovenk tudi v Ljubljani
Zdravniški jubilej dr.a Edvarda šavnik.
Dne 25. februarja 1876 je postal Kranjčan Edvard Šavnik na graškem vseučilišču doktor zdravilstva. Prakticiral je v Ljubljani, bil nato zdravnik v Laškem pri Celju, potem se je udeležil vojne v Bosni proti Turkom kot vojaški nadzdravnik ter se od leta 1879 nastanil v Kranju. Tam je ostal doslej. Kot višji okrajni zdravnik je šel pred dvema letoma v pokoj, a izvršuje še vedno privatno prakso. Dr. Savnika dobro pozna ves kranjski okraj kot dobrega, plemenitega moža in zdravnika. Za Čitalnico, Sokola, gasilsko društvo in pa revne naše dijake je deloval požrtvovalno vse življenje.
Povodnji konj, poleg slona največja žival vročili krajev, živi posebno v Nilu, iz zgodb sv. pisma vsakemu znani egiptovski reki, kamor so vrgli malega Mojzesa. V jezi je ogromna žival človeku nevarna, ker svojega sovražnika neusmiljeno po man-dra. Kljub svojemu zalitemu in neokretnemu telesu je povodnji konj zelo hiter, da mu je težko uiti.
Igralska umetnost v maskiranju.
Liana Haid je lepa mlada igralka, ki igra za kina. Kako se ta krasna ženska zna maskirati v starca-berača, kaže ta naša slika.
Nsjgrša žena
V New Yorku je bila ta pust razpisana tekma, originalna tekma in bogato darilo se je obetalo oni ženski, ki jo bo veččlansko razsodništvo proglasilo za najgršo. Neverjetno mnogo članic «lepega spola» se je udeležilo te tekme, za katero je vladalo po mestu veliko zanimanje. Po večurnem Studiranju, v razsodišču so bili tudi umetniki, slikarji, se je prisodila nagrada gospodični Williams, ki je bila pa tudi v resnici tako grda, da ji blagajnik razsodišča skoraj ni utegnil izročiti denarja, ko se ji je. približal. Nagrada je znašala par tisoč dolarjev. Dobil se je pa koj mladenič, ki jij e ponudil (oziroma njenim tisočakom) roko in srce. A obdarovana
gospodična Williams je odgovorila: «Hvala, sem že zaročena!»
Stara korenina
V neki vasi blizu Rige je umrl te dneve kmet Tre tici v starosti 138 let. V svojem življenju se je trikrat poročil. Zadnjo ženo je peljal pred oltar, ko je imel 98 let. Zapušča hčerko-edinico, ki ima pa tudi že 100 let. Ta hči je bivala ves čas pri svojem očetu in mu tudi gospodinjila. Do zadnjega časa si je ohranil starček izreden spomin in je kaj rad pripovedoval zanimivosti in podrobnosti o vojni Napoleonovi na Ruskem I. 1812.
padel, mu je morala občina obdelovati posestvo toliko časa, dokler niso dorasli njegovi otroci. Noben turški aga ni smel priti na čifluk. Kdor se je drznil zahtevati desetino, je zgubil glavo. Tako je bilo omogočeno, da je mogel srbski kmet nemoteno uživati sadove svojega dela. Tudi za izboljšanje prometa so skrbeli četniki. Vojvoda Vuk je dal tik pred izbruhom balkanske vojne potom kuluka izdelati 'cesto na Kozjek, ki je potem služila za prevoz topov srbske vojske. Duše organizacije so bili učitelji in profesorji, ki so skrbeli, da so srbski otroci v neodrešenih srbskih pokrajinah posečali samo srbske šole. V kakem duhu so vzgajali mladino, ki je dorasla potem za izvršitev velika dela ujedinjenja, izpričuje sledeči dogodek: Vojvoda Skopljače je nekoč s svojo četo vprašal 13-letnega pastirja kje je sovražnik, da ga napade. Pastir pa je sam vzel takoj puško v roke in streljajoč zapel: «Da-li se nadaš sultane, prolet komite da dodje!»
Ta žar je rodil tudi Gavrila Prin-
cipa, nesmrtnega junaka, ki je izpahi 1. 1914. tretji usodcpolni strel, ki je prinesel svobodo tudi bratom onstran Save. Anta Todorovič je zaključil svoje poročilo o četniški zgodovini s sledečim značilnim izrekom: «Ta doba je podobna znamenju svetega križa. Šumadija je rekla leta 1804.r V ime otca! Južna Srbija leta 1904.: V ime sina! Pre-čanski kraji pa leta 1914.: V ime Sv. Duha! Manjka še.:	Amen!»
Viharno ploskanje je pozdravilo izvajanje govornika. Po njegovem govoru je pevski zbor četnikov zapel četaško pesem, komita Moša pa omiljeno pesem «Mačedonijo».
Topliška ustsja vojvode Pečanca
V težkih vojnih prilikah, pod velikim pritiskom okupacije, z železno hrabrostjo, ki jej ni primere se je narod tega kraja vzdignil, prijel za puško, boril se, padal in zmagoval, da. vsaj začasno in vsaj samo del svoje domovine očisti od sovražnika.
V začetku februarja, 1917. se-I stali so se vsi trije že obstoječi komitski odredi (oddelki):	cen-
I tratni, z vojvodom Pečancem na čelu; Ibarsko-kopaniški, z vojvodom Kostom Vojinovičem in Ja-blaniški s kapetanom Milinkom Vlahovičem v vasi Obilić. V hiši Milutina Dragoviča je bil v tridnevni seji izdelan podroben načrt in določeno intenzivno organiziranje. Stvor j ena še dva nova odreda: Pirotski z vojvodo Jovanom Radovičem in Krajinski z vojvodo Taško Vlahovičem. Novi odredi so prešli Moravo in odšli v odrejene kraje, da izvrše organizacijo. Dogovorjen znak za ustajo, izpostavljanje zvez in vse predvidene možnosti. Iz Obiliča je bilo izhodišče v vse smeri, da se razširi organizacija.
Že v sredini februarja se je spoprijel vojvoda Vojinovič z Bolgari pri KoršUmlji ter jo zavzel. Borba je bila ogorčena in je bilo precejšnjih žrtev na obeh straneh. S tem spopadom pa. je bil že predrugačen ves načrt za ustajo in zato tudi znatno oslabljen.
Ustaši so zavzeli tudi Prokopi j e, Medvedje, Lebane itd. ter prodirali proti Nišu, kjer so jih pa ustavile topovske granate. Mejo je tvorila Morava. Borba se je bila pod najtežjimi okoliščinami.
Dve bolgarski diviziji, ena nemška in ena austrijska, s topništvom, strojnicami in zrakoplovi so prišle v akcijo ter udušile upor le z velikim trudom.
Po dvomesečni borbi so ustaši zapustili osvojeno zemljo in se umaknili na planine, da od tam nadaljujejo gerilja vojna do konca osvobojenja.
Kosto Pečanca je francoski zrakoplov prenesel iz solunske fronte v notranjenost Srbije, kjer je organiziral to ustajo, seveda z doma ostalimi starci, ženskami in otroci, skupno približno kakšnih 40.000 ustašev.
Lepšega vzgleda nacijonalnega junaštva je pač težko najti v zgodovini. Heroji so izjavili, da bodo srečni, ako bodo mogli vzidati svoje kosti v temelje velike Jugoslavije.
/
/
Gospodarske novice
KMETIJSKI POUK. Odbiranje praset za pleme.
če hočemo naši prašičjereji poma-
IZ IDRIJE, i spod a Petra Parove! a, pa prosimo, Nesreča v rudniku.	j da oprosti, ker smo mislili, da do-
Na pustni torek se je ponesrečil v pi&nV5’ kr »am je že večkrat poslal rudniku jamski nadpazmk g. Seljak, i1 емисис dopise, tudi takrat ostaja Pri svojem obhodu je padel v neki л mejah postenja, glonelji na 2. polju, pri čemur si je' poškodoval eno nogo. Prenesti so ga! morali 4 rudarji iz jame v njegovo: stanovanje.	I
Ker je poškodba nepredvideno tež- j ka, bo zadostiti predpisom rudarskih policijskih ohlastev, t. j. priti bo mo-, rala komisija od rudarskega revirne-' gati, je treba pred" vsem"'skrbeti, da ga urada ter na licu mesta preiskati imamo dobre plemenske živali, do-vzrok nesreče. Ugotoviti bo morala brc mrjasce in dobre svinje. Naša na prvem mestu tudi dejstvo, da jc prašičjereja je danes že toliko razvi-ponesrečenec (12 letni, sivi in vpog- ta, da si lahko pomagamo sami do njem starček, ki bi ga bili morali že dobrih plemenskih živali. Treba le, vpokojiti in ga tako obvarovati po- da, јјц skrbno odbiramo in poiščemo dobnih nesreč. Saj vendar ne živimc pri dobrih prašičjerejcih. v predpotopnih časih, da bo kljubo- i Na to stran se pri nas žal premalo val viharjem življenja rudar Metuza- stori in tudi premalo skrbi. Organi-lem 900 let.	: zarije za to ni prav nobene. Svoj čas
Nova doba nam je tudi v tem po- smo imeli po deželi nekaj prašičje-gledu prinesla kaj drastične slike, rejskih zavodov in postaj. Med vojno ko gledamo vpognjene starčke krev-.jn po vojni je vse to minilo. Danes Ijati v službe, medtem ko so se ravne : pride človek v zadrego, če treba oni borili v svoji mladosti za 35 letne komu svetovati, kam naj se človek službeno dobo. Ali bi ne bilo tudi obrne zaradi plemenskih praset. njim priporočati malce oddiha pred , To jc velika hiba, ki močno zadr-njihovo smrtjo in prepustiti z ozirom žiije nadaljnji razvoj naše prašičje-na njih pokojnino, borbo za obstanek reje. Po prašičjerejskih krajih smo mladim ki jih v Idriji kar mrgoli. navezani na ondotne prešičje sej-Vrtnarskemu in sadjarskemu move, da- tam izbiramo. To je seveda društvu v Idriji dospejo te dni umet- v toliko pomanjkljivo, ker ne Vidina gnojila kakor superfosfat za trav- mo svinj, ker kupujemo brez bližjega niško pomladno gnojenje ter vseli znanja roditeljev in sklepamo kup-vrsl vrtnih gnojil, t. j. za zelenjad čije samo po tem, kar imamo pred (solata, radie, zelje itd.), za stročnice očmi. Pri kupovanju plemenskih (grah. fižol, bob, detelja itd.) in za praset je važno, da vemo, kakega gomoljnate rastline (krompir, pesa rodu so, kakšna in koliko stara je itd.).	imati, iz katerega gnezda so mladiči
Ker po vrtih navadno ne priman j- (iz prvega ali poznejšega;, kakšen je kuje humusa in apna, so ta gnojila bi] mrjasec itd.
sestavljena kakor že potrebuje ena Najboljše je, da kupujemo praseta ah druga vrsta več ali manj najvaž- na domu, dokler ro še pri svinji, ne j šib redilnih snovi t, j. dušika, fos- Tam sc lahko o vsem potrebnem po-forove kisline in kalija. Vsa ta gno- učimo, o vrednosti, starosti in rodo-jila prav toplo priporočamo ker sc vitosti svinje itd. dobavljena od naših domačih gospo-1 Praseta za pleme naj se jemljejo darskih organizacij (trž. kmet. druž- načeloma iz drugega ali poznejšega be)-	! gnezda, ker so taka praseta veliko
Društvo ima. tudi zelo dobra zane.s- bolj razvita in kakor nas uče izku-Ijiva erfurtska semena. Na jesen bc šnje, tudi za pleme veliko bolj rodo-drUštvo razpolagalo iz svojo dreves- vitna, in trdna. Nadalje kaže jemati uice s precejšnjo množino sadnih praseta iz spomladnega gnezda^ to drevesc, za naš pas zelo primerne ja- pa zaradi tega, ker se nam taka pra-bolčne vrste Baumani lova reneta in seta čez poletni čas veliko bolj raz-Jakob Lebe!. So to iz pomološkega vijejo kakor pa jesenska praseta čez vidika priporočljiva jabolka, tolike zimo. Za pleme naj se odbirajo zme-giede žlahtnosti kolikor glede trpež- raj le razvita praseta, tedaj praseta, nosti. Cepiči so dobavljeni iz kmet Id sesajo spredaj pri prvih (prsnih) šole na Grmu.1	_	seskih. Tukaj je največ mleka in
Ker je želeti zboljšanja našim sad- taka praseta nam navadno najbolj nim vrtom, bi priporočali nekolike uspevajo in najbolj rastejo, več zanimanja za društvo s strani od mladic (prvesnic) pa ni jemati ■kmetovalcev in posestnikov, tudi praset za pleme, razen v primeru, okoličanov, ker društvo ima obseg če so bile mladice močno razvite, ka-«7.9, idrijski sodni okraj».	j kor to opazujemo v svinjakih, kjer
IZ ČRNEGA KALA. Je vsa reja v skrbnih rokah in kjer Zavednost in zrelost naroda sc po-;Ulla(lic niso va1ile prezgodaj po ple-zna v tem, da podpira z vsemi svoji-!	kakor je to pri nas po deželi
mi močmi tiste organizacije, ki stre-Ла ze vse preveč v navadi. Če pripu-me za gospodarski, kulturni in poli- scamo mlado svinjo prezgodaj, po-tični napredek. Naš narod se ■ hvala tem ?0 tudl »jeni mladiči slabotni Bogu — zaveda v polni meri te dolž- 111 nesposobni za pleme. V ostalem nosti. Tako je prodrlo do najpripro- morajo biti praseta, ki jih kupuje-stejšega kmetiča zanimanje za one P1° ,za I)lemc- v vsakem pogledu organizacijo, ki hudi tisočerim otro-	razvita, tako v prednjem
kom vzgojo v materinem jeziku. Pri kakor uidi v zaunjern delu života.
Rame vesli
IZKOPIME NA RUSKEM.
Kakor poročajo iz Moskve, so se And- B., Ivan izkopali v vaseh ob reki Oka, 110 ATnl- Remec; km južno od Moskve, razni pred-ki pričajo o ruski kulturi
veselem omizju da ne hi pust vse požrl in zaplesal so sc v Črnem kalu spomnili zavedni možje in mladeniči šol. društva in zbrali lejio vsoto 83 L ■In sicer so darovali gg. N. S. 30 L M. P. 10 L, Jos. Andrijasič št. 1 L 10;
Po 5 L .so darovali Starc, Franc Starc in Ivan Starc (vančan) 7 L, Benedik Cah Л in Jos. Senice št. 8 po 2 L; Gabrijel -’p!’ 'V1 rivc,m v Barut, in Jos. 'Pečar po 1 L. ,	četrtega m petega stoletja pred
Presrčna hvala vsem darovalcem Kristusovim rojstvom. Dobile so osobito nabiratelju g;. And. Bazen. se steklene zapestnice, železne Ш MAČKOVELJ puščice, koščeni glavniki, zemelj-Podpisani izjavlja na dopis, ki'je fke vottine s kamenitimi ognjišči, bil objavljen v «Novicah» z dne 25. Istočasno so prišli pri izkopava-febr. t. 1. pod gornjim; naslovom,' da niu na razvaline mesta Češilov, ki vse trditve glede pok. Lovrenca Tul j'1 svoj čas tekmovalo z Moskvo so popolnoma zlagano. O mrtvili naj in ki je propadlo v dvanajstem se govori le dobro in jaz sc klanjam stoletju pred veličanstvom Smrti, a ko je po-	'	_
ročilo tako tendencijozno pisano sta- NAJVEČJA KNJIŽNICA NA vini samo to vprašanje: Zakaj sem	SVETU.
Pii pokojniku imenovan za varuha? Ravnatelj javne knjižnice v Pe-
Jaz se strinjam z piscem V toliko, trogradu jc izjavil dopisniku moda vosemi pokojniku večni mir m м-Л,гс.1. r	T L .	:
pokoj njegovi duši, ki ga je zares VA . j.’., °d lsta «Izvestja», ko se bila potrebna, drugače pa	svetujem x1_m-	s	svojega, potovanja, na
dopisniku, naj se v bodoče	bolje in-	katerem	jc	obiska! mnogo knjiž-
formiva. Njegove «domneve» napra- п^с, da jc petrograjska (oziroma vijo lahko res kakšno neprijetnost sedaj «leningrajska») knjižnica, Mačkovi je — Ulica, 50, dne 1. kar se tiče količine knjig' naj-marca 1926	Peter Pavovel. večja na svetu. Nič manj ko štiri
Up. ur.: Nasedli smo brezvestne- miliinm* rivn	т• „ ~
mu dopisniku, ki je izrabil našo do-	^ petdfet , tls.oc
bm vero in porabil priliko smrti zYezk®v šteje petrograjska knjiz-pok. Lovrenca Tul. da je lahko grdo una. i led vojno je bila na tretjem pisal o svojem bližnjem. Pfuj! .Ta mestu in sta jo prekašali glede dopisnik naj nikoli več ne	poskuša	količine	knjig samo nacionalni
spraviti ene vrstice v naš	list. Go-	knjižnici	v	Londonu in Parizu.
Sovjeti bi radi vzpostavili staro Avstrijo!
Boljševiki so osnovali mednarodno revolucijonarno organizacijo, katere cilj je, da bi razbila vse države, ki so nastale na razvalinah stare Av-stro-Ogrske. Ta cilj je jasno razviden iz glasil, ki jih izdaja ta boljše-viška organizacija na Dunaju. «In-ternazionale Pressekorrespondenz» in «La Federation Balkanique» — oba ta organa finansirajo sovjeti — rujeta sistematično proti sedaj obstoječem stanju v Srednji Evropi in na Balkanu in delujeta predvsem na to, da bi razpadle Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumunija. In če bil res razpadle te države, kaj potem?
Kdor zasleduje to komunistično propagando, bi sodil, da je končni smoter te propagande ta, da bi na ruševinah uržav Male antante končno nastale sovjetsKe republike, ki bi na to vstopile v federadivno zvezo z ruskimi sovjeti. Toda to mišljenje je napačno, kakor nas poučuje bivši sovjetski poslanik na Dunaju Adolf Joffe.
Ta sovjetski diplomat je namreč napisal v moskovski «Pravdi», ki je, kakor znano, glasilo sovjetske vlade, veleznačilen članek, ki izpričuje, da imajo boljševiki pač namen razrušiti takozvane nasledstvene države, ne mislijo pa na njih ruševinah zgraditi sovjetske republike, marveč — staro Avstro-Ogrsko. Joffe razpravlja v tem članku o situaciji sedanje Avstrije. Pravi, da je položaj avstrijske republike silno težaven, povdarja, da triletno delovanje dr. Zimmermanna, komisarja «Zveze narodov», v Avstriji ni obrodila nobenih sadov, in trdi, da ni imela sanacijska akcija «Zveze narodov» jDrav nobenega uspeha. Avstrija je baje sedaj tam, kjer je bila pred leti. Hira in peša ter propada gospodar-(Dalje na VI., sirani.)
□nDDDDDDDnDCDUDDa-lDDDDüDGDDn
ZOBOZDRAVNIK g
§ Dr. LOJZ KRAIGHER
specialist za zobe in usta sprejema
e Goriti na Travniku st. ZO
in
v AJDOVŠČINI (nasproti posojilnici)
□ a □
a □
a n
D D a a a □ u a
D
П	D
annDaDDDDaODDllnDDnnnnnDODDDD
Amerikanske žage
nemškega izvora kakor tudi prave Žiriiske sekire, plan-kače prodaja pod garancijo
JOSIP BRINŠEK
trgovec
Trnovo pri li. Bistrici
K----------SIS	__
@1
Zobozdravnik
D= D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
ä perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU
Via Imbriani 16/!. (prej Via S. Giovanni)
od 9—12 in od 3—7 ure
Novo pogrebno podietie
(HlOTll IHPRM) - Trst, Cono 8. E. lil. M (pri liga Caldoai)
Prevoz mrličev v tu- in inozemstvo. Vrši vsakorazredne pogrebe. Zaloga vseh mrtvaških predmetov (vsakovrstne krste, venci, sveče itd.) Nočna inspekcija v lastnih prostorih. Zaloga ul. Tesa 31, Tel. 14-02.
NA OBROKE!
zmernejših cenah. - Delo solidno. - N
Krojačnlca Mario Zanardo
Trst - Corso Vittorio Emanuele Sil. štev. 25 1 — Trst
рапопппппапоапапаппаоапаос1ао||пппапаоппппвагпппппппппааппп
D	--------—-------------------а
Novi dohodi tu- m inozemskega blaga. Obleke po meri, površniki, prvovrstna izdelava po naj-Najtočnejša postrežba.
Odlikovana tovarna kisa
FRANC KRALJ
GORICA, ul. Cappuccini štev. 9
Edina tovarna kisa na Goriškem, ki izdeluje alkoholni kis po odredbah novega zakona od 15. oktobra 1925 št. 2033.
Ö _____________________________________________________□
аисшаасшаапасшаапапсшаапааамааасшаааасшаааааааааоасасшаст
Trst I
1 Valentin Blazina	_
^	delavnica pohištva	™
Eiüca Pier Paolo Vergierio 232 (vis-a-t?is Zonca)
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, navadne in fine spalne in
jedilne sobe.
j Cene жтете. TB»	Solidna izdelava. H
x HHii пшлшп пшшшшштп пшшшит пшг
i
■■штимшиј1ии1ШИјЈ1мш1ј8Ш1ваимав a№igyM|
JAKOB BEVC - TRST *
urama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica : S. M. Magdalena zg. št. 1
ZLÄT© kupuje v vsaki množiai po najvišjih cenah $Ш©КЕ plačuje više kot vsi drugi ZÄIOGÄ raznovrstnih ur in zlatenine
ii
i
i®
I
Tarasa вмшав
sko. In kako se naj to propadanje ustavi? Joffe je mnenja, da je za to edino sredstvo «vsaj gospodarska združitev Avstrije z onimi državami, ki so preje ž njo tvorile gospodarsko celoto.» To se pravi z drugimi besedami treba je zopet spraviti Cehoslo-vaško in Jugoslovene pod nemški in madžarski jarem ter vzpostaviti staro Avstro-Ogrsko.
Da bi torej avstrijska republika lahko živela staro parazitsko življenje, naj žrtvujeta svojo neodvisnost in svobodo predvsem Češkoslovaška in Jugoslavija, dve slovanski državi. In to mnenje zastopa diplomat največje slovanske države, ki bi morala biti kakor nekoč stara Rusija, zaštitnica in pokroviteljica vseh malih slovanskih držav! A danes hoče sovjetska Rusija uničiti dve slovanski državi, da omogdči življenje Avstriji, organizmu, ki je stoletja živel na stroške slovanskih narodov in jim pil kri in mozeg! Pa so še pri nas naivni ljudje, ki verujejo v preorijentacijo boljševikov v slovanskem smislu! Trocki, pa Joffe in drugi sovjetski matadorji pač niso zastonj živeli na Dunaju!

Žepni ksledar
VEDEŽ
m Set® 1926
se dobiva po L 4.— pri založništvu v Knjigarni - papirnici Štoka d. z. o.
Trst, Via Milano 37.
»♦
m
<h-
»*
♦♦
фф
*6
II
«•
♦
»
♦
*
♦
LMsaikfl Mite hate
“" iPodružnica u Trsta: Ши XXX OttoSre U ша
I p
5-18; 22-98 i
5-18; 22-98;
BRZOJAVNI NASLOV; BAN C ALU BI AN A
V Gorici in trgovcih
pri vseh na deželi.
Odgov. imi urednik : JAN KO RUN TIČ.
Lesni trgovec gonotL“^
debel. — Stenovic, Corso Viti. Em. 111, št. 11 — Trst.
Stavbno podietle
Terčelj, Ajdovščina-Vipava rabi 6 do 8 kamnosekov in tesarjev z mojstrom ter 60 do 80 zidarjev z mojstrom. Zglasiti se je pri zgradbi vipavskih vojašnic.
аиивв
№Гв1т1В!иЈГаТ»И«!т1ВДИтИ1ЗДШ11!В1!а!11111В
I Zobozdravniški 1 ambulatorij v Trstu
ulšca Seite Fontane S
posluje ob delavnikih od 9—12 in od 15—19 ure.
Uudske cene.

Podružnice;
Goric?, Brežice, Ceije, Črnomelj, Kranj, Logatec, Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split
Centrala v Ljubljani
Delniška glavnica in rezervni zaklad : вО.ООО.ООО dinari»._____
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obresiuje z 4%, s vloge na tekoče račune z 41/г°/0 netio. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daj a v nejem ----------------------varnostne pušice (SAFES)-----------------------
Blagajna je odprta od 9V2 do	in od 14!/S do 16 ure.
Semena, Kmet. potrebščine
Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Torre bianca št. 19,
je ravnokar prijela iz Nemčije novo zalogo svežega in zajamčenega semena, kakor:
solate glavate (rice), Kraljice čaajnika, Ljubljanske ledenke, selatine; zgodnje majske repe (ra-vu.ce), peteršilja, korenja, špinače, zgodnjega in kasnega zelja, kolerabe, pora, zelene (šelina) paradižnike, paprike, zgodnjih in kasnih vrzot, graha, redkvice, kmrske pese itd.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA ulica Torre bianca št. 19, Telefon 44-39.
Čebele
v kranjičih ali na vel. okvirjih kupim. — Ponudbe z navedbo cene na upravništvo „Novic“.
. !' T	- :v- .d'

[33 POSTOJNA ESj
HoiFflnie Miezni in operacije.
ŽARKI X Ul
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.
Čevljarnka Fsreessiia
Qdliitovans aa mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di grsn premio"
T$i$T . лла SiMseppe SaspfiH Ste». S pH Str. Jakobu * YK§T
Kdor Išče obuvalo ceno a vendar lepo, te bo pomislil malo, ве kupil kar na slepo!
In šel bo k „FORCESSINU6, ki v Trstu vsem od kraja — ubožca al’ bogatina — najboljše čevlje daj a .. .
ms—.
Уј1 ш iglu
L 4S-™
liilii za Sela
L 48*—
ZOBOZDRAVNIK
ваваааппЕ!аао0паваов13впасаов1а
B —------------ §
D B B B
n
B
o
□
• ш® BiaeMaeaib
d Specijalist za ustne =
in zobne bolezni, g
B Ö
a
B
c a a a
3 od 9. do 12. in od 3. do 5.
ta
Ordinira
e GORICI M Travniku 5. II.
1
E
s I
G
g
MUmOS šivalni stroji
„eericke”
dvokolesa, moiorini „F1AM“ in belgijske paske se vdobe le pri
Josipu Kerševamju
GORICA — Piazza Cavour O — GORICA
Шттшшштшушшж1ШЖшт&®тмшттшшшт1§ШВШШЖвт9
4
ШЈ11В1ДГЈ,|ЈП1ЈГР,[тИМК1«.[.11И[д15!В111В[§!1Е[1ЕВ
i ŠEPETflVEC MARIJA"
1	IDRIJA
B
□пвпввоапвввваавввввввввпаса
BUFET PRIMC
Trst, ulica ЖХЖ Ottofer® 19, masproti kavarne Cosnmerci®
•t
it
t
t
t
I
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pristnega vipavskega in istrskega vina. Dobra domača kuhinja.
Razpolaga z dvoriščem za shrambo vozov In s hlevom za 30 glav živine.
Točna postrežba.
Točna postrežba.
^ilSMelüraSlHBilil!. WHWSlffl.il.iBl.’I.W.ISIRMBI □□□□□□□□арорр|п:ппс1РРпрппопра
Josip Klun
trgovina porcelanastih predmetov
TRST, ul. Mazzini 40, prej ul. Huova
SKLADIŠČA:
Piazza Scorcola šf. 1 in v prosti luki skladišče št. 6, I. - Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, ste-kla emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira ::: predmetov za poročna darila :::
Izključna prodaja cilindrov za luči št. 3, 3, 8, 11 na debelo za Trsi, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iz najčisiejšega kristaliziranega stekla. Cilindri oviti v kartonastih škatljah mesto v slami. Cene brez vsake konkurence! !
pppappopppppoQDPiuaQQuDL dqdj
IVAN KERŽE
Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
$m&$šs9i$ke in druge hiša*© potrebščine
Iz aluminija, steklovine, lesa. emajlirane prsti itd. ======== CENE NIZKE.
TRST, PIAZZA S. aiOVANN! St. 1
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran. — %"eslss® sw©šs Ore» herievo pivo. Mrzla' in gorka svinjina, sardine itd. — POSTREŽBA TOČNA. •H	Za obilen obisk se priporoča
Ц	‘	Lastnik IVAN PRIMC.
t
X
•:*
дапсмврорашзвооворвоорооподр
ODLIKOVANA DESTILACIJA
TRST - F. ŽAGAR - TRST
UL8CÄ S. FRANCISCO 18 — TELEFON 38-72
Zaloga domačih vin, istrske tropino Jke, slivovke, brinjevca, rema in vsakovrstnih likerjev.
„All’ fllabarda“
TRIESTE, Via dei Giuliani 42
priporoča cenjenemu občinstvu sledeče specijalitete;
Elizir China. Jako okusen - Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvale-
scenco. Steklenica L 6.—.
Voda proti izpadanju lasi. Steklenic3 L 6‘—.
Sredstvo proti revmatizmu. Zajamčen vspeh. Popolno zunanje in notranje zdravljenje L 40. - Enomesečno zdravljenje.
Živinozdravniška sredstva.
Lekarna je preskrbljena z vsemi sredstvi proti živalskim boleznim.
вппвваавввавввввпаавваоаавоа
Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva
Tvrdka ustanovljena!. 1898. Па ООГЈЗкОГП Tvrdka ustanov!] na 1. 1898.
Gorko, ul. Corduccl 14 (pr. Gosposko ulica)
50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesiomstov.
ANTON BREŠČAK
GORICA, Via Carducc! 14 Cprej Gosposka ul.)