KRAJEVNI DOGODKI LJUBLJANA Posojilo v znesku 5 milj. Din za dovršitev bežigrajske osnovne šole je končno odobril SUZOR v Zagrebu ljub ljanski mestni občini. Obrtniška dela so že vsa razpisana. Zazidava in modernizacija sredine mesta je, kakor kaže, le še vprašanje kratkega časa. Zgradba velike hiše z. z. Croatia je sprožila izvršitev Plečnikovega projekta za slav nostni trg, ki bi se s pasažo podaljšal od Kongresnega KRONIKA 143 Viktor Rohrmann trga do Prešernove ulice. Z zgradbo konvikta na franči škanskem vrtu se bo podaljšala ta pasaža do Frančiškan ske ulice, nadaljnje podaljšanje do Kralja Petra trga bo le še vprašanje časa. S tem bi bila ustvarjena transver zalna zveza za pešce, ki bi bistveno razbremenila druge ulice. Vincencijeva družba je slovesno praznovala 25. in 26. aprila 601etnico, odkar obstoji (gl. 1. št. letošnje »Kro nike«) z akademijo in slavnostnim zborovanjem. Vogalni kamen cerkve sv. Terezike na Kodeljevem je bil na cvetno nedeljo vzidan z veliko slovesnostjo. Sempetrska podružnica Ciril-Metodove družbe je praz novala 14. in 15. marca svojo petdesetletnico. Ob tej pri liki je občni zbor te najstarejše in najagilnejše podružnice izvolil g. Viktorja Rohrmana, ki je že mnogo let pred sednik podružnice, za častnega dosmrtnega predsednika. O ljubljanski bolnišnici, o kateri se je v zadnjem času mnogo pisalo in debatiralo, je odbor Akcije za razširitev ljubljanske bolnišnice, sestavljen iz strokovnjakov in za stopnikov najširših slojev, podal svojo izjavo, da po trebuje Ljubljana kot zdravstveni cen ter Slovenije novo, moderno in klinično urejeno bolnišnico s kapaciteto ca. 2000 postelj. Sedanja bolnišnica pa razpolaga le z 800 po steljami, dasi je že danes treba najmanj 1200 postelj. Že danes pa vrši ljubljanska javna bolnišnica funkcije ne kakega osrednjega zavoda za Slovenijo. Zato mora nova bolnišnica prevzeti tudi funkcijo klinike. Le popolna klinika v Ljubljani more odgovarjati zdravstvenim potrebam prebivalstva ka kor tudi znanstvenim potrebam in zahte vam univerze Kralja Aleksandra. Končno ugotavlja izjava, da je prostor, kjer sedaj stoji bolnišnica, skrajno neprimeren. S tem so pravi ljudje ob pravem času izrekli pravo besedo, ki naj bi tudi obveljala na pravem mestu! Sokolsivo v dravski banovini. Sokolskih žup je v drav ski banovini pet, a nekaj edinic v Beli Krajini spada pod župo Karlovac. Obračun svojega dela so podale župne uprave na glavnih skupščinah v marcu in aprilu. Od važ nejših prireditev je omeniti peti župni prosvetni dan so- kolske župe Kranj v Narodnem domu v Kranju dne 5. apri la t. 1., ki je na njem sodelovalo preko 200 pevcev, pevk in godbenikov. Župa Ljubljana je 29. marca priredila v Domžalah okrožni prosvetni tečaj za kamniško okrožje, a isto okrožje je dne 10. aprila v Radomljah priredilo svoj tretji okrožni prosvetni dan. Sokolska župa Ljubljana pri pravlja za dan 14. junija svoj župni zlet, ki na njem raz vije novi župni prapor, dar Nj. Vel. Kralja Petra II., ki bo po svojem zastopniku praporu tudi kumoval. MARIBOR Slomškovi prazniki se bodo slavili v dneh 21., 28. in 29. junija, »ob katerih se naj očitno pokaže naša želja in hrepenenje vseh Slovencev, da bi dobri Bog dal delu za Slomškovo beatifikacijo uspeh in srečen izid«, kakor se glasi vabilo škofa Ivana Jožefa. Na skupnem obmejnem kolodvoru se je začelo poslova nje o polnoči od 14. na 15. majnik. V novo zgrajenem severnem traktu so se naselili avstrijski uradi in sicer železnica, carina in policija, skupaj krog 250 uslužbencev. S tem so manipulacije v obmejnem prometu bistveno olaj šane in skrajšane. Zveza za IUJSKI promet za bivšo mariborsko oblast je imela svoj občni zbor 28. aprila. Podala so se razna po ročila, pravila se prilagodila novi uredbi o turizmu, vo litve pa odložile. Iz obsežnega in lepo sestavljenega po ročila se vidi veliki gospodarski pomen turizma zlasti za naše pasivne kraje. Dravska banovina prednjači po šte vilu prenočnin vsem drugim. Če primerjamo dohodke od inozemskih turistov in vidimo, da znašajo že danes 8 % našega celokupnega izvoza, je dokazano, kako je potrebno, da se turizem goji sistematično in kako potrebna je zlasti tudi za naša mesta pravilna in iniciativna politika v tem pogledu, kakor tudi kako važno je delo, ki ga vrši »Kro nika« s tem, da širi smisel za ohranitev naših zgodovin skih spomenikov, ki so za turista najjačja privlačna sila. Salezijanci se hočejo nastaniti v Mariboru v magdalen- skem predmestju, kjer bodo imeli med delavsko mladino mnogo hvaležnega dela. Mestno avtobusno podjetje, ki je imelo doslej vsako leto krog 1 milijon dinarjev izgube, se hoče sanirati s tem, da uvede avtobuse z Dieslovimi motorji. Ves obrat bi se s tem pocenil skoraj za polovico. Mariborski teden, ki bo letos od 1.—9. avg., namerava razširiti svoj program s specialnimi kmetijskimi, obrt nimi in industrialnimi in dr. razstavami. V tistih dneh bo tudi velika proslava 651etnice mariborske gasilske čete. Železniške delavnice hočejo ukiniti v Mariboru in jih prenesti v Kraljevo. Maribor bi zgubil s tem blizu 2000 delavcev, ki zaslužijo letno na mezdah do 20 milijonov dinarjev. Zato je ta namera naletela v javnosti na splošen odpor. Nasprotno bi bilo še želeti, da bi uspela akcija, naj se nekateri oddelki kontrole dohodkov drž. železnic zopet premestijo v Maribor. Verdijev »Requiem« sta izvajala 7. aprila pevska zbora »Glasbena Matica« in društva »Maribor« s sodelovanjem 4 solistov iz ljubljanske opere in 70 godbenikov. Prire ditev je pokazala visoko glasbeno kulturo Maribora. CELJE Za olepšavo kolodvora se je v zadnjem času mnogo storilo. Dobil je nov, prikupno urejen izhod. Tujsko - pro metna zveza pa hoče pred kolodvorom postaviti ličen kiosk za prodajo časopisov. Blagoslovitev zastave strelskega okrožja, ki šteje 70 dru žin, se je izvršila 3. majnika zelo slovesno. Kumoval je zastavi kraljevič Andrej. Gasilska župa celjska je zelo agilna zlasti tudi v stro kovnem oziru. Priredila je 8. marca strokovni tečaj s pre davanji o gasilskem zakonu in administraciji, o dušljivih plinih in zračnih napadih, o novih redovnih vajah itd. 144 KRONIKA