Božični večer. Milo že done zvonovi. Mrak nastaja, nofi prihaja, plove lahno nad bregovi. Glej, oblake v prestol krasni zdaj prestvarja zlata zarja, preden zgine v noBi jasni. Pa za luno priveslajo ge zvezdice, nje družice in Barobno v noB migljajo. Vse praznuje po deželi in poBiva; ljubko sniva po livadah snežec beli. Dušo verno te miline, Bar zvonenja. kras stvarje.nja dvigajo v nebes višine. Zopet zadone zvonovi — Po nižavali in dobravah se razsvetlijo domovi. Zdi se, kakor bi nebeške primigljale zvezde zale v kioBe na zemljo Bloveške. LuSice gore neštete, saj prihaja nam iz raja v odrešenje božje Dete. M. ZemljiB.