List 46
Nektere poglavitne potrate naših kmetij.
Brez krajcarja ni goldinarja — je že star pregovor, pa kmetje naši premalo porajtajo ta pregovor. Priden gospodar mora tudi na majhne reči gledati, ker iz majhnega zraste veliko.
Naj omenimo tedaj nektere reci, ktere se le preveč zanemarjajo; škoda je vendar precejšna.
1.  Listje. Poglejmo le okoli sebe in vidili bomo skor povsod, koliko listja leži okoli, za ktero se nobeden ne zmeni kakor veter, ki ga na ceste odnese ali pa v vodo, — in vendar nikoli nimamo stelje preveč.
2.  Gnoj in gnojnica. Koliko gnoja se po nemarnem potrati! Hlapec, ki ga pelje na njivo, ga stresa spotoma, in če mu ga tudi veliko z voza pade, ga še ne pogleda ne. Gnojnica pa teče po dvoriščih in na cesto, kakor da bi bila prazna voda.
3.   Voda. Tudi za vodo je kmetovavcom dostikrat premalo mar; namesto da bi lovili vodo in jo napeljavali na senožeti, se nečimerno pogublja, kakor da bi ne bila travnikom poglaviten živež!
4.  KI a j a. S klajo ravna včasih živina kakor svinja z mehom, in gospodar pazi na to tako malo, kakor da bi je imel na kupe brez konca in kraja. Meče jo živini v jasli in žleb, kolikor more; če jo živina z nogami tepta, ne vidi, da je to velika zguba. Ni čuda potem, da gre enkrat z batom, drugikrat s psom.