Hatollšk cerkven list Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velji po posti za celo )eto 4 gid. To } zadene na ta dan praznik. izi.U- l>ai.ik E ija, ko je bežat pred sovražljivo in hu lobno Jesabelo.) Kvadrat dva moža iz kerdela naprej pošlje v mesto, da naj ▼se potrebno osk»*rbita za prihod nmskih vitezev. Iz tega utegne že marsikdo povzeti, v kak sen namen sta ta dva vradnika z vojaki popotvala v Bet-labem. Zato namreč, da s*a vodila in nadzorovala po-• - ^Jfis -vanje, ki se je godilo pod Cirmom, poglavarjem v Sinji. Prišla sta v več-r, da sta precej drugi dan opravilo pričela. Med daljnim popotvanjem Kvadrat pričoe goder-njati čez judovsko ljudstvo, Rimljan >m zoperno, ker g* je naslednji dan čakalo opravilo s temi ljudmi; 0*tavij pa se čedalje gb>bokeje zatopi v svoje m;*li o tej pre-čudni jutr vi deželi, o kteri judovske pi^na tako znamenite reči pripovedujejo in napovedujejo. Debeli vitez se zopet oglasi in pravi: No Oktavij, sedaj v ti reči si pa gotovo z menoj enih misel, ali ne? V č»-m? od^'»v«,»i Oktavij mimo. Menim, da z.iaj smo prišli v dolino jokanja, je rekel Kvadrat. Prišli so bili res v Ramo, ktera je postala sloveča zarad Raheliuega žalovanja, ki je jokala po svojih sinovih iu ae ni dala utola>.:ti, „ker jih ni bilo več (Četert ure pred Betlehemom je Raiielin spominek še dandanašnji, imenovan „Kubbet Rabil", čedno poslop|iče a pokopališem na okrog. M i s i t se, da je to na zemlji naj etareji sp-minek, ki gaje postavil svoje dni očak Jakop svoji ženi Ruheii, ki je bila na tem mestu umerla. Se ve, da je bil ;d svojega začetka že pre . M*n - kdo vč, kolikrat? Ta kraj so judje kupili od Turkov, in sedanji lepi št rvoglati spominek je od I. 1679, ki ima zdajšr-k pri vstopu, kteri je zidan sedanji uas od bogatega juda Montefi .re a. Grob je narejen znotraj v hra-miču, in »e'n £a vidil skoz omrežje o popotvanji v Sveto deželo le:a 18')6. Judje in kristjanje imajo ta kraj v čislu.) Ravno, da sta se viteza Rahelinemu grobu bližala, že uhajajo judje iz kerlela in hite rjaprej počeševat grob, ki jim je bil tolikanj liub in drag. Kvadrat pa, budovoljni čertivec, j h s t' g"tnim glasom nazaj kliče. (Bilo je nekako, kakor bi zdaj kak brezverec peljal keršanske ljudi memo kake slavne božjo poti io bi j.m hudovuljno branil v cerkev, ali kakor bizmarkovci katoličanom zapirajo cerkev in v ječo gonijo duhovne zato, ker mariujejo, b lnik t previdijo itd. Sovražniki resnice so bili o vaih ča*ih be-«ni in stekleno razdraženi na verske reči.) Kvadrat tedaj kriči: Nobeden naj se ne prederzne po noči stopiti iz verste: pervi, ki to stori, bo v venge vkovan !...'■ Vse je molčalo in šli so svojo pot; le neki star jud je mermral, pa ga Kvadrat ni slišal, ki ae mu je bila jeza zopet nekoliko ulegla io je jel bolj mirno govoriti. Misliti moramo, je d)«l, kako se bomo opravila lotili v Betlehemu. Poprej bi pa rad vedil, kaj ta beseda ,.Betlehem'4 pomeni? Vtem judovskem jeziku je vsaka beseda pesniška, in pojasnilo v ti reči me utegne povedriti. .. Hoj, kdo mi bo to povedal? praša Kvadrat pešce. Aram! sem pojdi, starec! Povej mi, kaj pomeni beseda Betiehem; razloži mi vse, kar veš o tem revnem gnjezdu. — Prepričan sem, reče k Oktavij u obernjen, iz tega bo prišlo kaj čudnega, in Aiene v primčri s tem Betlehemom bodo kmali tol ko, kakor nič. B >š vidil! (Konec nasl.) So9sk*> in misijonsko sporočilo ui/i*-nlko* rslnjenJ^ Jezusa Birlnlusa r Aflrijanopelnu za šolsko l. Š&9G 77. Č« imamo ž^ vzroka dovolj previdnosti Božji hvaležni biti, da sni > lansko leto vkljub homatiiam v deželi vendar zamogli i:ueti šolo in nemoteno obhajati letno preskušnjo, smo tcii&o veči hvalo dolžni neskončno usmiljenemu Bogu, da smo to tudi letos zamogli storiti, dasiravno je bil nemir zastran vojske še veči in je prišlo celo do prežalostnih primerljejev. In res, komaj smo bili letno šolsko presKušnjo dokončali, že smo bili slovanski mašniki in bratje s peterimi bogoslovci prisiljeni zarad preteče nam nevarnosti na povelje našega fčhkega prednika Adrijanopel zapustiti in se podati v Cangrad , vsi vdani v voljo Božo in zaupajoči na priprošnjo nje, o kteri je po pravici rečeno: ,,Cunctas haereses sola inte-r^misti in univerzo roundo." Naš vstav je štel minulo šolsko leto 108 u"encev, namreč di notranjih in 53 zunanjih. Š lo jih je ooččs obiskovalo 89 iu ietno preskušnjo jih je dostalo 51 notranjih in 28 zunanjih. V notranji šoli smo imeli 49 Bulgarov, 5 LaMiov in enega spreobernjenega jako bistroumnega Armenca, zunanji učenci so različnih tu se nahajajočib narodov. Kar se tiče šolske vravnave, imel je naš vstav 2 začetna razreda z dvojnimi oddelki, dal|e 3 gimnaziiske in o. p ogimnazijski razred; 4. gimnazijski in 6. pro-gimnazijski razred , ki ga obiskuiejo še nekteri učenci izmed naših pervih gojencev, bomo pričeli s prihodujim šolskim letom; poglavitni učni predmeti bodo: log-ka, pedagogika in trigon- metrija. V petji in godbi so se gojenci vadili po večkrat na teden v nalas za to priravnani dvorani; kabineta za fiziko in narav- znanstvo sta se v redu ohranila in po moči pomnožila. Preskušnje so se veršile od 2. do 10. mal. serp. Razdeijenie da il se v tem tako nevarnem času ni m- glo očitno obhajati, kakor sicr, temuč le zasebno pred zbranimi učeniki; šolski vodia je o tej priliki ra serce govoril gojencem sploh, posebno pa še 13 obdarovanim in 6 pohvaljenim, ki so se celo leto in v vsih predmetih odlikovali. Kar zadeva naše duhovsko semenišče, so se pripravljali naši mladi kleriki za modroznanstvene študije in so v tem letu že 4 pričeli se učiti modroslovja, dva druga bodeta med tem časom obiskovala gimnazijske razrede, ker je treba njih<>v poklic Š- dalje gojiti. Naše redovno osebstvo šteje 15 udov, namreč 9 mašnikov, 1 dijakona in 5 neduhovnih bratov; med temi ie 7 Poljakov, 3 Bulgari, 3 Italijani, 1 Nemec in 1 Francoz. 7 jih je latinskega, 8 pa greškega obreda. Ker naša družba, kakor je iz sporočila razvidno, nima le voditi dvojnega vsta a, naše sole namreč in *eme-n šča, temuč ima še tudi razun hiše veliko misijonskega dela, ji torej ni mogoče biti brez pomožnih učenik jv in služabnikov. V lanskem naznanilu smo opomni i, da smo imeli malo sbirko zelo potrebnih in v bolgarski jezik prestavljenih šolskih in podučnih bukev pripravljei in za izdaoje, in letos naznanjamo v našo veliko tolažbo, da smo pri avojih pičlih pripomočkih, zaupajoči pa na bla-goslev sv. Oč»'t« in blagoserčnoat n«š h dobrotnikov, dali ▼ tem letu natisni i v bulgargčino prestavljeni katekizem sv. J zafata s dodanim mu podukom sa pervo spoved in sv. Obhajilo in potrebnimi molitvami. 2000 iztisov te tako važne in potrebne knjižice se bo zdaj polagoma po šolah in med družine zastonj razdelilo z upanjem, naj bi prineslo to delce tak blagoslov, kakoršnega veliki mučenik gotovo prosi pri Bogu. Pii naj boljši volji naši in tudi bulgarskih duhovnov jim vendar zarad vojske nismo mogli dati duhovnih vaj kakor lansko leto; niso bili namreč le oni zaderže-vani k nam priti, temuč tudi mi vkljub neprestanemu breptnaoju nismo mogli v ta narneu pot< vati v Topo-alar in v Malko Ternovo z:-rad velikih roparskih dru-hali, ki so se tu pa tam potikale. Dva mašmka sta vendar v raznih daljših in krajših dobah opravljala duhovne vaje sebi v tolažbo in dušam v prid. Naj omenim nekoliko o posameznih misijonskih potih. Mtgr. Nil me je bii službeno povabil v Carigrad, da naj bom pri slovesnem blagoslovljenji perve in novo zidane katoliške bulgarske cerkve 17. grudna pret. 1. Dalje sem imel v imenitnih zadevah misijonsko pot v Mostratli, in drugo v Agbunar; v obeh krajih sem bil, hvala milosti B< žji, prav pot« lažen; v Mostratlih, kjer je — memogrede omenim — po ranjkem Pantalejmon-u imenovani samostan, in so bile pred nekterimi leti le nektere katoliške družine, sem vidil, da se zdaj cela vas pripoznava h katoličanstvu, in ravno tako v Agbu-nar-u, kjer je bilo pred par leti le kakih 25 — 30 katoliških družin, je zdaj njih število še enkrat toliko in med njimi nekaj prav verlih katoličanov. P. Kobrzynski je opravljal ob nedeljah in praznikih službo Božjo v predmestju Kaik-u, ter je potoval petkrat v Kajadžik in dvakrat v Toposlar. P. Ferrigno, ki zastopa msgr. Nil a pri tukajšnji vladi, je imel v raznih civilnih zad« vah enkrat potovati v Dymotyko v prid katoličanom v Kajadžik u, in razun tega je bilo njegovo misijonsko obi-kanje potrebno dvakrat v Elagium-u pri Malagri, dvakrat pa v Sondžak u in v Mostratlih. P. Wr« nowski, ki je bil iz važnih vzrokov že en mesec pred menoj poklican v Carigrad in je bil 10 mescev pri novoposvečeni katoliški bulgarski cerkvi, je moral razun tega dvakrat potovati v Kajadžik. P. Nikifor Dončev, duhovni pastir farne cerkve v predmestji Kiršini, moral je obiskati enkrat Pokrovan, pa dvakrat Kajadžik in Toposlar, in trikrat Agbunar. Omeniti je, da so bile te misijonske potovanja zarad razbojnikov, ki se potikajo po deželi, dokaj nevarne; iz t?ga vzroka se je poslednje imenovani pater (Dončev) moral enkrat verniti brez vspeha nazaj domu. Drug katolišk bulgarsk mašnik, ki je potoval iz Pokrovan-a v Adrianopel, je prišel vsega imetja in cel6 obleke oropan k nam, in mogel vesel biti, da je živ OBtal, ker jih je do zdaj že mnogo zgubilo živi enje na potovanjih. Te p< tovanja so pa stale tudi veliko denarja in truda; po dolgi in utrudivni poti čakajo misijonarja na namenjenem kraju kaj pogosto Je ljudje, kterim večidel manjka omike in spoznanja. Toda ukljub temu apl« h vendar moramo reči, da so te, dasiravno d« kaj težavne misijonske potovanja z milostjo Božjo rodile obilno sadu in imele dober vspeh; poprej so bili namreč ti kraji komaj še katoliški, zdaj se pa kaže tam očitno veči gorečnost in veselo razširjanje. (Konec prih.) Mi f t ho so o o spe in gospodičine r srednjem reku pa rabite sto J prosti ca s. Dandanes smo vajeni nad gosposki ženski spol, kadar jih ne veže opravilo njih stanu, viditi navadno pri glasoviru, ali pa s kakim romanom v roki. Srednji vek pa nam kaže gospč in gospice s šivanjem, pletenjem ali lepim vezenjem v roki, pa tudi vid:mi plemenite gospe sedeti pri kolovratu. Ce take dda niso veljale hišnim potrebam, se je nav-dno delalo v božjo čast, za olepšavo kake cerkve, za poveiičanje Božje službe. In Uko imamo iz tistih lepih časov ohranjenih oragocenih mašnih plaščev, štol, krdst.o izdelanih mašnih srajc, cerkvenih preptog itd. T« jc bilo bUgo sku-sanje, ne, ktera bo lepše nališpana prišli na j I« s, ampak ktera bo lepše in dragoe« ne e in uiM.eje ozališala svojo domačo cerkev in Kia.ju vseh kral,ev j rlp aviia dostojin dom ! Koliko nam zgodovina imenuje imenitn h rodov in slovečih hiš, v kterih so blage roke poboži.-ga ženskega spola porabile svoj prosti čas za izdelav m>je različne cerkvene obleke. O hč. rab cesarja Karoia Vel. beremo, da so morale po želji s • i«* ' i očeta don a plasti in vezti. O materi Karo'a Vel. oni;, da je izdelva!:* umetne, mnogobarvne vezanja. — Ž ra Ilugo Kape;ova je mnogo cerkvi ozališala z umetnimi izdelki svojih lastnih rok. Cerkvi av. M»rtina v Turor.u je naredila kraaen mašni plašč, v kterega je apredaj vv»-z!a podobe iz Jezusovega življenja , zadej pa podobo Boga Očeta, ko ga molijo kerubini. — Bavarska princ-sinja Hedviga je cerkvam izdelavala posebno umetno olepšane albe. — Sveta cesarica Kunigunda je izdelovala dragocene mašne plašče lastnoročno. — Od av. O i Iije in sv. Elizabete je ohranjenih še dandanes nekaj mašnih oblek, ki ao delo njunih r6k itc*. V nekterih krajih je bi'a splošna navada, da so žlahtne gospe dragocene bele svoje poročne oblačila berž po poroki predelale v mašne oblačila in jih poklonile Bi gu v čast! Kako blag spomin so zapustile s takim ravnanjom gospe iu go«pice srednjega veka, kako koristno a'» ve-dile porabiti svoj pro9ti čas, in tudi kol.ko zasluženja so si pridobivale pred Bogom? Bili so pa to tudi za cerkveno umetnost zlati ča*i, ko niso fabnke iz dobič-karije preskerbovale cerkvi, ampak blage, darežljive roke po narekovanji pobnžoega sered! Ogled po Slovenskem In dopisi. V Gorici, 17. grudna, (r Monsiy. Jnn. Xep. (Ho-bočnih.) Berž, ko mi je bilo mogoče, nazn ml sem Vam po telegratu prežalostno novico, da je smert pokosila Janeza Globočnika, nadškofijskega tajnika in kaolar a. * < Ta vest se je gotovo naglo razširila in marsikteremu je utegnila nepričakovana priti. Nam v Gorici je bilo »rano, da po tej bolezni (rak ua jetrih) ne more dolg » ž veti, čeravno je na dau godu prevzv.šenega nadškofa v domači kapeli še pri sv. maši bil in pri obhajilu. K r se je bolezen vedno hujšala, bil je za smert previden. Na praznik brezmadežnega spočetja Marije Devic t j- bila sv. maša v bolnikovi eobi in prejel je sv. Popotnico, drugi dan pa sv. poslednje olje. V četertek pred sm^rtjo je predpoldne in nekaj tudi še popoldr e tiste spoznaval, ki so ga obiskali, čeravno se je to redko kteremu posrečilo. Na večer o poldesetih v petek, 14. t. m., ;e pa miruo v Gospodu zaspal in zdihnil svojo blago dušo. Pogreb je bil v nedeljo 16. (»b dveh popoldne. Kar je odličnega prebivalstva v Gorici, vse sc je tega pogreba vdeležilo in pokazslo, kako visokoe^ni^n in spoštovan je bil v vsih krog>h. Prevzvišeni knezo-nadkot so prišli v cerkev, kjer jim je bil poseben prostor černo *) Prav serčna zahvala za tako naglo sporočilo; bilo je mnogim vatreženo. Vr. » pregemjen, ravno tako tadi milgsp. prost baron Codelli. Kanoniki in druga prosta duhovščina se je pogreba vde-ležila kot udje bratovščine „pio sovvegno", za trugo ranjcega so šli: Ravnatelj ordinarijatskega vrada monsig. Benss, kancler mons. Kafol, profesorji centralnega semenišča, okrajni glavar bar. Rechbach, dež. glavar dr. Pajer, visoki služabniki grofa Chamborda, profesorji gimnazije in realke, deželni, poštni in telegrafui vrad-niki, vradniki in vodja zastavljavnice (monte di pieta), deputacija pevakega društva „Slavea", ki mu je tudi venec (edini) kot avojemu vatanovniku na trugo položila, dijaki malega semenišča s svojim vodjem bo šli pred trugo. Dalje ao spremili ranjcega: Oo. frančiškani s Kostanjevice, kapucini in usmiljeni bratje, vsi skoraj v polnem številu, bogoBlovci, zavod šolskih sester „de Notre Dame" in neštevilna množica drugih odličnih gospodov. Prostor pred škofovo palačo, pslačno dvorišče in mostovži, Travnik, vse je bilo napolnjeno z ljudstvom, ki je k pogrebu privrelo. Gg. bogoslovci so svetili ob trugi; pogrešala ae je pa nagrobnica, ki bi bila lepo pristajala tako v cerkvi, kakor na pokopališču. Položili so ranjkega Globočnika v jamo poleg njegovih dveh nečakov, ki sta v teku pretečenih treh Ičt umerla za sušico, eden je bil bogoslovec, drugi pa kupčijBki opravnik. Ranjki Janez Globočnik je bil rojen v Cerkljah na Gorenjskem 10. aprila 1824, mašnik poavečen v Ljubljani 31. julija 1847, umeri v Gorici 14. decembra 1877. Velike zasluge si je ranjki pridobil v Kranji, ko je z neverjetno sterpljivoatjo delal za napravo niže gimnazije, kar se mu je tudi posrečilo. V priznanje ga je Kranjsko mesto imenovalo svojega častnega meščana. Kmalo potem, ko je ranjki Kranj zapustil, bil je od našega knezo-nadškofa v Gorico poklican kot kaplan in nadškofijski tajnik, ktere službe je do svoje smerti opravljal. Sv. Oče papež Pij IX so ga leta 1870 imenovali za svojega skrivnega kaplana, letos pa so mu podelili sreberno svetinjo. Nj. Velič. presvitli cesar so ga o priliki nazoč-nosti svoje v Gorici počaatili z viteškim križem Franc-Jožefovega reda, ljubljanski knezoškot pa so ga imenovali za avojega konaiatorijalnega svetovalca. Te odlikovanja od tako imenitnih in visokih oseb spričujejo, kako čislana in spretna 08eba je bil ran,~i ▼ vsih krogih, ob enem pa tudi kažejo, kako delaven je bil. Koliko truda mu je prizadelo poleg premnogih drugih opravil spisovanje knjige „Sv. Kocijani", „Sette basiliche" v italijanskem jeziku, in rokopisa za ravno to knjigo v slovenskem jeziku, vč le tiati, ki je med tem časom z njim občeval, in če se še prišteva njegovo vradno in zasebno zel6 razširjeno dopisovanje, učenje raznih jezikov itd., ae moramo čuditi, kako je vsim tem poslom mogel kos biti. Skoda, da ai je s to svojo neumorno delavnostjo morebiti sam pospeševal svojo pre-rano smert. Kaj hočem pa reči o njegovem dobrem sercu, o njegovi radodarnosti, ktera nikdar ni prenehala. Bil je v resnici goreč duhoven, velik dobrotnik in marsikdo zgubi z njim zdatno podporo. Naj reče kdo, kar mu drago, z Globočnikovo amertjo zgubi naša škofija jako apretnega, delavnega in postrež-ljivega moža, kakoršnih je le malo, to morajo tudi njegovi nasprotniki priznati, in ao priznali, ker ao ae rea tudi pogreba vdeležili. Z Bogom in avetom v spravi preselil se je Globočnik v večnost; Bog mu odpusti človeške pogreške in daj mu svetiti večno luč, in obilno plačilo v nebesih za toliko dobrih del naj bo njegov delež. Naj v miru počiva! Danes 17. je bila v cerkvi sv. Ignacija slovesna čeroa maša sa dušo ranjcega. Nazoči so bili prevsv. knezo nadškof, profesorji bogoslovja z bogoslovci, veliko druge duhovščine in mnogo pobožnega ljudstva, med njimi zavod šolskih sester. Končavši ta dopis sem zvedil, da je v tukajšni bolnišnici usmiljenih sester sa bolne ženske umeri prešnji spovednik P. Moser, is družbe Jezusove, v visoki starosti. R. I. P. Iz Kalomet-a v Ameriki. Predragi rojaki 1 Naj vam spregovorim o misijonu tukaj na Kalumetu v večerni Ameriki. Naš slovenski rojak misijonar preč. g. Veninger so tukaj od 1. do 14. vinotoka obhajali sv. misijon. Poslednji dan je bilo posebno veselo in slovesno; doverševal se je misijon, vse je vrelo skupaj, vsak si je želel še enkrat misijonarja slišati. Ljudje vsaktere vere so prihajali skupaj; veliko se jih je h keršanstvu obernilo; za 6 odrašenih jsz včm, da so jih kerstili; bilo jih je pa še več drusih. 14. dan po včliki maši je naš rojak g. Jožef Vertin prinesel pred oltar posodo kerstne vode; okoli nje so zbrali vso mladino, ter so prav na glas ponovili kerstno obljubo in s prisego poterdili tudi odrašeni. Ob treh popoldne so blagoslovili misijonski križ, na koru smo imeli glasbo; bilo je silo ginljivo. Ko je bilo že vse končano in zahvalnica odpeta, ko je že du-hovstvo odšlo od oltarja, je še vse ljudstvo tako mirno stalo, kakor da bilo zamaknjeno v sveti raj. France ZuZek. Božicnice. (Poslovenjene.) I. Nakviško vse ljudstva, prepevajmo slavo! V Betlebem urno do Deteta! Kralj angeljski prišel je k nam na nižavo, Le semkaj — molimo Gospod-Boga! Pastirci, zdaj čede — in svet zapustimo, Nam angelj veleva, išimo Gs; Hitimo vsi z njimi — tam mir zadobimo, Le semkaj, molimo Gospod-Boga! Odsčv iz Očeta — Gospod je gospodov, Prišel je v slabi podobi mesA; V hlevcu v plenicah leži Bog narodov. — Le semksj, — molimo Gospod-Boga! Z ljubezni do nas je ubožen na slami, Vernimo ljubezen Mu sercA; K Ježčku Zveličarju, ki je med nsmi — Le semkaj, — molimo Gospod-Boga! II. Zdaj Ježčka pozibljimo, Vsa serca Mu nagnimo; Se v duhu sveseljujmo, To Detice blagrujmo: Oj Dete sladk6, Nebeško lepč! Vsi Ježčeka hvalimo, Mu serčica darimo; Ne nčhajmo slaviti, Goreče Ga častiti: Oj Dete sladk6, Nebeško lepč! Pozdravljajmo Te vneti, O Detek trikrat Sveti! Ponižno v dan prihoda, Kot Boga in Gospoda: Oj Dete sladk6, Nebeško lep6! III. Vesčl Ti spevam, Ježček, čast, Lep Detek moj! O da), da bom le Tvoja last, O Ježček, večno Tvoj! Prevbožen si tu v hlevu res, Moj Ježček zlat'! Bogastva vir, binč vsih nebčs, — Si tu ponižen meni brat. Kak' šibko si na svet prišlo, O Detice! Ti, ki vzderžiš zemljo, neb6, Si djano v jaslice. Na terdi slamci se solžeč, Nebčs Vladar! O daj, da za-Te ves goreč Ne žalim Te nikdar. Jezusček terka. *) (Ckristkindchens Einlass.) Poj zvonček, poj, Ježček sem tvoj. Poj zvonček poj: Otroci odprite! Me v gorko sprejmite; Ne dsjte zmerzniti Mi v zimi serditi. Poj zvonček itd. Oj dečki, deklice! Odprite stanice; Vas bodem zveselil, Darov vam podelil. Poj zvonček itd. Kot svečke gorijo, Naj serč'ca žarijo Mi, v njih rad stanujem, Jih blagoslovljujem. Poj zvonček itd. Radoslav. Žganje. XII. Zganjar, kaj tebe uči tretji perst na roki? Tretji perst se imenuje „srednji", „medius"; ta tebeprasa: Kaj si postal, kadar si se upijanil? „Quid av a si s ti?" Ako hočeš to vediti, prašsj kralja Davida, ki govori: „Kakor konj in mezeg, ki nimata pameti. — Sicut equus et mulus, quibus non est intellectus." *) Pri tej pesmici jc v nemškem lep, priserčeu in prav lahak napev, pripraven za male otročiče v zbirki: „Vorbe-reitungs-Cursus fur den Gcsangs-Unterricht von Benedikt Wid-mann, Leipzig." Taki si ti, kadar se upijaniš: ne ves, kaj delaš, niti kaj govoriš; ti si kakor neumno živinče. To je pa sramota za vsacega človeka, že pred ljudmi strahovanja vredna. Zato po mestih rogovilske pijance zapirajo, ker so nevarni kakor divje zveri, ki ne ved6, kaj delajo. — Nameri se, da se opijanijo tudi študirani, ki ume-vajo latinsko, zato hervaski pridigar ima prav, da tudi vmčs kako latinsko nategne. Rekel je n. pr. pesnik „Mantuanus": Quisquis eniin vivit sine lumiue incntis, ct usu: Fert hominis vultum, ingeniumque ferae. „Kdor koli živi brez luči razumnosti in brez nje rabe, nosi človeški obraz, psmet pa zverinsko." — Res je, pijanost spreminja ljudi v živine; in ako rečem, da so pijanci hujši od neumne živine, ne govorim krivice. Zakaj, povejte mi, ktero neumno živinče je tako ne-sprevidno, da bi to želelo in za onem hlepelo, kar vč, da mu škoduje? Ktero je ono živinče, ki bi več pilo, kot zahteva žeja? Pretepi enkrat ps* ali mačka s šibo ali s palico; potlej pa mu pomoli v eni roki kruha, in v drugi palico: vidil bos, da rajši glada pogine, kakor da bi seglo po kruh poleg palice. Nasuj pred ticami žita ali konoplje, pa nastavljaj tudi mrežice, da jih vidijo: s perjem vred jih boš lahko pojedel, kolikor jih vjameš. Ravno tako delaj z drugo nesumno živino, in spoznal boš, da so vse previdniše od pijanca človeka. *) Zakaj človek je od Boga razsvetljen, z umom in pametjo obdarovan, v sv. veri podučen, ve dobro, koliko mu pijančevanje na telesnem zdravji in na dušnem zve-ličanji škoduje; pa vender tako nečloveško sa vinom (dandanes tudi za žganjem) hlepi in ga brez vsega razloga pije več kot natora potrebuje in prenašati more! Ne manjšega stermenja kot sramote je vredno, kar je pisano o kralju Sardanapalu. Pozabil je svoje kraljeve časti, zaslepljen bil od nečistega poželjenja in ženske ljubezni, je med njimi živel na svojem kraljč-vem dvoru, se od njih nsučil kodeljo presti, je zapustil babež kraljevo krono in opravo, in oblačil se je v ženske halje. To je zares čudnega zasramovanja vreden pri-petljej! Ali še mnogo večega stermenja, sramote in zaničevanja je vredno, da keršeno ljudstvo, ko ravno toliki sinovi Kralja nebeškega, po čegar podobi so stvarjeni, s kervjo čigar Sina so odkupljeni, in po čigar milosti so postali dediči časti nebeške: pa vender živč huje in nespametneje od tega nevernika (Sardanapala), pozab-ljivši ne ssmo svoje časti, temveč, pozabljivši Boga, nebes in duše svoje, žive hujše od nezumne živine, v vsakterih ostudnih (odurnih) grehih, v ktere se po pijanstvu pogrezujejo! Zato po pravici praša sv. Job: An potest aliouis gustare, *j se z bodali ljudje razženejo. Ukazal je med neobor« žene etre!jati, nekoliko deležnikov procesije je bilo pobitih, nekoliko ranjenih, veliko v ječo vlečenih in s štbami mercvarjenib. Ventimiglia predsednik je bii pričujoč pri telesnem kaznovanji. Dva katoličana so ti fr*jmavr<»rji s tepenjem usmertili, nekoliko ao jih polm^rtnh tdneftli v bolnišnico. (Tako znajo ti ljudje, kadar oblast d< be.) Ljuostvo, strašno razdraženo, ae je oborožilo in zaht«*vaio, da naj se predsednik odpravi. Po kvitenskih ulicah je teklo veliko kervi, pa voiaštvo je premagalo. Zdaj se je predsednik zagnal na duhovne iu šk« fe, nektere je pregnal iz dežele, drugim je ustavil plačo ali jim pa pograbil cerkveno premoženje. Ljudstvo pa ae je zvesto deržalo svojih duhovnih pastirjev, jih začelo braniti in jih ni botlo pustiti v pregnanstvo, pa tudi ni bilo ljudi, kteri bi bili od grabežev kupovali cerkveno premoženje. Apostoljski vikar je mesto Qaito djal v preklic, škofje pa so žugali z izobčenjem iz katoliške Cerkve vsim, kteri bi se sklonili na spolnovanje krivičnih predsednikovih ukazov. Nebo je pnšlo na pomoč. Berž ko je bila prepoved izrečena, je začela goreti ognjometna gora Kotopaksi (CotopaX'), glavno mesto je bilo zagerniero v čern mrak in dan je bil temen kakor noč. Potrebi so veliko hiš v Quitu in na okrog razdjaii. Ljudje 8o to razodevan;e narave cenili za pravično strahovanje in sodbo Božjo; zdelo se je, da nebo samo poterjuje izr« k a po >t.jIj*krg.» vikarija zakaj berž ko je na ponižni, prošnjo predsednikovo preklic (interdikt) overgel, s»* je tudi nebo zjasni.o in ognjometnik je nehal ogenj in t«>:i:no iz sebe metati. To vzajemno strinjenje ct-rkvenih in Božjih straho-vanjjepovsi deželi serca silovito pretreslo. Ko je sovra-ženi predsednik Ventimiglia »pazil, da se tako ne more dolgo zderžati v naj višein deželskem vradu, se je obernil in začel pokoro delati — če ne morebiti le na videz, zakaj volku v ovčjem oblačilu je prav težko verjet;. Poklical je k sebi škofa Ignacija Ordonesa z Riam-boir.by, kteri je bil naj stauovitniai zavetnik cerkvenih pravic in prostost med Vaiini školi. Prisegal je, da nobene protic«*rkvene zapovedi ne bo več dal, iu overgel je vse prešnje ukaze. Prisegal je, da veruje, kar katoliška Cerkev verovati veleva, da jo hoče varovati in soper vsaktere napade braniti. Pismeno je poterdil, da bo mož beseda ter bo vse lo spolnovai. — Ti ameri-kanski katoličani morajo že vredni biti, da se tako očitno Bog za nje vojskuj. Drobne novice. ,,Lnita" piše: Kiceško poslanstvo je bilo gerdobno psovano po u.estnih uiieah v Berlinu od tistega ljudstva, ki se stavi za izgled kulture, in od tistih šoicev, ki veljajo za kalup olike. Policija in šolski učitelji so uobi.i povelje »rivračati, da se taki prizori iie ponavljam. — V J^urcigaiu (Bcrdeaux) bodo statvo Ljudovika XVI, ki stoji na entm mestn.h tergov, odpravili na drug piostor, kakor piše tden undotnih časnikov. Je tudi znamnje, da je ena ludečkarskih obveljala. — „Standert1 ve iz Carigrada, da Porta se hoče dalje vojskovati in ne jenjati, razun ako Rusi uzamejo glavno mesto. — V Carigradu je aultan pričel deržavni zbor, in v prestolnem govoru, ki ga je čital tajnik, obeta ravnopravnost za vse podložne, se ve, tako ravnopravnoat, kakoršna je v liberalni dobi v navadi! Tudi obeta obnovljevanja in vabi k dajatvam, da ao nadalje brani domovina. Tudi turški časniki hočejo, naj se nadalje vojskuje. — Rumuni pri uzetji Plevne imajo 192 mertvih in 1245 ranjenih. Turki so jih zgubili 4000. Vjetih je 17 pašev, 128 višjih častnikov, 2000 častnikov, 36.000 vojakov in 1200 konjkov, pa 77 topov. Osmanu so častne znamnja nazaj dane; častna straža šeta pred njegovim šotorjem. — 11. grudna so Turki prestopili reko Lom, 30 batalijonov je napadlo Mekčo; po hudem boju so jih Rusi nazaj vergli. Carevič sam je bii pri bitvi. Vrel i/i mu ti zre ste t no Utre. Zahvala. Hvala Bogu in N. lj. G. presv. Serca, Mariji vedni pomočnici, za dosego dveh duhovnih in ene telesne dobrote, za ktere prositi sem se Marijnim častilcem pred več ko enim letom v ,,Zg. Danici ' priporočil in po dosegi zanje se zahvaliti obljubil, kar s temi versticami zveršujem. Ravno tako bodi zahvala N. lj. G. presv. Serca za pomoč in polajšanje skazano v nedavni bolezni, ko sem opravljaje Nji v ča^t devetdnevnico pomoč dosegel, da sem vsaj za siio mogel dolžnosti svojega stanu spolnovati. Duliovtu. Prošnje. Priporočeni v bratovsko molitev Naše ljube Gospe presv. Serca: Nekoliko zmešana oseba, da bi ji Marija sprosila zdravje aii saj polajšanje v njenih dušnih in telesnih težavah. — Duhoven v posebni nadložnosti serčno priporočen v molitve in priprošnje. Bratovske zadeve. Nameni in priporocevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec ! Bil s-m bogat, zdaj pa s^m siromak; bil sem vojvoda obdajan od voj-skiuih trum, zdaj pa sem sam in zapušen, brez žene in otrčk. O Bog! vsaj ti me ne zapusti, ter ne zaničuj mojih solz; potolaži moje serce, da ti tudi v nadlogi zvesto služim." Po dokončani molitvi gre po potu in pride zvečer v vas Badiso in v keršansko hišo, kj*r so ga prijazno sprejeli in prenočili. Pri teh ljudeh je Evstahij služil 15 let za hif»pca, pa jim ni povedal, da je bil malo časa poprej vojvoda cesarskih t uro. Proti koncu tih 15 let je Evst.ibij neko noč ves v solzah moli, rekoč: ,0 Gospod ! ki vse, kteri v te zaupajo, rešiš iz sleherne brit kosti, dodeii mi to milost in srečo, da še enkrat vidim v tem življenji svojo drago ženo. M »ja otroka so po žerle zvt-rine zavoljo mojih grahov; pa daj mi njiju v:diti vsaj ob veselem vstajenji mertvih." Nato zasliši glas: „Ev8tahij! kmalo boš prejel svojo poprešnjo častno službo, in vidil boš svojo ženo s sinovoma vred. Ob vstajenji mertvih pa boš popolnoma vžival nebeške zaklade." Po teh besedah je bil popolnoma utolažen. Tisti čas so bili Parti, divje ljudstvo v Aziji, rop-nili v rimsko kraljestvo in ga oplenili. Cesarju Trajaou je bilo močno žal, da se je zgubil Piacid, vojvoda njegovih vojskinih trum, kteri bi s svojo serčn<>»t|o in skušeno previdnostjo ukrotil to divje ljudstvo. Cs»r tedaj ukaže Placida iskati, in veliko plačilo obljubi njemu, kdor bi ga našel. Keršanska vojaka Ahacij io Antijoh, ki sta nekdaj njemu služila in v njegovi hiši prebivala, ga gresta iskat v Egipt; spomnila sta se namreč, da je bil ob času svojega bega v Eg pt namenjen. Po previdnosti B žji se je zgodilo, da g« najdeta na potu, ko ravno s poija gre. Prijazno ga pozdravita in vprašaja, če ve, k|e bi bil Placid, »lavni vojvoda cesarske vojske, ki je bil pred 15 ieti s svojo ženo in sinovoma zavoljo velikih nesreč iz llm« n* Egiptovsko odrinil. Evstahij svoja nekdanji« z\»s a služabnika berž spozna onadva pa g« nista "p ^o.tU, k<*r se je bil po tolikem terpljenji moeno spremno!. E-stahij ju vpraša: ,,Zakaj pa išeta tega moža V' Oig.-vorila sta: ,,Bila sva njegova služabnika in bi ga kaj rada vidila." Evstahij Jima reče: ,,Ker sta od pota močoo trudna, pojdita z menoj v moje stanovanje." Ko d ijd**jo v hišo, Evstahij pravi svojemu gospodarju: „T* dva možd sta moja znanca; pro-dui vas, dajte njima j-»ti io piti: da pa ne bote škode im-li, mi toliko uterg»,M pri mojem zaslužku." Evstahij njuna streže in se uinoge stvari z njima pogovarja; pa solz" ga posilijo, gre is sobe in si j h iz oči izbriš*. V«jaka se ta £*» pomen-kovata io se vprašata: ,,Kaj nek pomenijo solze v njegovih očeh? Pod obleko tega kmetiškega hlapca j« fkrit olikan, zveden mož; morebiti da je Placid 8»m ?" E len njiju pravi: „Spominj>iro se, da je bil Placid na v«.j»ki dobil rano na vratu, io proga mu je biia ostala; po progi tedaj ga bova spoznala " Ko se Evstahij v sob<> verne, ga vojaka bolj pazljivo ogledujeta in vidita progo na njegovem vratu; zdajci skočita od mize in ga ob a-meta, rekoč: .,liesničuo, ti si naš vojvoda Plač d, ki te iševa; po progi na vratu sva te spoznala. Oh. v koliki revšini te najdeva! Kje je tvoja žena, kje sta tvoja sinova?k< Evstahij se di spoznati, t t jokaje in zd ho-vaje pripoveduje nesrečo svoje ž^ne in svojih o'rčk. Vojaka mu razodeneta povel.e svoj-ga cesarja, in da mora z njima iti na cesarski ovor. Evstahij |ima odgovori: ,,Bog je va;ne stopinje semkaj vodil; spoznam svojo dolžnost, domovini pomagati in jo sovražn kov rešiti; iz pokoršine do cesarja pojdem z vama." Vsi domači ljudje sterme, da je slavni vojvoda cesar-tkih trum pri njih za hlapca služil. Pri odhodu g« vsa vas spremlja nekoliko časa po j.O'u, ker vsim se |e bil jako priljubil. Po preserčnem slovesu gred6 vojšaki svoj«, pot in pridejo v 30 dneh v cesarsko staniše. Antiioh in Ahacij naznanita cesarju Tra anu , da sta starega voj voda našla in ga sem pripeljala. Cesar mu gre proti, ga serčno objame in mu izr -či više poveljstvo svoje vo|i«ke. (Dalje sledi.) Listek za raznoterosti. Okrajina sv. Križa čč. oo. Frančiškanov po novem imeniku ra* v 12 namostanih 1 <>'J masnika, 6 klmkov, 4 klerike novince 31 laikov, 23 terci arjev; skunaj 166 redovnikov. — Naj stare|[ med mašuiki j« P. Ilerma-gora Ant. Roina, rojen v Šiški 4. listop. 17H5; za njim pa preč. P. Benvenut Gašp Crobath, rojen v Ntražišo 6. pros. 1805. Med laiki naj stareji je Fr. Tobija Jao. Vernik , roj. v Garoeljnih 9. maj. 1801. — Umerlo jih je pretekli leti osem. R. I. P. Iz Št-Ivana (na Notranjakem), 18. grudna. J. Č. 5 tužnim sercem naznanjam žalostoo novico, da je nai verli g. župnik Ivan Globočnik po 12dnevni budi bolezni, previden s svetimi zakramenti, danes dopoldne o 1410 v Gospodu zaspal. R. I. P. T Gorici pri šolskih sestrah „de Notre Dame" se je odložilo znano srečkanje, ker je dozdaj oddanih se premalo srečk. Ker je tudi tod nekaj srečk oddanih, ae je že popraševalo, kako in kaj? Na Velehradu, kakor ..Blahovest" naznanja, se bode leta 1885 preplavljala 1 Obletnica, odkar je umeri sv. Metod, in že so pričeli na to misliti. Ubožnim bogoslovcem je zapustil 500 gl. sa raz-deljenje dr. Filie, ki jc uedavno umeri v novi Gradiški. — Tedaj vendar enkrat se je tudi bogoslovcev spomnil eden človekoljubov. Y Boloniji ima sedež in posebno cvete v korist učenosti in veri akademija modroslovno-zdravniška ,,Sv. Tomaža Akvinskega". Le ta terdi postavne nauke ,,angelskega učenika" v nasprotji a sanjarijami dandanašnjega grudomoljstva (maternalizma). logt, ki bi vezal Evropo z Azijo, je nasvetoval kapitan Jak. Eads. Segal bi namreč ta most čez Bosfor iz Azije v Carigrad, in bil bi dolg 1828 metrov, okoli GOO sežnjev, 36 metrov visoko nad morjem, in čez 30 metrov širok, ter bi imel prostora za železnico in za kolovozno pot. C-no je postavil merjevec na 25 milijonov dolarjev ali 125 milijonov frankov, in zgotovljen bi bil v 6 letih. Poslednje novice. General ruski Todtleben je dobil naslov: vojvod Plevenaki. — Oo. kapucini, nečloveško pregnani iz Nemčije, so zidali samostan na Illineškem, v amerikanskih zveznih deržavah. — Apostoljski vikarij v Hongkongu na Jutrovem, mons. Raimondi, je vsta-novil katolišk časnik z imenom: .,Cathoiic Register". Sv. Oče so delo blagoslovili. — Po daljnopisu iz Berlina ve angleški „Standart", da je v Berlinu zasačen Anglež, zatožen vohunstva in velike izdaje, češ, da so našli pri njem veliko denara in obrise nekterih nemških terdnjav. — Tergoveka pogodba med Laškim in Av-strijo je zdaljšana samo za tri mesce. — Serbija se vdeleži vojske zoper Turka; knez je odrinil v Aleksinac; kerdelo ob Moravi je prestopilo mejo in obsedlo Seča-nico in Topolnico, kake 2 ure od Niša, in se je ondi vterdilo. Horvatovič je ob Timoku pri Zajčaru, Zravko-vič pri Negotinu zoper Vidin. Alimpič je na Večeru ob Drini, proti Bosni. Štiri kerdela po kacih 16 tisuč mčž ima Serbija na nogah. — Časniki so pisali, da je bil černogorskemu knezu v Baru stavljen napad; toda tisto hišo, ki je bila s smodnikom razsuta, je bil knez že 15 dni poprej zapustil. Tudi ni res njih naznanovanje, da je Osman paša umeri. — Turška vlada je telegrafirala svojim poslancem pri zunanjih vladah , da naj poprašu-jejo zaBtran miru ; Rusija pa med tem s silo tisi naprej, v Evropi proti Sofiji in Adrijanopoiu, v Aziji pa skuša premagati Erzerum. Dobrotni darfpri• Za Kom poljske pogorelce v Dobrepoljski fari: Iz Ternovske fare v Ljubljani 4 gl. — Po č. g. Brencetu 6 gld. Za sv. Očeta: R. Pire 1 gld. ,,sv. Očetu za god". Za afrikanski misijon: J. Kaj žar 1 gl. — R. Pire 1 gld. Za bulgarski misijon: G. M. K. ostanek od naroč. 80 kr. Za misijone na Turškem: Neimenovan 12 gold. za sv. maše, in 8 gl. za milošnjo. Za naj potrebnisi misijone: Dve sestri iz Topi. fare 13 gld. Za stradajoče Bulgare: C. g. J. Konig 1 gl. Za sv. Detinstvo: J. Kajžar 50 kr. Za Božji grob v Jeruzalemu: J. Kajžar 50 kr. Vljudno vabilo k naglemu itaročevanjii na ecrkveno-politiSki časnik z imenom: »Zgodnja Danica", za leto 1878. Dve reči ste znani vsakemu verlemu Slovencu in katoličanu. Ena je, da leto h koncu gre: in druga. da se mora na ..Zgodnjo Danico'1 naročiti, ako hoče, da mu bo vsah petek skoz leto 1S7S prisvetila v hišo s celo polo poštenega, podučnega. spodbudnega, vedrilnega blaga, pa ob enem tudi vsakterili novic, ki se gode po vesoljnem svetu. Čast Bogu; vojsko satanu; ljudem poštenost, srečo, blaženost! Tega se bo naš list deržal tudi v prihodnje. Toraj bodi Slovencem živa skerb: prav obilno naročevati se na„Zgodnjo Danico". Hvala blagim dopisnikom in naročnikom ter prošnja za stanovitnost, vsim pa Božja pomoč in veselo novo leto! ..Zgodnja Danica" velja: za celo leto po pošti 4 gold. GO kr.. — v tiskarni prejemana 4 gold. pol leta „ 2 „ 40 „ — „ .. 2 „ .. četert .. .. „ 1 „ 30 „ — ., „ „ 1 „ Za pošiljanje na dom v Ljubljani za celo leto se plača 40 kr. — Za spremenjenje napisa med letom 15 kr. Naročnina se pošilja založništvu (ne vredništvu), naj ložej po poštni nakaznici z napisom: Naj prejme založništvo ..Zgodnje Danice'* v Ljubljani. (Oddaj v tiskarnici Blaznikovih dedičev.) Vredništvo in založništvo. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blazoifeovj dediči v Ljubljani.