GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVIII. KAMNIK, 18. APRILA 1988 Zaupajmo v lastne sposobnosti Maj je mesec pomladi, maj je mesec mladosti, maj je mesec, ko se narava neusmiljeno odloči, da bo prekinila svoje sivo mirovanje in ko skozi tisoče cvetov oznanja, da je odločena, da ustvari novo življenje. Maj pa je tudi mesec, ko ljudje napravimo dokončen obračun s preteklim letom in se že kažejo prvi sadovi leta, v katerem živimo in ustvarjamo svoje življenje. In kaj lahko ugotovimo ob tem naSem maju? Zalogo, ki si jo ustvari vsak umen gospodar zato, da lahko preživi sušne mesece in ki mu pomeni tudi spodbudo za naprej smo, kot toliko let doslej, potrošili že lani, pa tudi letos nič ne kaže, da bi povečali proizvodnjo, prej obratno, prisiljeni smo jo celo zmanjševati. Kaj storiti? Ali zmanjšati porabo, ali usmeriti vso svojo ustvarjalno enegijo v povečanje proizvodnje proizvodov, vendar ne kakršnihkoli proizvodov, pač pa proizvodov, kijih je pripravljen trg sprejeti. Umen gospodar bo storil oboje. Dosedanji poskusi administrativnega omejevanja obsega posameznih delov porabe ob hkratnem povečanju obsega drugih delov porabe, v imenu socialne pravičnosti in solidarnosti so se vedno izrodili v svoje nasprotje, družbeni proizvod se je manjšal, povečevale pa so se vse oblike porabe. Tudi ukrepi tekoče ekonomske politike so uravnani v to smer, čeprav nam dosedanje izkušnje kažejo, da so bili vsi dosedanji poskusi neuspešni, še več, povzročali so dodatne konfliktne situacije. Na drugi strani pa seveda nedvomno velja, da obsega vseh oblik porabe ne moremo oblikovati mimo in neodvisno od dogajanj v gospodarstvu, mimo in neodvisno od novo-ustvarjene vrednosti. Kot družba in posamezniki bomo morali spoznati, da je potrebno najprej proizvod narediti - ustvariti, ga na trgu soočiti s podobnimi proizvodi, mu določiti vrednost in ugotoviti uspešnost. Šele tako ugotovljena uspešnost daje družbi, njenim posameznim delom in posamezniku pravico do porabe družbenega proizvoda, ki je tudi realno ustvarjen. Ob spoznanju, da se bomo tako družba kot tudi posamezniki le stežka odpovedali že doseženi porabi, je potrebno naše znanje, ustvarjalno energijo in moč usmeriti predvsem k povečanju in posodabljanju tržno usmerjene proizvodnje, k takšnim proizvodnim in razvojnim programom, ki bodo posmezne DO in družbo sposobni potegniti iz krize. Pravica do dela z družbenimi sredstvi je pravica, pa tudi zahteva, da vsak delovni človek vgradi svoj najustvar-jalnejši in najkreativnejši del v delovni proces. Bolj ko bomo uspešni pri tem, manjši bodo pretresi, socialni problemi in konflikti. To ni le pravica in odgovornost delovnega človeka za svojo socialno varnost, pač pa tudi odgovornost za socialno varnost in perspektivo prihajajočih mladih generacij. Ob takem lastnem pristopu, ki mora v nas samih napraviti dokončen obračun z resignacijo, preživetveno miselnostjo in nezaupanjem v lastne sposobnosti, imamo pravico in dolžnost zahtevati, da država preneha administrativno urejati vsa področja našega življenja, pravico in dolžnost imamo zahtevati, da se izoblikuje takšna ekonomska in razvojna politika, ki bo omogočala stabilnost in samostojnost kolektivov na daljši rok, ki bo nagrajevala uspešnejše, onemogočala pa preživetje vseh, ki nas bo silila v razvoj, ne pa v enakost v revščini. Zahtevati moramo in smemo vzpostavitev takšnih pogojev, ki bodo sproščali ves ustvarjalni nemir posameznikov in omogočali ne le demokratizacijo m ">iebojnih odnosov, pač pa tudi pravico in dolžnost post a, da si z lastnim delom ne zagotavlja le socialnega mu., turna preživetja, temveč da samostojno razpolaga s svojim delom in rezultati svojega dela. Vsem delovnim ljudem in občanom v imenu OS ZSS Kamnik čestitam ob delavskem prazniku, 1. maju. Tone ISTENIČ S skupnega zasedanja vseh skupščinskih zborov »Oblast je hitro pokvarljiva stvar« Na aprilski skupščini so delegati razrešili staro in izvolili novo skupščinsko vodstvo. Zbori so najprej zasedali ločeno in na javnih volitvah soglasno izvolili predlagane kandidate za predsednike in namestnike predsednikov zborov. V nadaljevanju so na skupnem zasedanju obravnavali poročilo o delu skupščine in njenih delovnih teles v minulem dveletnem obdobju. Ob tem so nekateri delegati pripomnili, da delegatski sistem še vedno ni prišel do izraza, da prevečkrat obvelja mnenje upravnih organov in predlagatelja - izvršnega sve-i ta, delegti včasih odločajo v svojem imenu, preveč je, po mnenju delegacije iz Titana, enofaznosti pri odločanju. Predsednik skupščine je na to odgovoril, da je za tako zahtevno nalogo, ki jo ima v današnjem težkem trenutku izvršni svet, le potrebno, da ima to izvršilno telo skupščine avtoriteto in ugled, seveda predvsem na račun svoje strokovnosti in kakovostno opravljenih nalog. Poudaril je tudi, da mora tudi delegat imeti svoje lastno mnenje, ki pride do veljave, ko na seji sliši dodatne argumente za odločanje o neki stvari, torej delegat naj ne bi bil le prenašalec, poštar. Delegat Srednje vasi je zaključil razpravo s tem, ko je odločno poudaril, da izvršni svet le ni tak tiran, kot se sliši; da so njegovi predstavniki večkrat prišli v njihovo krajevno skupnost, ko so jih prosili za pomoč. Sledilo je poročilo o delu izvrš- nega sveta in upravnih organov v preteklem mandatnem obdobju. »V teh dveh letih smo se ukvarjali s celo vrsto problemov. Nekaj smo jih rešili, nekaj pa jih bo ostalo za naslednje obdobje. V tem obdobju smo zabeležili izrazito padanje gospodarske moči kamniških delovnih organizacij. Kljub temu ocenjujemo, da so rezultati dela izvršnega sveta z veliko vloženega napora dobri. Težko je namreč krmariti med dvema zelo različnima poloma - eni samo želijo... bi imeli..., drugi tudi želijo, vendar morajo za to tudi nekaj dati. Sicer pa se je izvršni svet v minulem obdobju zelo veliko ukvarjal z operativo in manj s politiko. Največ problemov je bilo ves čas na področju planiranja in urejanja prostora. Veliko praznino še vedno čutimo* pri kadrih v upravnih službah, iz katerih ljudje množično odhajajo. Ob koncu le to - če bodo delegati v bodoče še imeli občutek, da so pritiski z naše plati preveliki, naj to takoj povedo, mi smo jim takoj pripravljeni odstopiti mesto,« je na seji dejal predsednik izvršnega sveta, Janko Gedrih. Anton Ipavic je ob omenjenem poročilu povedal stališče predsedstva skupščine, ki je v splošnem ugotovilo, da poročilo predstavlja kakovosten napredek v primerjavi s prejšnjimi. Je tudi zelo samokritično. Izvršni svet je bil nemalokrat zelo operativen, loteval se je izvedbe določenih nalog, čeprav bi jih lahko prepuščal svojim upravnim organom. Predsednik je še poudaril velik napredek na področju davčne uprave, predlagal pa, da naj bi v izvršnem svetu v bodoče nekdo skrbel za področje krajevnih skupnosti, kadrovsko politiko, drobno gospodarstvo in turizem. Ob koncu je predstavnik občinskega komiteja ZKS še dejal, da je področje planiranja in prostorska problematika zelo občutljiva stvar v vsakem prostoru in da bi za to še toliko bolj veljalo poskrbeti za strokovnost upravnih služb na tem področju. Omenimo še pripombo delegacije Titana, ki meni, da sedanji način zbiranja sredstev za občinske investicije ali pomoč pri odpravi izgub posameznih delovnih organizacij (npr. Planinka) ni več primeren. Po njihovem bi moral izvršni svet z ustreznimi finančnimi mehanizmi ustvarjati pogoje, da bi delovne organizacije lahko vlagale druga v drugo (iz različnih vzrokov), ne le iz solidarnosti, ampak ker bodo v tem investiranju videle ekonomske učinke zase. Gre za odpravo socializacije izgub in uvedbo tržnih me- hanizmov, kjer ima država zaenkrat šc zelo pomembno vlogo... Delegati so po sprejetih poročilih izvolili novo skupščinsko vodstvo, na javnem glasovanju so soglasno sprejeli Maksa Lavrinca za novega predsednika skupščine občine Kamnik, Marto Žerko pa za njegovo namestnico. Novi župan je po izvolitvi povedal nekaj besed, čeprav je v začetku poudaril, da ni naklonjen »govorancam«, in da verjame v indijsko modrost, da pretirano govorjenje o neki ideji porabi energijo za njeno uresničitev. , »V predvolilnih postopkih je bilo na nekaterih temeljnih kandidacijskih konferencah rečeno, da bi se moral zlasti bodoči predsednik občinske skupščine predstaviti s svojim programom. Zdi se mi, da sem tem občanom dolžan pojasnilo. Sicer bo izgledalo, kot da sem se že pred prevzemom dolžnosti izmikal javni presoji. Ideja verjetno ni slaba, je pa v sedanjih pogojih težko uresničljiva. Vprašam vas, na katerem področju pa lahko predsednik dela kar po svoje?! Upoštevati (Nadaljevanje na 2. strani) Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob dnevu Osvobodilne fronte in prazniku dela, 1. maju Obilaske drmttenopolitiine organizacije, občinska skupščina, izvršni sret in uredništvo Kamniškega občana MAKSIMIUAN LAVRINC Novo vodstvo občinske skupščine Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so na svojem zadnjem zasedanju, 13. aprila, izvolili novo vodstvo. MARTA ŽERKO BORIS KRAPEŽ ANTON OGOREVC Zveza sindikatov Slovenije " občinski svet kamnik VABI NA TRADICIONALNO SREČANJE , OELAVCEV N Sj* PRAZNOVANJU 1. MAJA, KI BO V KAMERI BISTRICI S PRIĆETKOM OB 11. URI. ¥ KULTURNEM PROGRAMU SODELUJEJO: ,7- moški pevski zbor »solidarnost« lc Kamnika. - godba na pihala iz kamnika, S1Z folklorna skupina kamniška bi- S?ICA- Iv? tradicionalnem srečanju bodo ^deljeni srebrni znaki zveze sindi ^tov slovenije " PRIZNANJA IN NAGRA-LETA« TER POKALI ZA S)r, »INOVATOR (j^PNO UVRSTITEV ZA MNOŽIČNOST IN , JEŠNOST V SINDIKALNIH ŠPORTNIH ^AH V LETU 1987. VOZNI RED AVTOBUSOV ZA 1. MAJ 1988: Avtobusna postaja KAMNIK: Kamnik-Kamniška Bistrica ob 6.25 Kamnik-Kamniška Bistrica ob 7.25 Kamnik - Kamniška Bistrica ob 8.25 Kamnik-Kamniška Bistrica ob 9.25 Kamnik-Kamniška Bistrica ob 10. uri (izredna linija) Kamnik-Kamniška Bistrica ob 11.25 Kamnik - Kamniška Bistrica ob 13.25 Kamnik-Kamniška Bistrica ob 14.25 Kamnik - Kamniška Bistrica ob 15.25 Kamnik-Kamniška Bistrica ob 16.25 Vsi avtobusi, razen ob 6.25, ki pefje iz postaje Kamnik, in ob 10., uri, ki pelje iz avtobusne postaje Duplica, pripeljejo iz smeri Ljubljana. Za redne avtobusne Unije je plačnik prevoza vsak posameznik. POVRATEKIZ KAMNIŠKE BISTRICE bo možen ob 14.15, 15,15, 16.15, 17.15, 18.15 in ob 20.15. Dodatni avtobus na relaciji ŽIČNICA-KAMNIŠKA BISTRICA bo vozil od 10. do 17. ure. Na tem avtobusu je prevoz brezplačen. Vse dodatne informacije dobite na Občinskem svetu ZSS Kamnik, telefon 831-316. NASVIDENJE1. MAJA V KAMNIŠKI BISTRICI! OBČINSKI SVET ZSS KAMNIK MAKS LAVRINC - predsednik občinske skupščine Star je 40 let, po poklicu je diplomirani pravnik, zaposlen pa je bil v Induplati - Jarše kot vodja splošno kadrovskega sek-iorja. V svojem dosedanjem delu je pridobil vrsto izkušenj za opravljanje odgovornejših družbenih nalog, še posebej na gospodarskem, upravnem in družbenopolitičnem področju. Je aktiven v delegacijah krajevne skupnosti, še posebej pa se je izkazal pri oblikovanju stališč in sklepov naše skupščine in njihovem prenašanju v delegatske klopi republiške skupščine. V kandidacijskem postopku je dobil večinsko podporo, s tem pa tudi zaupanje, da v tem težkem in odgovornem družbenem trenutku prevzame najodgovornejšo skupščinsko funkcijo v občini. NARTA ŽERKO - podpredsednica občinske skupščine Stara je 47 let, po poklicu je ekonomski tehnik, zaposlena pa je v Domu upokojencev Kamnik kot direktorica. Do sedaj je opravljala številne najodgovornejše delegatske in druge dolžnosti v družbenopolitičnih organizacijah občine in republike. V preteklem mandatnem obdobju se je posebej vključevala kot vodja skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin republiške skupščine. Pri svojem dosedanjem delu na samoupravnih funkcijah se je potrjevala tudi z osebnim zgledom in s tem opravičila zaupanje za opravljanje te dolžnosti. Prejela je tudi večinsko podporo občinske kandidacijske konference. BORIS KRAPEŽ - predsednik zbora združenega dela Star je 40 let, tekstilni tehnik, zaposlen kot vodja študije in priprave dela v Svilanitovem tozdu Frotir. Na občinski kandidacijski konferenci je bil z večino glasov ponovno predlagan za opravljanje te odgovorne funkcije, ki jo je eno mandatno obdobje že uspešno opravljal. Svojo aktivnost in ustvarjalno delo je poka- MARIJA TAJČ zal tako v krajevni skupnosti, kot tudi v delovnem okolju, kjer uživa zaupanje in ugled. ANTON OGOREVC - pred-sednik zbora krajevnih skupnosti Star je 52 let, gimnazijski maturant, zaposlen kot komercialist v Cankarjevi založbi v Ljubljani. Opravljal je številne delegatske dolžnosti, predvsem v krajevni skupnosti. Funkcijo predsednika zbora je uspešno opravljal že v prvem mandatu, prav zato je na občinski kandidacijski konferenci dobil tudi večinsko podporo. MARICA TAJČ - predsednica družbenopolitičnega zbora Stara je 50 let, pravnica, v Eti je zaposlena kot vodja splošnega sektorja. V opravljanje dolžnosti v osnovni in občinski organizaciji zveze sindikatov je vložila še poseben napor in trud, uspešno pa je opravljala tudi mnoge delegatske dolžnosti v okviru DPO in skupščine občine. Za to odgovorno delegatsko funkcijo je dobila vso podporo prav v okolju, kjer je bila najbolj aktivna. DAN OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA bomo 25. aprila 1988 ob 19. uri nad kavarno Veronika Kamnik slovesno obeležili s podelitvijo srebrnih znakov OFin državnih odlikovanj. Ob tej priliki se nam bo v koncertnem programu posebej predstavila naša priznana violinistka MONIKA SKALAR. VLJUDNO VABLJENI! OKSZDL Letošnji prejemniki srebrnega znaka OF GASILSKO DRUŠTVO KRIŽ Že vrsto let uspešno uresničuje svoje humano poslanstvo in je nepogrešljiv organizator in spodbujevalec akcij, ki so pomembne za razvoj kraja. Vključuje članstvo vseh starostnih struktur in ga z uspešnim strokovnim nastopom ter splošno afirmacijo v občinskem merilu, kot tudi izven njega, stalno povečuje. Akcijska povezanost krajanov, katere pobudnik je tudi Gasilsko društvo Križ, je pripomogla k vrsti dosežkov krajevne skupnosti. V zadnjem. času posebej izstopajo komunalne akcije in pridobite prostorov, primernih za kulturno in družabno življenje, kar je bilo v interesu in želja večine krajanov Križa. Predlagala sta ga krajevna skupnost in predsedstvo KO SZDL Križ. JANEZ BAJDE S svojim aktivnim in prizadevnim delom v organizacijah in društvih v KS Tuhinj dokazuje, kakšen mora biti aktivist. Odlikuje ga njegov tovariški odnos do krajanov, svoje izkušnje, doslednost, odgovornost in odnos do nalog prenaša tudi na mlade. Uspešno je opravljal vrsto odgovornih nalog v družbenopolitičnih organizacijah' in društvih, nenadomeestljiv je pri vseh delovnih akcijah v KŠ. V rani mladosti je okusil grozote vojne in bil zaveden mladinec. Predlagalo ga je predsedstvo KO SZDL Tuhinj. ANDREJ KREGAR Že daljše obdobje aktivno sooblikuje dejavnost KO SZDL Kamniška Bistrica, zadnja štiri leta tudi kot njen predsednik. S svojim prizadevnim delom je pripomogel k razvoju krajevne samouprave in razreševanju številnih vprašanj, ki se pojavljajo v krajevni skupnosti in »žulijo« občane. Že kot pionir se je vključil v podpiranje NOB, po osvoboditvi pa je bil udeleženec številnih akcij in večkratni udarnik. V krajevni organizaciji ZZB NOV je opravil veliko dela pri zbiranju podatkov o padlih borcih na območju krajevne skupnosti, še posebej borcih Zidanškove brigade v Slevem. Veliko je pripomogel k postavitvi spomenika borcem Zidanškove brigade. Tov. Kregar je bil in je še vedno aktivist številnih društev in družbenih organizacij, organizator in delegat v mnogih samoupravnih organih na ravni občine, KS in delovne organizacije, kjer je zaposlen. Ustanovitev Turističnega društva Kamniška Bistrica je bila ena od iniciativ Andreja Kregarja. Predlagala sta ga svet krajevne skupnosti in predsedstvo KO SZDL Kamniška Bistrica. ZDRAVKO RIHAR je danes vsestransko dejaven član Društva upokojencev Kamnik. Izkazal se je v številnih akcijah, od reševanja stanovanjskih problemov do izboljšanja materialnega položaja upokojencev. Opravlja odgovorne delegatske dolžnosti v samoupravnih organih in družbenih organizacijah, kjer z občutkom za neposrednost in konkretna vprašanja upokojencev zna izredno tankočutno, hkrati pa odločno in pošteno predstaviti in ocenjevati problematiko tega časa. Letos praznuje 75-letnico rojstva, še vedno dinamičen in pripravljen prijeti za vsako delo. Kot dobrega aktivista, udeleženca NOB in kot človeka, ki ne varčuje svojih moči, ga je za srebrni znak OF predlagalo Društvo upokojencev Kamnik. FRANC SPRUK je s svojo dolgoletno in vsestransko aktivnostjo v samoupravnem in družbenopolitičnem življenju občine in krajevne skupnosti dokazal, da zasluži priznanje OF. Vrsto let je aktiven član predsedstva KO SZDL v Kamniku, posebej pa ga je moč predstaviti na področju kulturnega udejstvova-nja in stanovanjsko-komunal-nega gospodarstva v občini. Bil je predsednik Kulturno-pro-svetnega društva Solidarnost, katerega pevec je še danes, član različnih delovnih teles v SIS, delegat in družbenopolitični aktivist. Predlagalo ga je predsedstvo KO SZDL Kamnik. JANEZ BAJDE ANDREJKREGAR ■h8 ZDRAVKO RIHAR FRANC SPRUK Ponovno »Kje pa piše, da moramo sprejeti vsak odlok« Predsedstvo Skupščine občine Kamnik je na svoji 33. seji, 10. aprila 1988, ob pripravi na volilno skupščino sprejelo tudi oceno poteka zadnjih sej zborov občinske skupščine. Še zlasti je obravnavalo potek seje zbora krajevnih skupnosti in v tej zvezi prispevek pod naslovom »Kje pa piše, da moramo sprejeti prav vsak odlok«, ki je bO objavljen ■ v 7. št. Kamniškega občana, 4. april 1988. O tem je predsedstvo oblikovalo naslednje ugotovitve in stališča: Menimo, da je pripravljalec odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanja in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik ustrezno, popolno, razumljivo in zelo nazorno podal obrazložitev k navedenemu odloku, vsled česar so bili podani vsi pogoji za odločanje o sprejemu le-tega. V vodstvu skupščine smo vedno vztrajali, da je potrebno ob sprejemu pomembnih dokumentov vključevati v delo delegacij tudi samoupravne organe in družbenopolitične organizacije, pa naj si gre za delegacije krajevnih skupnosti ali v organizacijah združenega dela. Naloga delegata, ki se udeleži seje zbora pa je, da prenese stališča svoje temeljne sredine, vsled česar ne vidimo nobenega razloga, da bi se morali seje zborov udeleževati tudi predstavniki OZD oz. krajevnih skupnosti. S tem pa nočemo zanikati dejstva, da so vse seje javne. Menimo, da gre v konkretnem primeru vendarle za razliko. Očitno je, vsaj kar se tiče vključevanja delegacij za zbor krajevnih skupnosti v Krajevni skupnosti Novi trg, postala praksa, da pripelje delegat s seboj tudi »zagovornike«, ki naj bi pripomogli k takšni ali drugačni odločitvi na zboru. Glede na povedano je potreb-' no tudi tolmačiti uporabo ustrezne določbe poslovnika skupščine občine Kamnik, v skladu s katero so se delegati zbora krajevnih skupnosti odločili, da Francetu Tomšiču ne dajo besede. Prepričani smo, da je takšna odločitev predvsem posledica tega, da imajo delegati očitno slabe izkušnje prav s Francetom Tomšičem, ki je že ob obravnavi razlastitvenih1 odlokov, priznali ali ne, izvajali pritisk na delegate. Ugotavljamo, da si je France Tomšič, sicer predsednik krajevne konference SZDL, kljub prej navedeni odločitvi delegatov vzel pravico, ki je sicer ni imel, pri čemer je potrdil, da je prišel na sejo zbora krajevnih skupnosti zato, da bi vršil pritisk na delegate, saj jih je pozval, naj ne glasujejo za predloženi odlok. Poleg tega pa njegov nastop, čeprav večkrat javno govori o demokraciji, nima nobene zveze z demokracijo. Čeprav predsedstvo čaka še na jradno stališče pristojnega republiškega organa o roku, do katerega je moč sprejeti navedeni odlok, lahko že v tem trenutku ugotovimo, da je nastala škoda: tako materialna za vse tiste, ki bi zemljo prodajali, saj bo cena le-te dosti nižja, kot bi sicer bila ob sprejemu odloka, kot politična, saj se nam postavlja vprašanje, ali bodo delegati, vključno s predsednikom zbora, še pripravljeni delati oz. sodelovati v delu zbora krajevnih skupnosti pod takimi pogoji. Predsedstvo skupščine je in bo tudi v bodoče vedno vztrajalo, da se posamezno sporno vprašanje razčisti, nikoli pa ne bo pristalo na to, da bi, ko gre za kakršnokoli odločitev, pa naj si bo še tako nepomembna, v ospredju argument moči namesto moči argumentov. Čeprav po svoje razumemo glede na dogajanja na zadnji seji zbora, tudi tiste delegate, ki so se vzdržali, vendarle ne moremo pristajati na tako prakso, kajti po svoje je resnično najbolj elegantno, da se vzdržiš in se ne zameriš niti predlagatelju niti tistemu, ki nasprotuje sprejemu ustreznega dokumenta. Postavlja pa se vprašanje ali so vzdržani delegati za tako odločitev imeli pooblastila svojih delegacij? Na koncu naj opozorimo še, da je pravica in dolžnost vodstva skupščine, da zaščiti delegate za glas, ki ga dajo in da bo uporabilo vsa sredstva, ki so na razpolago, da bi v bodoče preprečili tak način nastopa, kot si ga zamišlja France Tomšič, ki po našem prepričanju nima nobene zveze z demokratičnim načinom sprejemanja odločitev. PREDSEDSTVO SO KAMNIK Pri urejanju prostora poudarek strokovnosti in zakonitosti V zadnji števili Kamniškega občana 4. aprila 1988, so v članku z naslovom Pri urejanju pro-1 štora poudarek strokovnosti in zakonitosti z nadnaslovom S seje OK ZKS Kamnik, izpod peresa tovariša F. S., povzeta stališča s seje OK ZKS Kamnik, ki so netočna, zato zahtevam, da objavite naslednje pojasnilo: 1. Poročilo o urejanju prostora ni predložil občinski skupščini občinski izvršni svet, temveč je občinska skupščina obravnavala poročilo o urejanju prostora v Socialistični republiki Sloveniji, ki ga je republiški skupščini predložil republiški izvršni svet. Skupščina občine Kamnik se je vključila v razpravo o tem poročilu kot konferenca delegacij za republiško skupščino. Poročilo republiškega izvršnega sveta je bilo objavljeno v Poročevalcu skupščine SRS, št. 23 z dne 14. 9. 1987, kar je bilo jasno objavljeno, v pojasnilu k sklicu seje zborov občinske skupščine za 30. 3. 1988. Da gre za pomoto, so ugotovili tudi delegati na sami seji družbenopolitičnega zbora z dne 30. 3. 1988. 2. Vsi napotki, kako je treba sestaviti občinsko poročilo o urejanju prostora ter tudi odgovori na zastavljena vprašanja v omenjenem članku, so objavljeni v poročilu o delu izvršnega sveta in upravnih organov občine za zasedanja zborov občinske skupščine dne 13. 4. 1988. 3. Kar se tiče primera Novi trg, pa si je potrebno osvežiti spomin s sklepi zborov skupščine občine Kamnik lanskega leta. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je v zvezi z Novim trgom analizo opravil, se konsultiral z ustreznimi resornimi organi na ravni republike ter za postopke komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja dobil pozitivno mnenje. Verjetno bi bilo treba opraviti analizo po drugih vprašanjih, za kar pa ni pristojen izvršni svet. 4. Upravni organi in strokovne službe Skupščine občine Kamnik od vsega začetka posvečajo dokajšnjo skrb odgovorom na zastavljena delegatska vprašanja, »aj na mnogo zastavljenih vprašanj delegacije dobe odgovor že na zasedanjih zborov občinske skupščine. Zamude nastajajo v glavnem tam, kjer smo vezani na odgovore organizacij in organov izven hiše (Cestno podjetje, PTT ipd.). Do zamude, ki je navedena v citiranem članku, je prišlo tudi v konkretnem primeru. JANKO GEDRIH Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik • OK ZKS o delu skupščine in izvršnega sveta Okrepiti delovanje delegacij Pri ocenjevanju poročila o delu izvršnega sveta je treba upoštevati zaostrene gospodarske in družbene razmere, v katerih je deloval v preteklih dveh letih, so poudarili člani občinskega komiteja ZKS, ko so obravnavali poročilo o dem izvršnega sveta, skupščinskih teles in upravnih organov v prvi polovici njihove mandatne dobe (april 1986 - marec 1988). Podprli so oceno predsedstva občinske skupščine, da daje poročilo celovit prerez zadev, s katerimi se je ukvarjal izvršni svet, vendar so imeli dvoje načelnih pripomb: v poročilu bi morali bolj konkretno prikazati, kaj smo v preteklih dveh letih v občini naredili glede na sprejete planske .akte. Nedvomno je bilo kar precej storjenega. Druga pripomba pa je bila, da bi poročilo moralo bolj kritično oceniti delovanje nekaterih strokovnih služb na področju urejanja prostora in delovanje nekaterih inšpekcij. Več bi bilo treba povedati o tem, kakšne so bile naložbe v gospodarstvu, ne samo v družbenih dejavnostih. V poročilu o delu skupščine bi kazalo temeljiteje osvetliti delovanje osnovnih celic skupščinskega sistema - delegacij, in vzroke, zakaj se marsikje sploh ne sestajajo ali pa so nesklepčne. Zato se delegati spreminjajo v odbornike, vendar z manjšo odgovornostjo za sprejemanje odločitev, kot so jo imeli bivši odborniki. Enega od vzrokov za tako stanje so omenili člani občinskega komiteja. To so po njihovem mnenju premalo razumljiva gradiva za seje in večkrat skrajšani postopki za sprejemanje pomembnih aktov v skupščini. Na to je v poročilu opozorila tudi statutarno - pravna komisija skupščine. V primerih sprejetja različnih odločitev v zboru krajevnih skupnosti in rboru združenega dela bi bilo tret < usklajevalni postopek, ki ga predvideva poslovnik, pri- peljati do konca. Tako pa sta zbora v obeh primerih s področja prostorske oziroma zemljiške problematike še vedno neusklajena. V poročilu o delu skupščine bi bilo treba tudi oceniti, kako so bili delegati zadovoljni z odgovori na 122 delegatskih vpršanj in pobud. V kakšnih rokih so bili odgovori posredovani in ali so vprašanja imela kakšen praktičen učinek na rešitev posamezne zadeve. Zanimiv bi bil tudi podatek, koliko pobud in vprašanj delegatov je bilo uvrščenih kot posebna točka na dnevni red posameznega zbora. Zlasti ker ugotavljamo, da je predlagatelj večine zadev izvršni svet. To velja tudi za oblikovanje delovnega programa občinske skupščine. Prav na tem področju bi morale biti delegacija bolj aktivne in vztrajne. Seveda nosijo za to svoj del odgovornosti tudi komunisti, ki bi se morali za uresničevanje sprejetih nalog boriti zlasti v delegacijah. F. S. (Nadaljevanje s 1. strani) moramo, da si je občina svoje razvojne cilje zastavila s sprejetimi planskimi akti in ne vem, s čim bi lahko predsednik, čigar mandat traja le polovico srednjeročnega obdobja, pravzaprav smel vplivati na strateško zastavljene cilje. Ti so nenazadnje plod naših skupnih hotenj, oziroma bi to morali biti. Na prvi pogled je razvidno, da gre lahko le za izbiro med metodami dela in za različno osebno gledanje na določene konkretne zadeve. Takšna predstavitev pa bi morala biti omogočena vsem kandidatom. Leto ali dve je še v življenju odraslega človeka kratka doba, prekratka, da bi karkoli večjega, pomembnejšega lahko začel ali končal. Kaj pomenita leto ali dve za neko skupnost, mi zato verjetno ni treba poudarjati. Vse te hitre menjave funkcionarjev me zato spominjajo na vrtiljak, ki se vrti tako hitro, da obrazov ne vidiš. Socialistična zveza se pri tem zdi kot cirkusant, ki vabi z besedami: »Navali narod, ano-nomnost zajamčena, odgovornost izključena!« Osebno sem prepričan, da bo z demokratizacijo volilnih postopkov odpadla potreba po tako hitrem menjavanju. Nisem prepričan, da je krat-kost mandatov in njihova enkratna ponovljivost potrebna na vseh ravneh. Poleg ostalega slednje prav gotovo veliko pripomore k temu, da se je vse manj sposobnih ljudi pripravljeno spustiti v to tveganje. Še nekaj o tem, kakšno občino si želim, torej o tem, za kaj sij bom prizadeval. Gospodarska moč in blaginja občanov bosta | doseženi takrat, ko bo močna Večina udeležencev gospodarskega življenja. Zato bo treba akumulacijo zares pustiti tistemu, ki jo ustvarja-. Dvoličnosti pri tem ne more biti. To pa pomeni, da bomo morali marsikatero skupno naložbo odložiti za bolj ugodne čase. Demokraciji bo treba na široko odpreti vrata. To bo od vseh zahtevalo mnogo učenja in potrpljenja. Pri tem bo treba vzeti v zakup tudi posamezne zlorabe, ki bodo zlasti v začetnem obdobju bolj pogoste. Oblast je hitro pokvarljiva stvar, ki jo posamezniki velikokrat doživljamo kot neko nasilje. Če pa je ta oblast še oddaljena, nam je tuja toliko prej. Zato si bom po svojih močeh prizadeval, da jo iz zveze in republike čimveč dobimo nazaj, pa ne v občino, temveč v temeljna okolja, med ljudi,« je še dodal predsednik skupščine občine Kamnik Maks Lavrinc. Ob koncu so delegati na skupni seji tajno volili še predsednika in člana predsedstva SRS. ROMANA GRČAR »Delavci nas vse bolj potrebujejo« Vse pogosteje ugotavljamo, da so vzroki za premajhno učinkovitost in neustrezno akcijsko moč sindikata v slabi organiziranosti osnovne organizacije. V njej je vse preveč odmikanja od političnega delovanja, od zastopanja resničnih, razrednih interesov delavca. Sedanje ekonomske in politične razmere delovanje političnih organizacij še nekoliko otežujejo. Vse to zahteva večjo usposobljenost predsednikov osnovnih organizacij zveze sindikatov, od katerih je v veliki meri odvisna uspešnost posameznega sindikata. S programom usposabljanja sindikalnih aktivistov je občinski sindikalni svet letos želel prispevati k večji učinkovitosti osnovnih organizacij, vplivati predvsem na izboljšanje metod delovanja v zvezi sindikatov in okrepiti akcijsko moč, s katero mora zveza sindikatov dokazovati svojo revolucionarno doslednost povsod tam, kjer je najbolj načet samoupravni in družbenoekonomski položaj delavca. Prva skupina je v sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici preživela od 4. do 8. aprila, naslednja pa bo v Radovljico odpotovala 16. maja. Mnenja nekaterih udeležencev prve skupine smo zbrali v Radovljici, zadnji dan seminarja, ko so bili vtisi še sveži, in sicer o tem kako sindikat skrbi za urejanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev, o učinkovitosti delovanja sindikalne organizacije, o njenem pomenu in vlogi v družbi, o novih metodah dela in še o čem. VALENTIN BREZNIK, predsednik IO OO ZSS v Stolo-vem tozdu Proizvodnja: reninjenega prepričanja, da se je bolje ne izpostavljati oziroma se ne zameriti nadrejenim. Vendar pa upam, da se bomo morda tudi s pomočjo čedalje uspešnejših tovrstnih seminarjev toliko »oborožili« z znanjem, da nam bo tudi ta miselnost počasi spuhtela iz glave. DUŠAN KREGAR, predsednik konference OO ZSS v Stolu: Seminar se mi zdi zelo dober za začetnike, malo manj pa za »stare mačke« oziroma sindikalne aktiviste z malo daljšim stažem. Sam sem od seminarja več pričakoval. Predvsem pa več o tem, v katero smer bo šla v bodoče, v spremenjenih razmerah, sindikalna organizacija. Sindikatu, takemu, kakršen je sedaj, namreč ljudje vse manj zaupajo. Ima preveč toge programe, vse uveljaviti. Delo v sindikatu je borba! Če bi vse, kar teorija zahteva, tudi izvajali, bi bili v današnjih časih že pravi revolucionarji. MARINKA OSOLIN, predsednica IO OO ZSS v DSSS Utok: Čeprav sem do sedaj že veliko delala v sindikatih, sem prvič na takem seminarju. Tudi naučila sem se veliko, predvsem pa je tak način izobraževanja zunaj matične občine bolj učinkovit. Zanimiva so mi bila predvsem predavanja o socialni varnosti delavcev in aktivnostih sindikata na tem področju, predvsem v luči čedalje večje nezaposlenosti. Sedaj smo polni svežin idej, napotkov, malo teže bo tole tudi uveljaviti Seminar je po moji oceni dober predvsem zato, da spoznaš tudi probleme drugih (na seminarju nas je bilo 50, od tega 20 Kamničanov). Moram pa reči, da je kljub dobrim predavateljem izpadel preveč »teoretični poduk« Predvsem praktičnemu delovanju sindikata. V čedalje bolj zaostrenih razmerah v družbi, predvsem pa v čedalje pogostejših konfliktnih situacijah v delovnih organizacijah je sindikalni aktivist še vedno pod vplivom zako- premalo se ukvarja z resničnimi problemi delavcev, ne zna se še postaviti v njegovo vlogo. Tudi koncept sindikata je po moje malo dvorezen, dvopomenski. Veljalo bi razmisliti tudi o panožnih sindikatih - da bi se v eni organizaciji združili delavci iste branže, saj imajo le-ti prav gotovo nekaj skupnih interesov. In še nekaj pogrešem: boljšo obveščenost! Vse preveč prepotrebnih podatkov je še vedno na voljo le ozkim upravljalskim strukturam. Za resnično boljše delo, da bi lahko delavce v sindikatu bolje animirali, pa vsekakor moramo biti tudi sindikalisti poučeni o bistvu dogajanja v širši in ožji družbeni skupnosti. MIRA ŠUNKAR, predsednica OO ZSS v Titanovem tozdu 2: Na takem seminarju sem prvič in moram reči, da je zelo koristen. Obravnavane teme so bile zelo zanimive, seveda je prene-katero stvar v praksi potem veliko težje izvesti. Po teh predavanjih smo spoznali, da je veliko še nenačetih problemov, veliko akcij, ki bi jih lahko v bodoče vodil sindikat. Najpomembnejše je pri tem vsekakor nagrajevanje po delu. O slednjem se je nemalokrat razpravljalo le na delavskih svetih, nujno pa je, da to obravnava tudi naša organizacija. In še nekaj je, kar me v sedanjem sin- dikatu zelo moti: namreč to, da pripadnik naše organizacije nima svoje sindikalne knjižice, da v organizacijo torej ne vstopi zavestno, z neko vstopno izjavo, ampak je avtomatično član sindikata s tem, ko stopi v delovno razmerje v delovni organizaciji. To prakso je treba po mojem spremeniti. V drugih državah si vsaka organizacija še posebej prizadeva pridobiti člane, mi pa s tem avto-matizmom povzročimo pri ljudeh le nezainteresiranost za delo. Mislim, da se bo moral sedaj sindikat tudi pri nas pokazati v novi vlogi, predvsem pa bo moral resno razmišljati, kako ravnati takrat, ko bo z uveljavljanjem tržnega gospodarstva prišlo do viška delovne sile in do čedalje večje nezaposlenosti. JOŽE NOGRAŠEK, predsednik konference OO ZSS v Svilanitu: Koliko je bil seminar koristen, je bilo odvisno od tega, ali so bili predavatelji praktiki ali teoretiki. Tako sta bila po moji oceni na seminarju dva očitna »praktika«, ki sta v predavanjih zelo jasno demantirala predhodne »teoretike«. V teoriji sindikat namreč zelo dobro izgleda. Ščitil naj bi dobre delavce, slabim pa naj ne bi bil pribežališče, kjer bi svoje nedelo pridobitno izkoriščali. Sedaj, ko gremo nazaj v delovna okolja, vsega, kar smo izvedeli na seminarju in kar že dolgo vemo iz teorije, ne bomo mogli • Priprave na konferenco ZKS Pometimo tudi pred lastnim pragom Člani kamniškega občinskega komiteja so se pred razpravo o pripravah na konferenco ZKS, ki bo 22. aprila, obrnili tudi vase in zelo kritično ocenili nedelavnost nekaterih svojih članov, ki se ne udeležujejo niti sej komiteja. Zato so zahtevali ugotavljanje njihove odgovornosti v osnovnih organizacijah. Kritičen pogled vase, ne samo splošno kritiziranje drugih izven lastne tovarne, občine in republike je bila rdeča nit razprave, ki jo je 2 nekaterimi mislimi, pripravljenimi za konferenco ZKS, začel eden izmed treh naših delegatov, Horst Hafner. Sedanje vpitje, da je za vse kriv Branko Miku-Hč, da nam vse najslabše grozi iz Beograda in podobno, nas lahko pripelje še v globljo krizo. Glavni problem je v tem, ali smo zares vsi pripravljeni spremeniti naše obnašanje in naš odnos do dela. Prenehati moramo »jamrati« in vse sile mobilizirati za izhod iz sedanjih težav. Seveda jc treba tudi sedanje zavzemanje za uveljavitev trga postaviti v realno luč. Ali se zavedamo, da tržnih odnosov ni mogoče vzpostaviti čez noč, da to pomeni odpiranje hovih vprašanj, na katera nismo dovolj pripravljeni in podobno. Odgovornost za posamezne težave je treba iskati tudi v republiki in občini. Za sorazmerno visoko obremenitev gospodarstva v Sloveniji s prispevki za manj raz^t&smo krivi v Sloveniji. To je treba bolj poudariti. Tudi v delovnih organizacijah bi lahko več storili za odpravljanje slabosti. Zakaj imajo ponekod 20-odstotni bolniški stalež, zakaj tako visok delež ljudi v administraciji in podobno so vprašanja, na katera bo treba odgovoriti tudi v OZD. Družbeni sektor gospodarstva moramo napraviti bolj učinkovit tudi s spremembo ustreznih predpisov, ki zahtevajo preveč birokracije. Člani komiteja so tudi omenili, da je treba upoštevati bolj položaj celotne Jugoslavije, saj smo tudi v pogledu tržišča in dobave surovin močno navezani in odvisni drug od drugega. Na kritične zapise v tisku je treba takoj reagirati s konkretnimi pojasnili ih nehati z vsesplošnim medsebojnim obtoževanjem. Zanimiva je bila izjava enega od članov komiteja, kije dejal, da na sejo ni mislil priti, kar se samo veliko govori in nič ne naredi. Zato naj konferenca ZKS ne bi sprejela novih sklepov in stališč, pač pa predvsem z veliko odgovornostjo zavezala vse komuniste, zlasti pa tiste na odgovornih mestih, da opravijo vsak svoj del nalog. F. S. Na seminarju mi je bilo najbolj všeč to, da ni potekal le v obliki predavanj, ampak so bili to pogovori predavatelja s slušatelji in tudi slednjih med sabo. Izmenjali smo izkušnje in podobne probleme osvetlili z večih plati. Tudi stiki, ki smo jih predsedniki sindikalnih organizacij navezovali med sabo, za učinkovito delovanje sindikata veliko pomenijo. Današnje obdobje je nekakšno zatišje pred nevihto. Kam bodo v bodoče šli nezaposleni? Perspektive so v turizmu, obrti, kmetijstvu. Na vse to se mora sindikat dobro pripraviti in imeti že pripravljene rešitve. Vedeti mora, kako usmerjati delavce v takih primerih. Predvsem pa mora sindikalna organizacija dajati največji poudarek razvoju in stimulativnejšemu nagrajevanju. Če se bomo prepustili maloduš-ju, ne bomo nič premaknili. Če pa bomo spremljali razvoj, tudi s socialno varnostjo ne bi smeli imeti večjih problemov. Bliža se čas, ko bo moral vsak pokazati svojo aktivnost, ne le takoimeno-vani sindikalni aktivisti! Predvsem pa bi se s tem v zvezi moral program sindikalne organizacije oblikovati na zborih delavcev, da bi do veljave prišle potrebe in interesi vseh zaposlenih. ROMANA GRČAR v praksi. En pomislek pri vsem skupaj pa le imam tako kot so nas na seminarju obiskali predstavniki občine, bi se z vsebino seminarja lahko seznanili tudi vodilni iz naših delovnih organizacij. Tudi naše delo v kolektivih bi bilo potem morda lažje, saj sedaj čutimo močno nezaupanje vodilnih do dela sindikata. Tudi strokovne službe s sindikatom premalo sodelujejo, ne obveščajo nas o pomembnih stvareh v delovni organizaciji. JOŽE POŽEK - predsednik konference OO ZSS v Titanu: Na seminar sem prišel kot novoizvoljeni predsednik in moram priznati, da moraš sem priti že z določeno mero predznanja. Še bolj pa drži to, da za vodenje sindikalne organizacije, ki v današnjem življenju dobiva čedalje večjo vlogo, znanja ni nikoli dovolj. Ker je po eni strani sindikat danes na razpotju, je še bolj važno, da ima jasno izdelane cilje. Izdela OKZRVS KAM ob prostem času ? V naravo, mirno in lepo okolje, na rekreacijo, razvedrilo... Vse to in še več si lahko privoščite tudi vi, če se odločite za obisk gostišča MURKA, kjer boste od prvomajskih praznikov dalje ob prijetni glasbi postrežem tudi na svežem zraku z raznovrstno pijačo, koktajli in še čun. Gostišče MURKA, Mekinje pri Kamniku, vas vabi in pričakuje vsak dan od 14. do 24. ure razen srede, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa celo 1 od 10. do 24. ure. Žan Hrdllčka - Milena Zupančič Premalo uporabnih oblik usposabljanja Zveza rezervnih vojaških starešin občine Kamnik se je marca sestala na volilno-programski konferenci. Na dolžnosti predsednika občinske konference ZRVS bo tudi v naslednjem mandatnem obdobju dosedanji predsednik, Miha Rauter, za sekretarja pa je bil izvoljen Zdrav-ko Suhadolc. Tudi v predsedstvu konference so bile kadrovske zamenjave, nova člana predsedstva sta Igor Brezo vič in Boris Frantar. Delegati iz krajevnih organizacij so ugotovili, da so organizacije in organi ZRVS, kljub težkemu gospodarskemu položaju, dosegli dobre rezultate, za kar gre zasluga članom ZRVS. Delegati so opozorili na nekatere pomanjkljivosti, ki so se pojavljale v delu organizacije. Gre predvsem za izvajanje vojaško strokovnega pouka in ideološko političnega izobraževanja. Poudarili so, da je premalo konkretnih in praktičnih oblik usposabljanja in da so nekatere teme prezahtevne za nivo usposobljenosti ZRVS. Pri pouku starešin naj bi uporabljali tudi sodobnejše učne pripomočke. Prav to sta vzroka za relativno slab odziv na obliko usposabljanja in preverjanja znanja. V preteklem letu smo sicer izvedli nekatere novosti v usposabljanju in preverjanju znanja, ki naj bi se jih držali tudi v prihodnosti; ta ugotovitev velja le za nekatere organizacije. Splošna ocena kon- ference je bila, da je v članih ZRVS velika ustvarjalna moč in pripravljenost za delo, česar pa ne znamo vedno maksimalno izkoristiti. Ugotovljeno je bilo tudi, da so nekateri starešine preobremenjeni z dolžnostmi, medtem ko se nekateri odgovornostim izmikajo, zato bo potrebno v bodoče uporabiti ustrezne disciplinske ukrepe. Odgovornost za obrambne priprave bi bilo potrebno sorazmerno porazdeliti na vse starešine v skladu z njihovimi sposobnostmi. Večji poudarek pri usposabljanju naj bi bil na poznavanju morebitnega agresorja in raznih oblik oboroženega in neoboroženega odpora s pov-darkom na našo občino. Tako kakor v družbi, je tudi med starešinami opaziti veliko izstopov iz članstva zveze komunistov, kar prav gotovo zbuja skrb. Splošna ocena je tudi bila, da velika večina starešin deluje na raznih področjih družbenega dela in življenja, vključno z delovanjem na obrambno-samozaščitnem področju. Nekateri delegati so menili, da bi bilo potrebno v vzgoji dati poudarek specialističnim oblikam usposabljanja, torej usposabljanje za določena obrambna področja in naloge v sistemu SLO in DS. Pri delu naj bi tudi tesneje sodelovali z JLA in predvsem TO, kakor tudi z drugimi subjekti na obrambnem in samozaščitnem področju. Pri ocenjevanju delovanja aktivov ZRVS v delovnih organizacijah je bilo slišati mnenja, da naj bo poudarek dela starešin predvsem v krajevnih skupnostih in manj v delovnih organizacijah, ker so vsekakor Prioritetne delovne naloge. V OZD naj starešine delujejo predvsem za določene naloge načrtovanja in izvajanja obrambnih in samozaščitnih priprav zunaj delovnega časa. Starešine so tudi ocenili, da je treba več časa nameniti tudi individualnemu usposabljanju starešin preko ustrezne literature, predvsem pa preko revije Naša obramba. Delegati so tudi ocenili, da je potrebno praznovanje Dneva JLA popestriti z raznimi srečanji ter ohraniti tradicijo centralne proslave v Kamniku. Glede napadov na JLA in sistem SLO in DS je bilo poudarjeno, da je treba odkrite napade zatreti v kali, prisluhniti pa je potrebno dobronamerni kritiki, ki bi pomenila krepitev sistema SLO in DS. Delegati so bili na konferenci seznanjeni s porabljenimi finančnimi sredstvi; ocenili so, da so le-ta minimalna in da le s težavo opravljamo načrtovane naloge. V zaključku konference je bilo poudarjeno, da je potrebno v de-' lovanju organizacij in organov ZRVS tudi v bodoče nastopati z jasnimi cilji in nalogami, s pravilno motivacijo starešin in zadovoljivimi finančnimi sredstvi, kajti le na tak način bomo lahko dosegli načrtovane naloge. JOŽE ARKO Delavcem boljše delovne pogoje Nova pošta na Bakovniku Graditev prepotrebnega novega poštnega poslopja na Bakovniku poteka po načrtih. Tako nam je zagotovil dipl. ing. Jam-šek, predstavnik izvajalca del, Graditelja iz Kamnika. Poštno zgradbo, kjer bo sedež osnovne poštne enote v Kamniku in kjer bo tudi povečana telefonska centrala, dobiva končno podobo. Zgradba je že pokrita, streha je rahlo spremenjena. Imela bo rahel naklon, prej je bila predvidena ravna streha. Republiška komisija za oceno investicij je že dala soglasje, zato gradnja sedaj nemoteno poteka. V objektu končujejo dela, tako da bi bil lahko za začetek dela nared okrog občinskega praznika v juLiju mesecu, ko naj bi prvi uporabniki dobili prvi žig. Po programu naj bi bil tehnični pregled objekta opravljen 30. julija in nato bi do otvoritve opravili še vsa ostala eventuelna manjkajoča dela. V novi poštni zgradbi bo omogočeno postopoma montirati novo telefonsko centralo, ki jo mnogi telefonski naročniki-priča-kovalci nestrpno čakajo. Z montažo centrale bo mogoče pospešiti gradnjo telefonskega omrežja in zatem tudi telefonskih priključkov. Na to zadnje bo treba seveda še malce počakati, vendarle bo čakanje znatno lažje, če bodo naročniki in plačniki novih priključkov videli, da tudi ta dela teko po programu. Sedanja pošta v Kamniku, ki še komaj požira vedno večji promet, bo občutno razbremenjena, ker bo večji del opravil prevzela pošta na Bakovniku. Poslovanje bo sodobnejše in bolj prilagojeno potrebam gospodarstva in obča-, nom. To pa je osnovni cilj, ki naj bi ga dosegli z dograditvijo nove pošte. STANE SIMŠIČ Za normalno uresničevanje programskih usmeritev in plana razvoja so si v obrtnem podjetju Usluga po besedah direktorja Viktorja Gantarja letos zadali več konkretnih zadolžitev. Predvsem pa so trdno odločeni izboljšati organizacijo dela in poslovanja ter vpeljati ustrezne dokumentacije za spremljanje poslovanja. Tudi storilnost bodo izboljšali, vendar pa je slednja tesno povezana z izboljšanjem pogojev dela, saj večina delavcev dela v, lahko rečemo, nemogočih delovnih pogojih. Zato načrtujejo v Uslugi obnovitev tapetniške delavnice, pridobiti pa nameravajo tudi prostor za ekspres po-pravljalnico čevljev in prevzem-nico predmetov v popravilo. Sicer pa bodo v Uslugi razširili ponudbo storitev in - glede na potrebe trga - uvedli izdelavo nekaterih novih izdelkov. Nekaj problemov imajo s pomanjka- njem kvalificiranih kadrov (predvsem tapetnikov in čevlajarjev). V tapetništvu nameravajo razširiti paleto proizvodov in povečati aktivnost za pridobivanje naročil za neserijska, unikatna dela. Stalno tudi skrbijo za obveščanje občanov o možnostih popravil in obnove pohištva. Enake akcije so po mnenju direktorja potrebne tudi v šiviljstvu, predvsem obveščanje o izdelavi oblačil posebnih velikosti. V pralnici si bodo nujno morali najti nove naročnike, prepotreb-na pa je tudi energetska posodobitev pralnice zaradi zmanjšanja stroškov poslovanja. Poskusili bodo predvem z izkoriščanjem energije odpadne vode. Tudi ponudbo pralnice je treba razširiti v takoimenovano samopostrežno pralnico za individualno pranje. V čevljarstvu bodo letos okrepili predvsem kooperacijsko izdelavo čevljev za gozdarje. »Cilj omenjenih nalog je omogočiti normalno poslovanje in ustvariti tak prihodek, da bo letos in prihodnje leto mogoče investirati del akumulacije v nujne posodobitve prostorov in v nove razvojne programe. Obenem pa razmišljamo tudi o uvajanju novih dejavnosti, ki bodo dohodkovno boljše, obstoječe so namreč nizko akumulativne. Posebno pozornost smo namenili tapetništvu kot najmočnejši dejavnosti v delovni enoti Storitve v Kamniku. Delovni prostori tapetnikov so popolnoma neustrezni in kar kličejo po prenovi. Največji problem pri prepotrebni naložbi pa je denar za obnovo. Lastne akumulacije namreč nimamo. Skupna ocenjena vrednost (po cenah marca 1988) je 240 milijonov dinarjev za usposobitev 320 kvadratnih metrov uporabne površine. Kje dobiti denar? Pričakujemo pomoč pri ure- ditvi lastništva za prostore, v katerih je tapetništvo, in delno finančno pomoč v ustrezni obliki v višini 85 milijonov dinarjev. To pa predstavlja le nujno sanacijo objekta, ki se bo v nasprotnem primeru zdaj zdaj delavcem zrušil na glavo.« je dejal Viktor Gantar. Montaža v Ljublajani pa je še vedno Uslugina najuspešnejša delovna enota. Širi tako tržišče kot obseg dejavnosti (zaključna dela v gradbeništvu, še posebno izolacije fasad). Tu so v preteklem letu posodobili obstoječe delovne prostore, uredili so okolico s parkirišči ter prenovili in pridobili še dodatne delovne oziroma poslovne prostore. Na podlagi navedenega v Uslugini Montaži pričakujejo izboljšanje rezultatov poslovanja, enako pa si želimo tudi v kamniških obratovalnicah, kjer se mora obnova začeti vsak trenutek. R. G Gradnja kanalizacije v Komendi Komendčani bodo že konec meseca bogatejši za poldrugi kilometer kanalizacije; 4. aprila so namreč zabrneli stroji na Krekovi, Vrhovi in Kranjski ulici, kjer bodo s pomočjo samoprispevka, denarno pomočjo in prostovoljnim delom krajanov zgradili del kanalizacije v tej krajevni skupnosti. Predsednik gradbenega odbora je Rudi Erdeli, obenem pa je tudi vodja nadzora (izvajalec del je zasebnik), čeprav so slednjega najprej obljubljali V Komunalnem podjetju. V zadnjem trenutku pa so si iz neznanih razlogov premislili. Dela na kanalizaciji bodo predvidoma končana 20. aprila, otvoritev nove pridobitve pa bo 11. junija, ko je v Komendi krajevni praznik. Foto R. GRČ AR V sedanjih razmerah ni lahko kmetovati Nedavno smo v našem glasilu predstavili več kmetovalcev, ki so se v osemdesetih letih odločili, da zaorjejo ledino in se v celoti posvetijo kmetovanju. Za vsakega posameznika je zanimiva, lahko rečemo življenjska odločitev, da so storili odločen in trden korak. Človek, rojen na zemlji, želi z njo živeti, želi z njo deliti dobro in slabo. PrTskoraj vseh mladih kmetovalcih, ki so menjali delovni ritem v gospodarskih organizacijah za nov, a za njih privlačen poklic kmetovanja, je bila odločujoča želja nadaljevati očetovo delo, nadaljevati delo svojih prednikov. Med take klene kmete sodijo tudi Križnikovi iz Zg. Motnika št. 14 in Slapnikovi in Zg. Motnika št. 13. Višje ležeča kmetija Jožeta Križnika iz Zg. Motnika (Brezovica) prehranjuje 6-člansko družino: gospodar Jože in žena Marija, hčerka Manja, ki letos končuje 8. razred osnovne šole in sin Srečko, ki obiskuje 6. razred osnovne šole, pri njih pa živijo še Jožetovi starši. Srednje velika kmetija ima 8 ha obdelovalne zemlje, ostalo pa so gozdovi, pretežno listavci, primerni za drva. Na kmetiji redijo okrog 15 glav govedi, trenutno 12, največ krav. Kmetija je usmerjena na prirejo živine in mlečno proizvodnjo. Letno od- dajo do 18.000 I mleka. Ostali kmetijski pridelki pokrivajo le lastne potrebe družine. Pogovor z Jožetom je bil prijeten, saj je tudi po naravi vesel človek. Povedal je, da se je za kmetovanje odločil zato, ker nobeden od 7 otrok, ki so bili rojeni v družini, ni hotel ostati doma, zato se je sam odločil, da nadaljuje očetovo delo. Odločitev ni bila lahka, v še težjem položaju pa se je znašel kasneje že večkrat, zaradi težav v kmetijstvu, zlasti zaradi čudnega odnosa do zasebnega kmetovalca. Trdo delo na kmetiji zahteva vztrajnost tudi za spopad z neenakopravnim položajem zasebnega in družbenega kmetijstva, še težje pa nanj vpliva nesistemsko in ka-binetsko reševanje kmetijske proizvodnje. Pri nas se še vedno bojimo dobrega in močnega kmeta. Ta je vedno pripravljen vse dohodke vračati nazaj v zemljo in v večjo proizvodnjo, ne bojimo pa se bogatenja nekaterih področij, kjer nesorazmerno visoki dohodki niso rezultat vloženega dela. Ideološke predsodke bi moral zamenjati zdrav razum, stvarnost. Dokler ne bo temu tako, dokler bodo cene kmetijskim, pa tudi industrijskim izdelkom, določali državni organi, toliko časa ni mogoče pričakovati ugodnejših rezultatov in bistvenih premikov v kmetovanju. Križnikova kmetija je, kakor pravi Jože, tehnično dobro opremljena. Ima traktor, kosilnico, nakladalko, obračalnik, trosilnik gnoja, pa še vrsto drugih priključkov, silos 150 m\ brez osebnega avtomobila pa tudi ne gre več. Kmetija leži na hribovitem terenu, zato je tudi ročnega dela šc veliko. Cene mleka, kljub nekaterim popravkom v zadnjem času. sploh ne dohitevajo cen industrijskih izdelkov Razlike v cenah so se bistveno spremenile na škodo kmeta. Leta 1980 smo za 60 1 mleka kupili več industrijskega blaga, kot ga danes za 100 I. trdi Križnik. Naštel je šc vrsto takih primerov in verjetno ima prav. Pri nas tržnih zakonitosti ne priznavamo, zato pa prihaja do izkoriščanja nekaterih dejavnosti, med katere prav gotovo sodi kmetijstvo. Pri kmetovanju in v odnosih do kmetijske zadruge je zadovoljen, saj gre celotna prodaja in večje nabave preko zadruge. Za nakup kmetijske opreme in modernizacijo hleva je pred leti dobil kredite pod ugodnimi pogoji, posojil pod sedanjimi pogoji pa kmetija ne bi prenesla. Ko Jože ocenjuje svojo odločitev, da se posveti kmetovanju, pravi, da je bil do danes večkrat v težkih preizkušnjah in dilemah, pa kljub temu zagotavlja, da bo s svojo družino vztrajal in še bolj zagrizeno oral ledino, tudi novih odnosov, ki naj bi veljali v kmetijstvu. Prepričan je, da bo ven- darle napočil čas streznjenja, ki bo upošteval umno gospodarjenje, sicer nam ne bo mogel nihče več pomagati. Mladi Jože je danes star že 43 let, pa ni le skrben in napreden kmetovalec, je tudi prizadeven družbeni delavec. V krajevni skupnosti Motnik je član sveta KS in vodja delegacije za občinski zbor krajevnih skupnosti. Veseli se vsesplošnega napredka in že težko pričakuje, da bo naposled kmetija dobila tudi telefonsko povezavo, ker to postaja že prava nuja. S sosedi skupaj rešujejo probleme in pri tem sodeluje tudi krajevna skupnost Motnik. Zaupal nam jc, da upa. da bo delo na kmetiji nadaljeval sin Srečko, nekoliko pa je bil razočaran, da hčerka Manja, ki letos končuje 8. razred osnovne šole, ni mogla dobiti štipendije za živilskega tehnika. Temu poklicu, ki je neposredno vezan za kmetijsko proizvodnjo, se želi posvetiti hči Manja Vse razrede je do sedaj opravila z odliko. (Upajmo, da se bo našla kakšna zainteresirana delovna organizacija, ki bo znala prisluhniti tej želji mlade šolarke). Predno smo končali klepet, smo zvedeli še to in ono. Davki res niso veliki, prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje pa presegajo zmogljivosti kmetije, pri tem pa ne izpostavljamo še krivice, da žena kmeta sploh ni zavarovana. Družba, ki ne daje možnosti postopnega oblikovanja cen kmetijskih pridelkov po tržnih zakonitostih, bi bila dolžna vsaj na tem področju storiti kaj koristnega, je razmišljal naš sogovornik. Jože Slapnik. rojen 1954, iz Zg. Motnika 13, živi na kmetiji s svojim 69-letnim očetom in 38-letno sestro. Kmetija leži v šc bolj hribovitem svetu in je obdelovanje zemlje zelo težko. Obdelovalne zemlje je le dobra 2 ha. gozda in ostalih zemljišč pa še 16 ha. Kmetija z nekaj več kot 18 ha zemlje redi 7 do 9 govedi, mleka ne oddajajo, ker je do zbiralnice predaleč. Glavni vir dohodkov je torej živinoreja in gozd. predvsem drva. Na kmetiji je veliko ročnega dela. kljub nekaterim tehničnim izboljšavam. Kmetija ima sicer možnost rediti več glav živine, pa bi to zahtevalo preveč dodatnih sredstev za širitev hleva in mehanizacije, čeprav imajo že traktor, kosilnico, obračalnik, pogojev finansiranja kmetija nc bi prenesla. Na kmetiji poleg Jožeta, ki nosi na svojih plečih glavno breme, pomaga v gospodinjstvu sestra, oče, sicer vojaški invalid zadnje vojne, pa tudi zaradi starosti nc more več kot toliko. Na Jožetu se vidi, da rad dela na kmetiji, saj se je zato tudi odločil, da zapusti delo v obratu Stola na Motniku in nadaljuje s kmetovanjem. Ne obžaluje odločitve, čeprav so težave včasih komaj pre- __JBHp*fe Pogled na Slatpnikovo gospodarsko poslopje Jože Slapnik z očetom in sestro Jože Križnik magljive. Na kmetiji mora biti človek vsak hip pri roki. Ni tako kot v industriji Živina mora biti vsak dan nakrmljcna. polje jc treba obdelati, na petek ali sve-tek, spravilo lesa iz gozda mora biti pravočasno, sicer ni zaslužka. O prostih dnevih ni niti za razmišljati. Stroški so veliki, dohodki iz hribovite kmetije pa zadoščajo le za zelo skromno preživljanje. Ne bo odnehal, čeprav pri hiši manjka prave ženske roke. Dekleta, godna za možitev, se nerada odločajo za življenje na kmetiji. To Jožeta kar skrbi, a kljub temu upa. da se bo tudi za njega našla prava ženska, ki bo z njim delila življensko pot. Na tem hribovitem delu je gospodarjenje vse težje. Ogromno škode napravijo divji prašiči. Odškodnina ne pokriva niti najmanjšega dela povzročene škode. Koruze, žita ali drugih poljščin se ne splača pridelovati, predno dozorijo, jih divjak uniči. Težave kmetije bi lahko še naštevali in so res velike, a začuda so vsi Slapnikovi kar optimisti, če pa bi prišla v hišo še - ta mlada, bi bili kar zelo zadovoljni. To je le nekaj drobcev iz življenja na kmetiji Slapnikovih. o njihovih problemih in težavah, ki pa jih bodo znali z vztrajnostjo, ki je svojstvena ljudem, navajenih trdega življenja, tudi premagati. Po našem obisku na obeh kmetijah, ko smo se vsaj deloma seznanili z ritmom njihovega življenja, lahko sklepamo, da so se ti ljudje in njim enaki pravilno odločali za delo na kmetijah in upamo, da bodo uspešno rešili svoje težave. Družba bo morala znati bolj prisluhniti klicem in zahtevam, ki že kar vpijejo po treznej-šem in dolgoročnejšem reševanju kmetijstva, da nam ne bo kasneje žal. ko bo za marsikoga že prepozno, tudi za naš družbeni razvoj in prilike. Sedaj je šc čas. da pogledamo dejstvom v oči in da korcniteje posežemo v kmetijstvo in njegovo vlogo jutrišnjega dne. ki bodo dolgoročno učinkovali. Ali bomo to znali in hoteli, ali bomo imeli dovolj poguma.' STANE SIMŠIČ Srečanje gledaliških skupin občine Kamnik 88 Družinsko srečanje brez žlahte Včasih so skupini ljudi, ki se je (ljubiteljsko, amatersko, neprofesionalno) ukvarjala z gledališčem, lepo rekli: igralska družina. S tem je bilo /.govorno označeno razmerje oziroma vzdušje, ki naj preveva igralce in druge ustvarjalce gledaliških predstav. Da bi se družinskih (ko)relacij zavedli, se dobili skupaj, utrdili medsebojne vezi, sešteli premoženje, začrtali smer razvoja — ne anonimno, temveč javno »opozorili nase« s svojo ustvarjeno bero, so se kamniški gledališčniki drugi teden letošnjega aprila v Veliki dvorani kina DOM v Kamniku v šestih različnih predstavah pokazali vsega skupaj — stodvajse-tim gledalcem. Ko so gledališki ljubitelji, or-' ganizirani v Zvezi kulturnih organizacij Kamnik, lani po nekajletnem premoru organizirali revijo gledaliških skupin, je bila skupna želja vseh (ne samo sodelujočih), da bi prireditev postala stalna, vsakoletna, tradicionalna. Zato, da bi skupaj pregledali ustvarjene dosežke, jih potihem tudi ovrednotili (čeprav ne gre za tekmovanje) in da si, navsezadnje, tudi zaradi te osrednje gledališke prireditve, začno zastavljati nekoliko zahtevnejše naloge, se jih lotevajo bolj odgovorno... Letos so sc, povezani v Odboru za gledališko dejavnost ZKO Kamnik, gledališčniki odločili, da svojo osrednjo prireditev po-jmenujejo preprosto SRECA- Odmevi, polemike, kritična mnenja 0 K S Šmartno samo anonimno V zadnjih nekaj številkah Kamniškega občana se je pojavilo kar nekaj kritik na račun krajevne skupnosti Šmartno. Mislim, daje to prav, seveda, če je kritika na mestu. K pisanju meje spodbudil zadnji članek o praznovanju dneva žena. Pri njem se ne bi ustavljal, ker mislim, da vsebina popolnoma ustreza podpisu. Morda le toliko, da bomo predloge upoštevali in drugič povabili še može, ki "odo dali denar za nageljček in godca, gu popili glažek ali dva 'cz mero, prevzeli praznovanje 1 svoje roke...?! Bojim se, da °o rezultat pisanje kakšne manj zapostavljene kmečke žene. Vsi ti članki so prežeti s kritiko, predlogi in vprašanji. Ko jih Prebiram, imam občutek, kot da ""O izvolili vodstvo KS iz Kam-l}[ka. ne pa iz vsake vasi svoje ks. . Pri gradnji kulturnega doma. 'Srišča, asfaltiranju ceste v Cra-Viie, javni razsvetljavi, napclja-v' telefona in drugih pridobitev Pa tega občutka nisem dobil. jjM, da so nekateri veliko ob-vjbljali in malo naredili ali pa so Se celo naredili »Francoza«, a ne °ziraje se na te bele vrane, smo s,vari izpeljali, tako da krajevna skupnost počasi in zanesljivo leze * nerazvitosti. Mogoče smo napravili napako, peh uspehov nismo obesili na ve-''ki zvon. kot to počno nekateri *r posredovala na svet KS in g* SZDL in predlagatelji bodo Povabljeni zraven. Za konec pa še dve misli zna-n'enitih mož: I kf* ie ,a^° mo^na- da resnico potreplja po rami in jo pu-" Prosto tekati naokoli. j>e bi človek na poti do cilja (jpinai vsakega psa. ki ob poti NJE. Srečanje gledaliških skupin, ki se med seboj, kot ugotavljajo, pravzaprav še preslabo poznajo. Njihova skupna želja pa je. da bi pri uresničevanju svojih kulturnih oz. umetniških hotenj čim bolj sodelovale, se medsebojno oplajale, bogatile, spodbujale. Želja udeležencev letošnjega gledališkega srečanja, ki je potekalo v Veliki dvorani kina DOM v Kamniku (z izjemo ene predstave, ki je bila v Kulturnem domu na Duplici) in na katerem je v štirih dneh, od 6. do 9. letošnjega aprila, sodelovalo sedem amaterskih gledaliških skupin iz kamniške občine, je torej bila. da bi se res srečali, srečali med seboj in s skupno ljubeznijo, gledališčem: vsi gledališki ljubitelji, igralci, režiserji, mentorji, scenografi, koreografi in drugi ustvarjalci predstav, ter seveda vsi ostali gledališki ljubitelji, gledalci, na različne načine (po poti več medijev) vabljeni v goste. Kljub temu, da se kamniška kulturna publika vabilom skoraj ves čas Srečanja enako dosledno ni odzivala - vsa čast seveda svetlim izjemam! - se je na (komaj še primernem) odru Velike dvorane kina v štirih dneh zvrstilo načrtovano število predstav: gledališka skupina iz SENŠRM je pod režijskim vodstvom prof. Tine Rorrišakove Srečanje začela z Molierovo komedijo Priložnostni zdravnik, isti avtor pa je bil predstavljen tudi s komedijo Namišljeni bolnik, ki jo je uprizorila skupina KD I. Cankar iz Šmartnega, režiral pa jo je Franc Hribar. Hobson v škripcih je naslov angleške komedije, ki so jo v režiji Zdenke Klančnikove izvedli gledališčniki iz KD Srednja Najamemgarsonjeroalistano-vanjc. Tel. 832-066 od 12. do 20. ure. Prodam dva avtomatika A3MI letnik 85 in A3MS lentik 87. tel. 832-529 Najamem travnik v okolici Kamnika. Matija Jeretina, Bevkova 4, Kamnik. vas, igralke in igralci iz KD J. Čcbulj Komenda pa so v režiji Valterja Horvata odigrali komedijo iz kmetijskega življenja Gosposka kmetija. Edina predstava, s katero so sc Srečanja udeležili onsovnošolski gledališčniki. je bila (zaradi bolezni sicer za nekaj dni preložena, sicer pa v dvorani kulturnega doma na Duplici odigrana) uprizoritev Butalcev, ki so jo pod režijskim vodstvom Tanje Balantič pripravili učenci ŠKD OŠ Ko-menda-Moste. Na kamniškem gledališkem srečanju '88 smo videli le eno »dramo«: to je bila Prevara, v treh dejanjih pa so jo odigrali ljubiteljski gledališčniki, povezani V KD Zgornji Tuhinj; režijsko jih je vodila Marija Ka-dunc. Zaključek štiridnevne gledališke prireditve je spet postregel z obilico humorja: gledališčniki iz DKD Svoboda Duplica so po lanski uspešni uprizoritvi Partlji-čeve komedije Ščuke pa ni (z njo so se uvrstili na letošnje Srečanje gledaliških skupin Gorenjske) tudi letos ostali zvesti »svojemu« žanru. Vendar to pot prav na poseben način: z avtorjem besedila Milošem Mikclnom in svojim režiserjem Francem Štebe-tom (ki je besedilo aktualiziral in ga »prelil« v odrsko govorico) so v kabarejski obliki združili komičnost in kritično napadalnost in nam kritiko na komičen, posmehljiv način posredovali V predstavi Zaradi inventure odprto. Naše gledališče, ki naj bi odsli-kavalo življenje samo (igralski »spekter« v svoji prvinski, nena-rejeni (nepotvorjeni, neizumetni čeni) drži naravnost kliče po tem), kot da se boji samega sebe; samo po sebi se vsiljuje vprašanje, zakaj je mikavnejša, deni mo. renesansa od naše žive zdajš-njosti, zakaj angleška družba namesto naše, zakaj odmaknjeni problemi in težave namesto kopice aktualnih priložnosti... Težko bi seveda v nekaj besedah zajeli problematiko, ki bi jo bilo treba vsaj načeti, začeti reševati, eno pa je gotovo: brez takšnih preverjanj, kot je bilo to gledališko srečanje, bo stvari težko kakorkoli spreminjati: od zadrege, ki nastaja na samem ustvarjalnem začetku, botrujejo pa ji tako pomanjkanje primernih gledaliških tekstov, nepoznavanje ali podcenjevanje lastnih (po)u-stvarjalnih zmogljivosti, ujetost v vse preveč tradicionalne »vsebinske« okvire, bojazen pred morebitnim nerazumevanjem »domače« publike, še prepogosta uporaba »preme« govorice, s čimmanj simbolnosti ali sredstev gledališke konotacije, le tipajoči in plahi poskusi preseganja ljudskovzgojnih eksemplarič-nih »igrokazov«, »večnih« in »v-vsak-čas-prestavljivih« komedij... pomanjkanju strokovnih kadrov, rekvizitov, opreme itd.... Na zaključku srečanja, ki je sledil podelitvi spominskih priznanj po zadnji predstavi, so gledališčniki te ugotovitve strnili: gledališče v Kamniku smo začeli oživljati. Ne da bi kakorkoli podcenjevali prizadevanja ustvarjalcev prikazanih predstav, vidimo, kje je stvari potrebno izboljšati. Zato se lotevamo organiziranej-šega pristopa, zato se začenjamo posvečati posameznim problemom drugače kot poprej. Gledališče bo zaživelo, v to smemo verjeti. To srečanje je pokazalo, da je na dobri poti. Potem bo treba organizirati le še gledalec, publiko. Ljubiteljsko žlahto. TONE FTIČAR V Stolovem Interieru na Duplici je od 4. aprila do 13. maja razstava fotografij Borisa Caberščka i naslovom »Orientacija tulipana, 1987«. Takoj zaposlimo električarja. »Plastika« Vavpetič, Kamniška 25, Šmarca, Kamik, tel. 831-455. V okviru SREČANJA GLEDALIŠKIH SKUPIN OBČINE KAMNIK se je v četrtek, 7. aprila v kinu Dom v Kamniku v odlični izvedbi predstavila gledališka skupina KD Srednja vas s komedijo H. Brighousena: HOBSON V ŠKRIPCIH. Za mojstrsko režijo Zdenke Klančnik, igro Dareta Klančnika, Junija in Janeza Pavlica v glavnih vlogah in ostalih igralcev zaslužijo vse priznanje. (Vera Mejač) Na sliki: Arhitekt Branko Uršič, direktor Stola Boris Zakrajšek in predsednik SO Kamnik Anton Ipavic na sprejemu pri predsednici skupščine Plečnikovega sklada v prostorih ljubljanskega Magistrata. Foto: R. GRČAR Plečnikovo priznanje za Stol V Narodni galeriji v Ljubljani so 4. aprila podelili Plečnikova priznanja za leto 1987. Plečnikovo nagrado je prejela avtorska skupina za prispevek k oblikovanju parkovno krajinskega obeležja Treh ribnikov v Mariboru, Plečnikovo medaljo založba Krt in Plečnikovo priznanje delovna organizacija iz naše občine - Stol Kamnik. Priznanja je podelila predsednica skupščine sklada arhitekta Jožeta Plečnika in predsednica skupščine mesta Ljubljana Nuša Kerševan. V uvodnem govoru je med drugim omenila, da bo letos Plečnikova velika razstava gostovala po Evropi in se selila tudi v ZDA, s Plečnikovim delom pa bo šel po svetu tudi glas o dupliškem Stolu. Industrija pohištva STOL Kamnik je Plečnikovo priznanje dobila za serijo Plečnikovih stolov, ki je po besedah Nuše Kerševan velik izvajalski dosežek. Stol se je namreč smelo odločil izdelovati replike Plečnikovih stolov in s tem dejanjem začel seznanjati domače in svetovno občinstvo o oblikovni in izvedbeni kakovosti Plečnikovih izdelkov. V obrazložitvi priznanja je bilo na podelitvi med drugim rečeno tudi naslednje: »V zakladnico modernih idej je Plečnik tako k Le Corbusierovim, Altovim in Breuerjevim pristavil svojo monumentalno inačico stola, stola s svojskimi konstruktivnimi posebnostmi, stola, ki poleg svoje temeljne funkcije s svojo zasnovo, oblikovanjem in prefinjeno končno obdelavo stopa v svet simbolov. Misel, da poleg stolov za utilitarne namene potrebujemo še stole za povsem vzvišene priložnosti, nam je danes povsem blizu. Industrija pohištva Stol s tem kulturnim dejanjem hkrati prispeva k sodobnemu umetnostnemu čutenju. Prav zato podeljujemo priznanje kolektivu prizadevnih in kakovostnih delavcev, ki sc že od ustanovitve dalje zavzemajo za kakovostne in lepo oblikovane izdelke.« ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... SREDA, 20. april 1988 ob 19. uri Razstavišče Veronika Kamnik OTVORITEV RAZSTAVE SLIK HANDIJA BEHR1ČA Razstava bo odprta do 4. maja 1988, ob delavnikih od 10. do 12. ure ter 17. do 19. ure, ob sobotah in praznikih le dopoldne. V programu sodeluje glasbena skupina MKD Pedenjmožic. PETEK, 22. aprila 1988, ob 20. uri Velika dvorana kina DOM. Kamnik Letni koncert LIRE Moški pevski zbor Prvega slovenskega pevskega društva s celovečernim koncertnim programom nove sezone SOBOTA, 23. aprila 1988, ob 20. uri Osnovna šola »Kamniškega bataljona«, Stranje PESEM NAS POVEZUJE IN ZDRUŽUJE Skupni koncertni nastop MePZ »ZARJA« iz Hodiš na avstrijskem Koroškem in MoPZ KD SVOBODA iz Črne. SOBOTA, 23. aprila 1988, ob 20.30. Dvorana na Lazah v Tuhinju LETNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA KD ZGORNJI TUHINJ. PETEK, 29. aprila 1988, ob 20. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik PEVCI IZ POSAVJA V GOSTEH Celovečerni koncert MoPZ DKD »Svoboda« Brestanica/Krško. PETEK, 6. maja 1988, ob 19.30 SENŠ Rudolfa Maistra, Kamnik JUBILEJNI KONCERT MEŠANEGA ŠTUDENTSKEGA PEVSKEGA ZBORA iz Kamnika, ob deseti obletnici delovanja VLJUDNO VABLJENI! Utrinki iz Kina Dom kja Se«e/ nanj. cilja nikoli ne bi do- BRANE MODRIJAN Zadnje čase nas naši distributerji zalagajo z množico kvalitetnih in zanimivih filmov, da o komercialnih »uspešnicah« niti ne govorim. Skoraj nobeden teh filmov ne gre mimo naše občine, čeprav jim posvečamo premalo pozornosti. Za filma, ki ju bom omenil danes, to morda ne velja, saj sta bili posneta iz izrazito komercialnih razlogov. THE LIVING DAYLIGHTS je nadaljevanje že maratonske serije filmov o Jamesu Bondu, ki ji zaenkrat še ni videti konca. Gledalci namreč še vedno uživajo v nadzemeljski spretnosti in šarmantnosti glavnega junaka, ki si je tokrat nadel nov obraz. Imenuje se Timothv Dalton, njegova posebna kvaliteta, ki je Rogcr Moor in Sean Conery nimata več, pa so leta. Prav lahko bi bil namreč sin že močno ostarelima junakoma, ki svojih akrobatskih dolžnosti na snemanjih že nista mogla več opravljati. Si morda lahko zamišljate 6()-lctnega Mo-ora, da skače s padalom z Eiffe-lovega stolpa ali 58-letnega. že skoraj povsem plešastega Cone-ryja, da po ledeniku divja s smučmi. Ker so te akrobacije za ta fanta, ki sta kljub vsemu odlična igralca (Conery - Ime rože), neizvedljive, ju je nadomestil omenjeni junak, ki je v boju za to vlogo premagal Jamesa Brolina, Mela Gibsona in Pierca Brosna-na. Živel torej - novi »James Bond«. , Osnova za film je bila tudi tokrat Flemingova zgodba, čeprav je med filmsko upodobitvijo in literarno predlogo bistvena razlika. V predlogi Bonda pošljejo na zahodno stran berlinskega zidu, kjer naj bi s pomočjo puške preprečil KGB-jevskemu ostrostrelcu pokončati KGB-jevskega visokega oficirja, ki želi pobegniti na nasprotno stran. Bond ostrostrelca kmalu izsledi - torej je ta že obsojen na smrt. Potem pa - groza, nasprotnik je ženska in še blondinka. Tega angelskega bitja agent 007 vendar ne more ubiti, si mislimo in prav imamo. Bond prekrši večno pravilo tajnih agentov, izključiti čustva med opravljanjem dela in ostrostrelko le rani. kar je tudi dovolj, da ruski oficir pobegne. V filmu se zgodba z isto osnovo dogaja v Bratislavi, le s to razliko, da ustreli mimo lepotič-ke, v puškono kopito in sc isti trenutek nesmrtno zaljubi vanjo. Zanimivo, tudi tega nismo vajeni pri tajnih agentih! Kmalu se izkaže, da je bil tudi ta strel nepotreben, saj je imela ostrostrelka v puški slepe naboje. Bila je le del KGB-jevske spletke, s katero so hoteli infiltrirati svojega junaka v zahodni blok. To jim je le navidezno uspelo, saj je njihov vohun povezan še s tretjo stranjo, ki jo vodi, od blokov neodvisni Joe Don Baker. In tu se začne razplet. Moči združijo angleške MI-6, sovjetske KGB, ameriška CIA in »naš Janez« ter ob raznih kontradiktornih zapletih, na zadovoljstvo vseh, uspešno razrešijo situacijo. Če vas film bolj zanima, vam ne preostane drugega, kot da si ga ogledate. Sicer pa, prav veliko niste zamudili! Nedvomno kvalitetnejši je film Paula Verhoevena - ROBO-COP, ki nas skoraj prisili, da na prihodnost začnemo gledati z očmi tega »super policaja.« Ker pa so sile zla v filmu še stimulirane, se počasi le vrnemo na realna tla in proglasimo Robocopa za utopijo, kar nedvomno tudi je. Bližnja prihodnost! Južna Afrika razmišlja o uporabi atomske bombe, tihomorska letovišča so prazna, Nevv York je v »rokah kriminala«, še huje pa je v Detro-itu, enem glavnih zabaviščnih mest v Ameriki. Policaj, ki sam odide na obhod, se skoraj nikoli ne vrne, kljub enkratni zaščitni opremi, saj je streljanje policajev kriminalcem postalo - hobi. Zato je pokroviteljstvo nad policijskimi postajmi prevzela uspešna organizacija in si zastavila nalogo - prekiniti pokol. Skupina znanstvenikov je torej sestavila robota - pošast, ki programirano strelja, če zločinec ne upošteva njegovega poziva k predaji. Že na slovesni demonstraciji pa se je zataknilo, saj je robot ustrelil še- fa propagande, ki je pomagal pri predstavi. Ta je pištolo sicer odvrgel in dvignil roke, vendar ro-botovi občutljivi senzorji njenega padca na pod niso slišali in . . . out! Priložnost je tako dobil mlad znanstvenik, ki je »uporabil« obraz in del možgan ustreljenega policaja in ustvaril Robocopa, pravi hit na strani zakona. To ostane le dokler mu iz podzavesti ne prodro slike iz preteklosti in postane nezaželjen tudi pri nekaterih možeh iz Organizacije, ki so povezani s podzemljem. Po številnih uspešnih akcijah, v katerih je bil ranjen (robot?), je izkoreninil nevarnost, ki je ogrožala človeški rod. Vas gane, priznajte! Vsebina filma je pisana na dušo gledalcem, saj je konec srečen. Film spominja v mnogo čem tudi na risanke in stripe, pa vendar moram reči, da tehnična kvaliteta in neprestana akcija, podprta s specialnimi efekti, odtehta vse ostale pomanjkljivosti. Bravo! MATIC ROMŠAK Ob prazniku dela vam čestitajo -8j finlorslt izdeluje: - frotir brisače - frotir plašče - modne kravate - rute Rudnik koalina in kalcita Kamnik #© ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o. POSLOVNA ENOTA KAMNIK vam v svojih enotah v Kamniku - Titov trg in Bakovnik - opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo. ABC POMURKA DO MESO KAMNIK-DOMŽALE Kamnik, Usnjarska 1 MERCATOR ETA Živilska industrija Kamnik, p. o. Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK /\U\ I \ Montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 - inštalacije, elektronika, konstrukcija, storitve Priporočamo naše storitve in proizvode: - elektro inštalacije - vodovodne inštalacije - klimatizacijske inštalacije in naprave - elektronsko signalnovarstvene naprave - kovinske konstrukcije - pleskarska in steklarska opravila Kamnik, Ljubljanska 6 Proizvodnja vse vrste tekstilij za notranjo opremo prostorov. Opremlja javne objekte (hotele, poslovne prostore, šole, vrtce) z vsemi vrstami tekstilij. V svojem svetovalno prodajnem studiu in inženiringu v Kamniku, Kidričeva 35r prodaja, svetuje in šiva tekstilije tudi za posameznike. Kmetijska zadruga Emona Domžale ZADRUŽNA ENOTA KAMNIK (čestita vsem kmetovalcem, kooperantom in delovnim ljudem. Živilska industrija FRUCTAL TOZD ALKO LJUBLJANA Frankopanska 9 OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI ALPETOUR TOZD »TRANSTURIST« DE Kamnik, Tomšičeva 6 nudi transportne usluge s kamioni vseh nosilnosti v notranjem in mednarodnem prometu. TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IZDELKOV tFMl SLJEGOTr^ElLi! A** IZLAKE a. mu TOZD »SVIT« KAMNIK n.sol.O. Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK I? industrijsko podjetje alprern kamr* (JI240 usnjarska cesta j 9 it SREČO IN SLAVKA KRMAVNAR Sadarjeva 3, Komenda Finomehanika, orodjarstvo, livarstvo, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV, OBMOČNA SKUPNOST LJUBLJANA PE Domžale-Kamnik Predstavništvo Kamnik, Maistrova ulica, nudi premoženjska in osebna zavarovanja. DON IT £) Kemična industrija DONIT TOZD TRIVAL in TOZD KEMOSTIK Kamnik ETTTT1TTBT1HR1I1 ™ [S Nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode: - izvajanje vseh vrst visokih gradenj - gradnja hidrogradbenih objektov - gradnja prometnih objektov - proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska - proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov - projektiranje gradbenih objektov in izvedba inženiring poslov. STOL industrija pohištva kamnik Zibelka slovenske lesne industrije TITAN Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. Kamnik proizvaja:- fitinge - črne in pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja - električne stroje za prehrambeno industrijo (mesoreznice in kavne mline) - vlitke iz temper litine - navadne in cilindrične ključavnice - navadne in cilindrične obešanke - smučarske vezi Tvrollia in druge proizvode za široko potrošnjo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetene izdelke. Utok, tovarna usnja Kamnik Priporočamo naše kvalitetne izdelke MENINA Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca Kamnik Blagovnica Kamnik Kidričeva 35'a © metalka ABC POMURKA Trgovsko podjetje KOČNA Kamnik SGP GRADBINEC KRANJ TOZD GRADBENA OPERATIVA Kamnik Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK ilvll.kl k.pmbln j« I I u b i I • n t ŽITO OBRAT »VESNA« v Kamniku priporoča svoje kvalitetne izdelke. j p Lončarsko podjetje Komenda Občanom priporočamo nakup naših izdelkov Delovni kolektiv JATA TOZD REJA - OE DUPLICA Priporočamo se za nakup! kemijska industrija KAMNIK n.Mt. o. Kemijska industrija Kamnik izdeluje: - amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva - prenosna skladišča za razstrelivo - počasi gorečo vžigalno vrvico - črni smodnik - prižigala za miniranje - signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO - aluminijske paste in prahove raznih vrst - ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane. Komunalno podjetje Kamnik obvešča občane, da bo za praznike 27. aprila, 2. maja in 3. maja 1988 ostal odvoz smeti in odpadkov nespremenjen. Spomladanski odvoz kosovnega materiala pa bo organiziran takole: 25. aprila 1988 bomo kosovni material odvažali občanom, ki so zajeti v odvoz smeti in odpadkov na ponedeljek in torek. 26. aprila 1988 pa občanom, ki so zajeti v odvoz smeti in odpadkov na sredo, četrtek in petek. Občane prosimo, da kosovni material pripravijo na pločnike ali ob cesti do 6. ure zjutraj. OBVESTILO Obveščamo krajane KS Črna, da je trgovina v Črni zaradi bolezni poslovodje še nadalje zaprta. Ker je vzrok bolezni še vedno nedorečen, težko predvidevamo, kdaj bomo trgovino lahko ponovno odprli. Po izjavi in želji poslovodje upamo, da bo to kmalu. Ker imamo tudi na splošno velike kadrovske probleme, je iskanje začasne nadomestitve silno težko. Upamo, da bomo trgovino lahko res kmalu odprli in vas prosimo za razumevanje. TP KOČNA, KAMNIK ZAHVALA Po težki bolezni nas je prekmalu zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric FRANC ŠTUPAR z Jurčičeve 1 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, njegovim nekdanjim sodelavcem iz DO Svilanit in mojim sodelavcem iz DO Trak Mengeš, kakor tudi OO ZSMS SENSRM in sošolcem 2. e razreda ekonomske srednje šole za razumevanje in pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala govorniku, pevcem in gospodu župniku. Žalujoči: žena Majda, sin Robert, hčerka Veronika in drugo sorodstvo Kamnik, marec 1988 ZAHVALA V 79. letu nas je po dolgotrajnem trpljenju zapustil dragi mož, brat in stric FRANC ŠLEBIR iz Županjih njiv 2 Najtopleje se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in njegovim nekdanjim sodelavcem iz Gozdnega gospodarstva Kamnik za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje In spremstvo na njegovi .zadnji poti. Posebej topla zahvala tistim sosedom, ki ste nama krajšali zadnje dni hudega trpljenja, dr. Milanu Kralju za požrtvovalno zdravniško pomoč, pevcem za zapete pesmi, praporščaku za zadnji pozdrav in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena, sestra z družino in vsi, ki so ga imeli radi Županje njive, Stahovica, april 1988 Zakaj usoda posega tja, kjer je nezaželena, vzame ti, kar si imel najraje in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov. (Prešeren) V SPOMIN 6. aprila 1988 je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga MIRA VAVPETIC rojena VRLINSEK Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate svečke. Mož Lojze z družino Podgorje, april 1988 Sredi dela ugasnilo zlato je srce, ki ljubilo nas do zadnjega je dne. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče FRANČIŠKE KOSIRNIK rojene PODJED, iz Tunjic 23 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz SO Kamnik in obrtne delavnice Kosirnik-Koželj za nesebično pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje in dar za druge namene ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi pevcem za zapete pesmi, Ivanu Nograšku za tople besede slovesa in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njeni Tunjice, Kamnik, marec 1988 Na osnovi 38. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18/84) vabimo vse zainteresirane občane v krajevnih skupnostih ter delavce in delovne ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, da se udeleže JAVNE OBRAVNAVE OSNUTKA UREDITVENEGA NAČRTA K-5 IN K-16 ŽALE ki bo v četrtek, 21. 4. 1988, ob 18. uri v sejni sobi Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 - II. nadstropje. Izvfšni svet Skupščine občine Kamnik je na svoji 72. seji, 30. 3.1988, sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta K-15, K-16 ZALE. Osnutek je javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 od 8.4.1988 do vključno 7. 5.1988. SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJE ABC Pomurka, TP Kočna Kamnik, TOZD Maloprodaja potrebuje za čas letne sezone delavce za opravljanje naslednjih del: 1. nočno čuvanje opreme na Titovem trgu - 2 delavca (primerno tudi za upokojence) Kandidati morajo biti primerno fizično sposobni in dobrega zdravstvenega stanja. 2. opravljanje gostinskih opravil na Titovem trgu — več delavcev (primerno za študente in dijake) TOZD bo pričela z gostinsko ponudbo na Titovem trgu predvidoma v mesecu maju. Interesenti naj svoje prijave čimprej oddajo v kadrovsko službo TP KOČNA. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stric in stari oče FRANC KODRIČ z Ljubljanske 3/b Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sostanovalcem Ljubljanske 3/b in Kidričeve 35/a, sodelavcem DO Utok in Stol in. vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pa izrekli pisna in ustna sožalja. Hvala tudi govorniku ob grobu in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, marec 1988 ZAHVALA V 61. letu starosti nam je zahrbtna bolezen prekmalu iztrgala iz naše sredine drago mamo, staro mamo, sestro in teto IVANKO ERJAVEC z Groharjeve 8 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem iz Kemijske industrije Kamnik in OŠ Duplica za pomoč v težkih trenutkih, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej toplo se zahvaljujemo dr. Milanu Kralju, dr. Mirku Brumnu, dr. Golobu, patronažnim sestram, še zlasti Romani Poljanšek, za skrbno zdravniško in drugo pomoč, KO ZZB NOV Duplica in govorniku za izbrane besede slovesa. Žalujoči vsi njeni Kamnik, Ljubljana, Novo mesto, april 1988 Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni. (Jenko) ZAHVALA V teh dneh je tiho odšla od nas naša mala TANJA HAFNER z Mlake pri Komendi Vsem, ki ste jo imeli radi in ste njen grob posuli s cvetjem, iskrena hvala. Hvala tudi duhovniku za poslovilni obred in vsem, ki ste v teh težkih dneh delih z nami bolečino in nam pomagali. Njeni: mamica, oči, sestrica Sabina, bratec Boris, stari starši, tete in strici in drugo sorodstvo Mlaka pri Komendi, Podgorje, marec 1988 M-ETA, Živilska industrija Kamnik ponovno objavlja prosta dela in naloge vzdrževalca strojev in naprav Pogoji: - KV ključavničar - 3 leta delovnih izkušenj - 3 mes. poskusno delo Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na zgoraj navedeni naslov. Nudimo tudi ustrezno delo in zaslužek učenkam, ki se nameravajo po končani osemletki zaposliti, kakor tudi učencem in dijakom med počitnicami, ki bodo stari 15 let, katere vpisujemo že sedaj. Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovski službi delovne organizacije. Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Ljubljana PE Domžale-Kamnlk Predstavništvo Kamnik Obveščamo vse zavarovance in druge poslovne partnerje, da smo preselili poslovno mesto iz Gregorčičeve ulice 2 v nove poslovne prostore na novi avtobusni postaji v Kamniku, Maistrova ulica. KRAJANOM DUPLICE IN BAKOVNIKA V počastitev DNEVA OF in PRAZNIKA DELA bo v petek, 29. aprila 1988, ob 19. uri pred Kulturnim domom Duplica PROMENADNI KONCERT. Igrala bo kamniška godba. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani. Vabi vas Krajevna skupnost Duplica ZAHVALA V 59. letu starosti nas je prerano zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta FRANCKA GALIN s Kališ 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem so-■***■'—— rodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njenim nekdanjim sodelavcem iz Rudnika kaolina in kalcita Črna in mojim sodelavcem iz Ete, ki ste se prišli poslovit od nje, ji podarili cvetje in dar za druge namene, nam izrekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej toplo se zahvaljujemo kolektivu Doma upokojencev Kamnik za pomoč in oskrbo, pevcem za zapete žalostinke, govorniku iz RKK Črna za izbrane besede slovesa in gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoči: sin Milan z ženo Jano, vnuki Boštjan, Bernard in Majda, sestre in bratje z družinami April 1988 ZAHVALA V 55. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila ljuba mama, stara mama, sestra in teta MARIJA RAK s Šlandrove J v Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Suštarjevi, sestri Ireni, vozniku reševalnega avtomobila tov. Mirotu, kakor tudi sosedoma Urški in Štefki, njenim in našim sodelavcem iz Kemijske industrije Kamnik, Gasilskemu društvu Kamnik, govorniku tov. Modicu in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali med njeno boleznijo in v trenutkih slovesa. Žalujoči: Stane, sinova Marjan in Slavko z družinama in drugo sorodstvo Kamnik, Perovo, Duplica, Maribor, Litija, Ormož, marec 1988 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene in mame MARIJE GOLOB RLl 1 iz Mekinj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodom župnikom za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni Mekinje, Perovo, marec 1988 B6^+A Obračun kamniških planincev Družinsko društvo Kamnik je imelo v petek, 25. marca, svoj redni letni obim" zbor. Zbrali so se v dvorani nad kavarno Veronika, da bi ocenili svoje delo In se dogovorili za naloge, ki jih še čakajo. V tem letu slavi planinsko društvo te svojo 95-letnico In sodi med ustanovitelje slovenske planinske organizacije. Doseženi rezultati dela v preteklem letu opravičujejo tak iastinjiv jubilej. Poleg narodnobudi-teljske in obrambne vloge pred potuj-čevanjem proti koncu preteklega stoletja, je društvo svojo aktivnost usmerilo po končani II. svetoval vojni v posodabljanje planinskih postojank, nadela vo planinskih poti, na vzgojo kadrov In načrtnega pristopa za reševanje ponesrečenih v gorah. Dejavnost planinskega društva je zelo razvejena, tnko da lahko vsakdo sodeluje v zanj primernih zvrsteh. Občnega zbora so se udeležili številni gostje; med njimi je bil predsednik občinske konference SZDL Kamnik Davorin Gregorič, predstavniki Planinske zveze Slovenije In društev Rašica, Mengeš, Domžale, Mozirje In predsednik meddru-štveuega odbora planinskih društev ljubljanske regije Peter Lavrič. Pred začetkom občnega zbora so učenci podružnične osnovne Sole iz Nevelj pod vodstvom Jelice Slavič pripravili zelo izbran in prijeten kulturni program, ki ga je spremljal harmonikah Krt. nastopila pa je tudi mlada pevka Vrhovnikova. Otroci so izmenično recitirali in peli. Nastop je bil kakovosten. Vsi nastopajoči so bili deležni spontanega priznanja vseh udeležencev občnega zbora. To velja za Šolski zbor z mentorico na čelu, za harmonikama, ki je izvabljal čudovite melodije, in za pevko, ki je ubrano in z občutkom zapela več pesmi. Bil je res lep in prijeten ter spodbuden začetek. V delovnem programu občnega zbora pa so bila obravnavana vsa področja dela, od društvene aktivnosti kot celote, do vprašanj gospodrjenja, posodabljanja planinskih postojank, do dela alpinističnega odseka. Slednji je v tem obdobju dosegel zavidljive uspehe, saj je njen član Marjan Kre-gar dosegel izreden vzpon na gorah Himalaje, na poti je bila samostojna odprava v Himalajo na Lotse Sar, ki sicer ni osvojila načrtovanih vrhov zaradi slabega vremena, pa je kljub temu dosegla izredne uspehe. V programu občnega zbora je bilo delo niarka-cijskega, propagandnega, odseka za varstvo narave in gorsko stražo, gorske reševalne službe, ki je velikokrat odšla reševat ponesrečene in zmaiar-skega odseka, ki svoje dejavnosti še vedno širi in dosega zelo ugodne uspehe. Na občnem zboru je nadzorni odbor podal poročilo o finančnem poslovanju. Poročila so bila konkretna in jeder-nata. Iz njih je bilo mogoče izluščiti, da so bili rezultati dela dokaj ugodni, kljub nekaterim nihanjem, saj se društvena aktivnost razteza na vrsto različnih dejavnosti, ki spodbujajo obiske v gorah, ki krepijo ljubezen v lepoto narave in seveda v marsičem pripomorejo, da delovni ljudje med letom lahko uživajo planinski svet. Obiski v gorah se povečujejo, čeprav težje gospodarske prilike učinkujejo tudi na planinsko življenje. Poleg krepitve društvenega življenja je bilo v zadnjih letih vse podrejeno posodabljanju planinskih koč. V zaključni fazi je širitev doma na Koroškem sedlu. Kamniški planinci so prepričani, da bodo vsa dela končana letos in da bo koča pravočasno odprta za vedno večje število obiskovalcev. Čeprav še ni na vidiku vseh možnih denarnih virov, po sedanjih cenah manjka še okrog 80 milijonov dinarjev, pa planinci odločeno predvidevajo zaključek del do jeseni, če pa bi bilo mogoče zagotoviti manjkajoča materialna sredstva, pa bi dela na Ko-krškcin sedlu lahko zaključili do občinskega praznika. Sprejeta je bila tudi pobuda, da bi vsak planinec v tem letu vsaj en dan pomagal pri zaključnih in ostalih delih, ki jih opravlja planinsko društvo. Svoj 95-letni jubilej bodo planinci proslavljali še ob svoji obletnici, 19. julija, na slovesni seji, ko bodo najbolj prizadevni delavci prejeli tudi planin- ska odličja in društvena priznanja, 24. julija pa bodo kamniški planinci na Kokrškem sedlu in dnevu »Kamniških planin« pripravili srečanje vseh ljubiteljev gora in tudi s kulturnim programom obeležili svoj jubilej. Članstvo v planinskem društvu se povečuje, sedaj jih je že več kot 2600 in to je dober dokaz, da planinska tradicija v Kamniku živi, da se planinstvo širi in bogati. Planinci so si enotni v tem, da naloge za prihodnje niso majhne, da bodo zahtevale veliko sodelovanja in pripravljenosti vsckga posameznega člana. Žavadajo pa se tudi dejstva, da hoja po planinah in čudoviti pogledi znatno odtehtajo vložen trud. Obiski v planinah so enkratni in vedno drugačni, so nenadomestljivi v naravni in neokrnjeni naravi. Za take užitke pa se splača tudi nekaj žrtvovati. Večji del udeležencev se je po končanem občnem zboru udeležil še planinskega srečanja v društvenih prostorih, kjer so v prijetnem razpoloženju zaključili ta delovni planinski dan. STANE SIMŠIČ Zlata puščica 88 Letošnje 34. republiško tekmova- 3le za ZLA TO PUŠČICO je bilo v ne-ejo, 27. marca, prvič v Kamniku. Normo za to tekmovanje je izpolnilo 112 tekmovalcev Iz Slovenije. Pravico nastopa pa imajo tudi vsi dotedanji zmagovalci. Pobudo za to tekmovanje je dal uaš znani zdaj žal že pokojni, strelec Franc Planine že leta 1955. DosedaJ so na tem tekmovanju zmagali že mnogi znani strelci, pa tudi eden najboljših strelcev z zračnim orožjem trenutno na svetu, Rajmond Debevec. Največkrat so se vpisali med zmagovalce Vinko Frelih (štirikrat), Franc Planine in Dobavičnik (po trikrat; Vršaj, Šenekar in Korbar (po dvakrat). Od kamniških strelcev doslej še nikomur ni uspelo osvojiti te znamenite strelske trofeje, približali pa so se ji nekajkrat zelo blizu; tudi na tem tekmovanju. Kot je znano, je v predtekmovanjih (družinskih, občinskih, regijskih) nastopilo več kot trideset tisoč slovenskih strelcev. Posebnost tega tekmovanja je, da tu lahko nastopijo vsi strelci, ne glede na strelski program, spol in kategorijo. Ker strelstvo iz leta v leto napreduje, tako v množičnosti, kot kakovostno, je potrebno vsako leto nastreliati več krogov, da se uvrstiš v finale: teta 1986 546 krogov, lani 547, letos pa 548 krogov. Največ finalistov ima letos SD A. Majevič iz Maribora - osem, F. Lešnik-Vuk iz Hotinje vasi šest, Noršinci iz Murska Sobote pet finalistov itd. Lanski zmagovalec je bil Bogdan Slanšek iz SD Okrogar Skvarča iz Zagorja, ki je lani v Rušan nastre-tjal rekordni rezultat 574 krogov, kar je bilo celo za dva kroga bolje od Debevčevega rekorda, ko je leta 1986 zmagal v Trzinu. Tako se je torej v nedeljo pomerilo 109 tekmovalcev, ki so v štirih skupi- Za 1. maja na Veliko planino Pred kratkim sta nas v uredništvu obiskala oskrbnika dveh domov na Mah planini - Bogdan Karle, oskrbnik Jarškega In Sandi Hajdič, oskrbnik Domžalskega doma. Povedala sta kar nekaj zanimivih stvari o življenju o domovih na Mali planini. Najpomembneje, pravita, je to, da so sedaj domovi odprti skozi vse leto. Prej to namreč ni bilo v navadi. Domovi, ali bolje priložnostni oskrbniki v njih, so bili po njunih besedah bolj ali manj sprti med seboj, če je prišla večja skupina planincev in če v enem domu ni bilo prostora za vse, so se morali pač sami znajti. Tudi odprti niso bih redno, sploh pa so bili med zimsko sezono večkrat zaprti kot ne. Prav zato sta se sedaj oglasila pri nas, sta dejala, da na nek način obvestimo ljudi, da je sedaj malo drugače. Kako? Vsi trije domovi Domžalski, Jarški in Črnuški so vso zimo odprti, če pride večja skupina, si jih razdelijo, v kolikor v enem domu ni prostora za vse. Poskrbijo tudi za prevoz tovora z ratrakom do Male planine... Oskrbniki se torej trudijo, da bi se imeli izletniki pri njih čim lepše, predvsem pa si želijo pridobiti nazaj zapravljeni sloves prijaznih planinskih domov. Tudi za hrano znajo fantje (sicer pa so priložnostno z njimi tudi žene) dobro poskrbeti, tako da 120 planincev, kolikor jih lahko prespi v vseh treh domovih, ni nikoli lačnih ali žejnih. Jarški dom je last delovne organizacije Induplati iz Jarš, vendar, za tiste, ki še ne vedo, koča je odprtega tipa. V domovih bodo planince vedno prijazno postregli tudi z vsemi dobrotami planšarskega naselja - poleti s kislim mlekom in žganci, sicer pa je vedno na voljo sir, skuta in mleko, ki ga dobijo iz okoliških pastirskih bajt. In sedaj najpomembnejše sporočilo: VSI NA PRVOMAJSKI KRES, ki bo na predvečer praznika na Mali planini — nad Domžalskim domom. Postregli vam bodo z golažem, odojkom z ražnja in prijetno glasbo: v Domžalskem domu bodo odmevali zvoki citer, v Jarškem pa vas bo razveseljevala harmonika. Ples do jutranjih ur, torej! Na planininisva samo zaradi denarja, če bi bilo tako, bi verjetno kje drugje bolje zaslužila. Vendar pa je v najinem interesu (saj sva plačana tudi po prometu), da pride v naše domove na Mali plani čimveč obiskovalcev. Za obveščanje smo tako poskrbeli že na spodnji postaji gondol-ske žičnice. Na malem kozolcu vedno piše, kateri dom je odprt, oziroma, kaj se na planini zanimivega dogaja. Zato, pridite, peš ali z gondolo, od katere imate do nas le dvajset minut hoda,« sta nas ob koncu še povabila na spomladanski izlet oskrbnika domov na Mali planini. ROMANA GRČAR nah po razporedu tekmovali za ZLATO PUŠČICO'88. Slovesna otvoritev tekmovanja je bila nekaj po deseti uri s pozdravnim govorom predstavnika Streiskc zveze Kamnik, Jožeta Jerasa, Strelske zveze Slovenije, generala Ko-ste Bizjaka in predsednika SO Kamnik Antona Ipavca, ki je kot predstavnik pokroviteljev tega tekmovanja, prireditev tudi uradno otvoril. Seveda ne gre prezreti izredne pozornosti drugih gostov; general podpolkovnik Edo Pavšič, komandant TO Slovenije, sekretar Republiške konference ZRVS Jakob Čeme, Republiški se-kratar za LO Janko Kušar, sekretar Strelske zveze Hrvaške Tomislav Še-pec, predsednik IS SO Kamnik Janko Gedrih in številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Kamnik. Kamničane je ob tej priliki doletela še ena posebna čast. Ob 40-letnici obstoja Strelske zveze Slovenije je bila v nedeljo v Kamniku tudi skupščina SZS, na kateri so počastili jubilej povojnega delovanja. Sicer je na slovenskem strelski šport omenjen že leta 1562, kar pričajo zgodovinski arhivi iz Celovca. Seveda na skupščini ni šlo tudi brez razprav o nadaljnjem razvoju tega množičnega športa pri nas. Podelili so tudi visoka državna odlikovanja zaslužnim dolgoletnim strelskim delavcem. Od Kamničanov je prejel medaljo zaslug za narod s srebrno zvezdo Ivan Podgornik, zlato plaketo Strelske zveze Slovenije pa Peter Ber-toncelj in Jože Jem. Skupščine so se udeležili številni prej omenjeni gostje. Pa se vrnimo nazaj k tekmovanju oziroma rezultatom: zaradi brezhibnega dela sodniškega zbora tega tekmovanja je bila objava rezultatov več kot dve uri prej, kot je bilo predvideno po programu. Razglasitev in podelitev je bila že pred 15. uro. Letošnji prvak - prejemnik zlate pusčice'88 je Drago Period, član SD »Kolman Fli-ser« Iz Tišine pri Murski Soboti z dosežkom 567 krogov; 2. Jure Frelih Kranj z istim številom krogov, vendar slabšo zadnjo serijo, ki je bila odločilna za prvo mesto; 3. Marjan Repič Kamnik 562 krogov; 4. Jože Horvat SD A. Majevič iz Maribora 561 krogov; 5. Jože Frangeš SD Boris Kidrič Maribor 561 krogov (slabši v zadnji seriji); 6. Rajko Robnik SD Ljutomer 561 krogov (Slabši v zadnji seriji), Lanski zmagovalec Bogdan Slanšek iz SD Okrogar Skvarča iz Zagorja je letos dosegel 559 krogov, lam pa 574 krogov, torej je letos dosegel 7. mesto; 8. Edo Srebrnjak SD Sokol Ljubljana 559 krogov (slabša zadnja seri- GRUNTOVČANI V ŽIVO V KAMNIKU Dudek, Regica, Cinober in Presvitli prihajajo k nam v goste, v sredo, 4. maja 1988 ob 18. in 20. uri v kino Dom. Naslov njihove aktualne prireditve je »U GRUNTOVCU I DEVIZE KLIZE«. Predprodaja vstopnic po 4.000 din: dopoldne ZKO, Titov trg 20, tel. 831-616, popoldne in zvečer pa kino Dom, tel. 831-440. Pohitite, da ne zamudite lepe priložnosti! ZKO Kamnik Otvoritev nove avtobusne postaje Občane obveščamo, da bo otvoritev nove avtobusne postaje v Kamniku, Maistrova ulica, v petek, 29. aprila 1988 popoldan. Obvestilo Za tokratno številko Kamniškega občana se je spet nabralo izjemno veliko gradiva. Nekatere prispevke, tudi nadaljevanje reportaže Ljudje in viharji na Lotse Šaru, smo zaradi omejenih možnosti prisiljeni objaviti v prvi po-praznični številki, 9. maja. Hvala za razumevanje. Uredništvo Planinsko društvo Kamnik organizira SPOMINSKI POHOD NA BLEGOŠ v nedeljo, 8. maja 1988 z odhodom iz Kamnika ob 7. uri. Zbirališče bo na Trgu prijateljstva. Prijavite se na Planinsko društvo Kamnik do petka, 6. maja 1988. VABLJENI! ja); 9. Andrej Perne SD Trzin 559 krogov (slabša zadnja serija) in 10. Aleš Števanec SD »Kolman Fliser« iz Tišine pri Murski Soboti 558 krogov itd. Pa povejmo nekaj besed o zmagovalcu DRAGU PERTOCUU: Med strelci nam to ime ni neznano. Rojen je leta 1966 S strelstvom se ukvarja še od šestega razreda osnovne šole. Dil je tudi 8. na državnem prvenstvu leta 1985. Zaposlen je v Elradu v Gornji Radgoni kot elektrikar-elektronik pri montaži SAN (satelitske antenske naprave) in CATV (kabelske TV naprave). Prav zanimivo je še naslednje - medtem ko skoraj vsi najboljši strelci uporabljajo uvožene zračne naboje RWS, on strelja z naboji domačega proizvajalca Čuka. Treba je pripomniti, da so rezultati na tem tekmovanju bili nekoliko slabši od lanskih. Kamničani pa smo lahko najbolj zadovoljni, da smo celotno organizacijo tekmovanja izpeljali kar najbolje. Tretje mesto našega najboljšega strelca Marjana Reziča pa je lahko tudi pohvalimo. Prav tako tudi rezultat mladega Janka Podgornika s dosežkom 554 krogov, ki se je uvrstil okoli dvajsetega mesta. Tudi kamniške delovne organizacije so prispevale svoj delež k nagradam za najboljše strelce in s tem uspešnemu zaključku tekmovanja. Za organizacijski odbor SD Kamnik JANEZ TAJČ TEHNIČNI PREGLEDI ZA KMETIJSKE TRAKTORJE IN MOTORNA KOLESA V OBČINI KAMNIK Traktor je postal danes nenadomestljivo prevozno sredstvo oziroma delovni stroj že domala na vsaki kmetiji. Žal s številom traktorjev v naši občini raste tudi število prometnih nezgod. Najbolj pogoste so ob pričetku spomladanskih del na polju, ki jih lahko imenujemo tudi nezgode pri delu. Vzroki, ki botrujejo tem nezgodam, so zelo različni, vsi pa imajo največkrat skupno to, da je voznik traktorja ravnal nepravilno oziroma je vozil tehnično pomanjkljivi traktor. Da bi pripomogli k zmanjšanju nesreč s traktorji, organiziramo tehnične preglede v krajevnih skupnostih, skupaj s Kmetijsko zadrugo Kamnik, kije tudi v preteklem letu brezplačno priskrbela avtomehanika in avtoelektričarja, z namenom, da bi preprečili nevarna zasilna popravila na domačem dvorišču. Tudi letos smo se odločili za to obliko tehničnih pregledov, ki jih bo izvajala DO INTEGRAL TOZD Tehnični pregledi in sicer po naslednjem razporedu, na istih krajih kot lani: SREDA, 4. MAJA od 8. do 11. ure v MOTNIKU od 12. do 17. ure LAZE V TUHINJU ČETRTEK, 5. MAJA od 10. do 16. ure v KOMENDI SREDA. 11. MAJA od 8. do 17. ure v KAMNIKU Vse lastnike traktorjev obenem obveščamo, da morajo s seboj v primeru prve registracije prinesti račun o nakupu traktorja, v primeru, da je traktor uvožen - carinsko deklaracijo in osebno izkaznico lastnika traktorja, v primeru, da je traktor že evidentiran, pa prometno dovoljenje in osebno izkaznico lastnika traktorja. Isto pa velja tudi za motorna kolesa "SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE ZDRAVO, ČISTO IN BOLJ ZELENO OKOLJE KOT NAŠA TRAJNA SKRB Kot vsa leta doslej smo se kljub temu, da se stanje na tem področju gledano kot vsakodnevna skrb ponekod celo poslabšuje in da bo potrebno vložiti več truda v vzgojo, boljšo osveščenost ter zagotavljanje nekaterih osnovnih pogojev za zbiranje in razvrščanje odpadkov tudi v občini Kamnik, odločili za akcijo ČISTEGA, ZDRAVEGA IN BOLJ ZELENEGA OKOLJA. V ta namen bo koordinacijski odbor za varstvo okolja in urejanje prostora pri predsedstvu OK SZDL Kamnik organiziral aktivnosti skupaj s sveti KS, vodstvi OZD, društvi ter DPO tako, da bo vsak nosilec akcije počistil v svojem bivalnem oziroma delovnem okolju. V ta namen se bo v akcijo aktivno vključilo Komunalno podjetje Kamnik, ki bo 25. in 26. aprila v dopoldanskem času poskrbelo za odvoz kosovnega materiala in na klic posameznih organiziranih skupin opravilo brezplačen odvoz odpadnega materiala. Pri tem je potrebno opozoriti - prevoz mora biti količinsko upravičen in zbran za odvoz - ločiti je potrebno koristen in nekoristen odpadek (odvažali ne bodo poljskih odpadkov, ostankov gradbenih materialov ob gradbiščih oz. kamenja, ki ga lahko brez posledic porabimo ali deponiramo drugje) - OZD si v ta namen pomagajo s svojimi prevoznimi sredstvi S tem pozivamo delovne ljudi in občane, mlajše in starejše, ki jim je do varstva bivalnega in delovnega okolja, da se odzovete akciji v svojem okolju, ki bo trajala od 23. do 26. aprila 1988. Posebna komisija bo po končani akciji ocenila in v Kamniškem občanu objavila rezultate akcije. Koordinacijski odbor za varstvo okolja in urejanje prostora Poziv članom avto-inoto društva Kamnik AMD Kamnik organizira 1. maja zjutraj povorko - budnico v počastitev praznika dela. Zborno mesto bo na parkirnem prostoru Avto-merkurja - Kočna (bivše delavnice) ob 6. uri. Mopedisti brez izpušnih cevi v povorki ne bodo sodelovali. Pričakujejo vaše sodelovanje AMD Kamnik Planinsko društvo Kamnik vabi na spominski pohod na Rašico v soboto, 23. aprila. Odhod z rednim avtobusom iz Kamnika ob 7.10 do Trzina, kjer je zbirališče. Na pohod so vabljeni vsi ljubitelji narave, posebej so vabljene šole s svojimi aktivi. Hoje je približno 4 ure, pot ni zahtevna in pomeni le daljši sprehod. Pričakujemo vas v čistem, naravnem okolju! PD Kamnik Zdravstveni dom Domžale, n. sol. o. TOZD ZV Kamnik, n. sub. o., 61230 Domžale, Titov trg 1 objavlja po sklepu DS TOZD ZV Kamnik prosta dela in naloge vodje službe zobozdravstvenega varstva - 4-letni mandat Pogoji: visoka strokovna izobrazba stomatološke smeri z opravljenim strokovnim izpitom, lahko s podipl. tečajem ali specialističnim izpitom in tri leta delovnih izkušenj. Poleg zgoraj navedenih in z zakonom določenih pogojev, morajo imeti kandidati izkazane organizacijske sposobnosti in da izpolnjujejo celovitost osebnostnih lastnosti opredeljenih z DD o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Zdravstveni dom Domžale, kadrovska služba, Titov trg 1, 61230 Domžale. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. jI Kamniški občam KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF-Ureja Svet za informiranje,; predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ĆGP Delo v Ljubljani.