KRALJEVINA
JUG O SLAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
73.
KOS.
V LJUBLJANI, dne 14. septemlbra 1932.
Letnik
m.
VSEBINA:
•>19. Uredba o ocenjanju sodnikov rednih sodišč in Šerijatskih sodnikov.
•>20. Pravilnik o povračilu stroškov za prenos in prevoz držav-
nih stvari (instrumentov) uslužbencem po stroki kontrole mer.
621. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
619.
Na osnovi § 9. zakona o izpremembi predpisov, ki se nanašajo na plače in ostale prejemke osebja pravosodne stroke z dne 13. julija 1929., št. 55.890 (»Službene no-vine« št. 167/XIX z dne 20. julija 1929.) v zvezi s § 284. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., št. 36.490 (»Službene novine« z dne 1. aprila 1931.; št. 73/XXII) predpisujem to-le
uredbo
o ocenjanju sodnikov rednih sodišč in šerijatskih sodnikov.*
Obče odredbe.
Člen J.
Ocenjanje sodnikov rednih sodišč in sreskih šerijatskih sodišč se vrši enkrat na leto po odredbah te uredbe.
Člen 2.
Predsednik, podpredsedniki in sodniki kasacijskega sodišča in apelacijskih sodišč, predsedniki okrožnih sodišč in vrhovni šerijatski sodniki se ne ocenjajo.
A.	Ocenjanje sodnikov.
I.	Pristojnost.
Člen 3.
Sodnike sreskih sodišč, izvzemši starešine sreskih sodišč, ocenjajo v prvi stopnji personalni senati okrožnih sodišč (§ 23. zakona o ureditvi rednih sodišč), v drugi stopnji pa personalni senati apelacijskih sodišč (člen 4.).
Člen 4.
Sodnike okrožnih sodišč in starešine sreskih sodišč ocenjajo v prvi stopnji personalni senati apelacijskih so-
* »Službene novdne kraljevine Jugoslavije«; z dne
avgusta 1932., št. 191/LXXIX/546.
dišč (§ 37. zakona o ureditvi rednih sodišč), v drugi stopnji pa persdnalni senati kasacijskega sodišča (§ 52. zakona o ureditvi rednih sodišč*). .
II. Postopanje ob ocenjanju.
Kvalifikacijski listi.
Člen 5.
Za ocenjanje sodnikov služi kvalifikacijski list, ki mora obsegati te-le podatke:
1. vedenje v službi in zunaj službe;
2. strokovna izobrazba (znanje zakonov in ostalih naredb);
3. marljivost v službi;
4. sposobnost in pojmovanje vobče;
5. zanesljivost v službi;
6. katere vrste poslov je opravljal in s kakšnim uspehom;
7. pripravnost za občevanje s strankami in za zunanjo službo;
8. za katero vrsto poslov se lahko zlasti priporoča in ali je sposoben za starešinski ali višji položaj od onega, na katerem je;
9. ali se je izkazal v službi ali zunaj službe s kakšnim delom, praktičnim ali literarnim, ki razodeva njegovo sposobnost;
10. znanje tujih jezikov;
11. posebne okolnosti, ki so za oceno še odločilne.
Člen 6.
Kvalifikacijski listi se drže v tajnosti v zaupnem spi-sovnem zvezku, ki se mora voditi za vsakega sodnika posebej in hraniti z ostalimi zaupnimi spisi.
Člen 7.
Neposredni starešine so dolžni voditi med letom o vsakem sodniku poseben kvalifikacijski list po obrazcu, priloženem tej uredbi, in ga izpolnjevati konec meseca junija in meseca decembra ter vpisati na koncu lista svoje obče mnenje in svoj predlog za sodnikovo oceno. Nepovoljna mnenja morajo biti obrazložena.
* »Uradni list« št. 49/14 iz 1. 1929.
Predsedniki zbornih sodišč zaslišijo lahko pred izpolnitvijo kvalifikacijskih listov predsednike senatov, v katerili je dotični sodnik deloval.
Za starešine sreskih sodišč vodijo kvalifikacijske liste predsedniki okrožnih sodišč.
Člen 8.
Izpolnjeni kvalifikacijski listi so strogo zaupni (člen
6.) in se morajo vročiti predsedniku pristojnega senata najkesneje do konca meseca januarja vsakega leta po službeni poti v zapečatenem ovitku z označbo: »kvalifikacijski listi — strogo zaupno«.
Člen 9.
Če se neposredni starešina med letom premesti ali upokoji, mora vpisati, preden odide, svoje opazke v kvalifikacijski list vsakega podrejenega mu sodnika in podati svoj predlog za oceno, neglede na to, koliko časa je bil njegov starešina, in izročiti vse to svojemu nasledniku. Novi starešina nadaljuje vpisovanje od roka, ki je na vrsti.
^Poslovanje personalnega senata.
Člen 10.
Dolžnost članov personalnega senata, pristojnega za ocenjanje, je obvezna.
Glede izključitve in odklonitve članov senata je uporabljati predpise §§ 15. do 24. zakona o sodnem postopanju v civilnih pravdah (civilni pravdni postopnik) z dne 13. julija 1929.*
Člen 11.
Personalni senat sklepa o oceni polnoveljavno samo, če so prisotni vsi njegovi člani ali njihovi namestniki. O delu senata se vodi zapisnik. Zapisnikarja ni treba. Vendar vzame lahko predsednik personalnega senata, če smatra to za potrebno in namenu primerno, za zapisnikarja osebo izmed sodniških pomočnikov dotičnega sodišča. Če se zapisnikar ne privzame, vodi zapisnik o delu senata po činu najmlajši član senata, če ne odredi predsednik drugače. Zapisnik podpišejo vsi prisotni člani in zapisnikar, če je tudi ta sodeloval.
Sklepa se z večino glasov.
Člen 12.
Personalni senat ocenja po kvalifikacijskem listu (člen 5.) in lastnem znanju.
Odločba senata se mora glasiti, da je sodnik »odli-čen« ali »prav d obet« ali »dober« ali »slab«.
Za »prav dobrega« se sme oceniti sodnik, ki se s strokovno sposobnostjo, marljivostjo in zanesljivostjo v službi dviga nad to, kar mora pokazati vsak dober in redni sodnik. Za »odličnega« se sme oceniti samo tisti sodnik, ki se s svojo izredno strokovno sposobnostjo v vseh panogah sodne stroke in s svojim izrednim delom vidno dviga nad sodnike, ki so ocenjeni za »prav dobre«.
Sodniki, ki so bili med letom kaznovani zaradi disciplinskega pregreška, se ne smejo oceniti za ta čas z oceno »odlično«.
Vsaka ocena se mora obrazložiti.
* »Službeni list« št. 76/12 iz 1. 1931,
Č3en 13.
Če so senatu potrebna pojasnila, ki so odločilna za sodnikovo oceno, sme pozvati senat predse neposrednega njegovega starešino, če je v istem kraju, ali zahtevati potrebna pojasnila pismeno. Neposredni starešina je dolžan, ustreči taki zahtevi brez odlašanja.
Člen 14	%
Senat, ki ocenja v prvi stopnji, mora dovršiti do konca meseca februarja oceno vseh sodnikov in izročiti kvalifikacijske liste z odločbami o oceni neposrednim starešinam sodišč, ki jim pripadajo ocenjeni sodniki, da jih vzamejo v vednost in jih priobčijo zaupno na reverz ocenjenim sodnikom ter potrdilo o tem vrnejo.
Neposredni starešine sodišč morajo izvršiti prednjo priobčitev v 8 dneh po prejemu ocene. Če je sodnik odsoten, se mu priobči ocena v tem roku od dneva povratka na dolžnost.
Člen 15.
Ocene, ki se vroče ocenjenim sodnikom, podpiše neposredni starešina sodišča, ki mu sodnik pripada.
Člen 16.
Člani personalnega senata, zapisnikarji in vsi tisti, ki poslujejo po službeni dolžnosti s spisi o oceni, morajo varovati tajnost o oceni in o vseh okolnostih, ki so v zvezi z oceno in za katere izvedo.
Pravica ocenjenega sodnika do pritožbe.
Člen 17.
Zoper oceno personalnega senata v prvi stopnji se lahko sodnik, ki je s to oceno nezadovoljen, v 8 dneh po , priobčitvi odločbe o oceni (člen 14.) pritoži. Pritožbo je izročiti neposrednemu starešini, ki jo mora poslati v 3 dneh senatu, ki je uslužbenca ocenil. Senat mora poslati pritožbe z vsemi spisi vred v 3 dneh po njenem prejemu senatu, ki je pristojen za oceno v drugi stopnji. Odločba tega senata je izvršna.
Člen 18.
Če spozna senat druge stopnje, da ni vložena pritožba o pravem času, jo kot nepravočasno zavrne. Drugače jo vzame v oceno in odločbo senata prve stopnje potrdi ali predrugači. V obeli primerih mora odločiti senat v 30 dneh, kar je pritožbo prejel, in poslati odločbo z vsemi spisi vred po službeni poti neposrednemu starešini sodišča, ki mu pritožilec pripada, da jo priobči pritožilcu.
Senat druge stopnje mora svojo odločbo obrazložiti.
Izvršitev odločbe o oceni.
Člen 19.
Ko postane odločba o oceni sodnika pravnomočna, poskrbi neposredni starešina, da se vpiše ocena v usluž-benski list vsakega ocenjenega sodnika.
Člen 20.
Ob vsakem predlogu za povišanje v višjo skupino se mora priložiti uslužbenskemu listu dotičnega sodnika tudi kvalifikacijski list z odločbo o oceni za minulo leto.
B.	Ocenjanje sodniških pomočnikov.
Člen 21.
Vse spredaj omenjene odredbe se uporabljajo smiselno tudi pri ooenjanju sodniških pomočnikov: pripravnikov, pristavov in tajnikov.
Člen 22.
Sodniške pomočnike ocenja v prvi stopnji personalni senat okrožnih sodišč, v drugi stopnji pa personalni senat apelacijskih sodišč, izvzemši pomočnike pri apelacijskih sodiščih in pri kasacijskem sodišču.
Sodniške pomočnike pri apelacijskih sodiščih ocenja v Prvi stopnji personalni senat apelacijskih sodišč, v drugi stopnji pa personalni senat kasacijskega sodišča (člen 4.) Sodno pomožno osebje pri kasacijskem sodišču ocenja v prvi in poslednji stopnji personalni senat kasacijskega sodišča.
C. Ocenjanje sreskih Šerijatskih sodnikov.
I. Pristojnost.
Člen 23.
Sreske šerijatske sodnike ocenjajo v prvi stopnji personalni senati okrožnih sodišč (člen 3.), toda z izpre-niembo, da spada na mesto po činu najmlajšega člana senata izmed sodnikov okrožnega sodišča po činu najstarejši šerijatski sodnik iz kraja, kjer ima okrožno sodišče svoj sedež, če pa je ta zadržan, njegov namestnik, ki je za njim po činu najstarejši.
V drugi stopnji odločajo personalni senati apelacijskih sodišč (člen 4.), s to izpremembo, da spada na mesto Po činu najmlajšega člana personalnega senata po činu najstarejši vrhovni šerijatski sodnik (§ 12. zakona o ureditvi šerijatskih sodišč in o šerijatskih sodnikih).
II. Postopanje.
Člen 24.
. Kvalifikacijske liste za sreske šerijatske sodnike vodijo starešine sreskih sodišč.
Ostale odredbe o postopanju pri ocenjanju sodnikov rednih sodišč (členi 5. do 20.) se tudi tu smiselno uporabljajo.
Č. Prehodne in končne odredbe.
Člen 25.
Dokler se ne uredi eno kasačijsko sodišče za vso državo, se smatrajo sedanji oddelki kasacijskega sodišča (§ 103., prvi odstavek, zakona o ureditvi rednih sodišč)* za kasacijsko sodišče v smislu te uredbe.
Istotako se smatrajo, dokler ne dobi zakon o ureditvi rednih sodišč za kraljevino Jugoslavijo z dne 18. januarja 1929.* obvezne moči, današnji banski stol v Zagrebu m višji deželni sodišči v Splitu in Ljubljani za apelacij-ska sodišča, sedanji sodni stoli na področju stola sedmo-r>ce v Zagrebu in deželno sodišče na področju oddelka B stola sedmorice v Zagrebu pa za okrožna sodišča.
Člen 26.
Dokler ne dobi zakon o sodnem postopanju v civilnih pravdah z dne 3. julija 1929.** obvezne moči, je uporabljati namesto predpisov, omenjenih v členu 10., ustrez-
* »Uradni list« Št. 49/14 iz 1. 1929.
** »Službeni lisk št. 76112 iz 1. 1931. .
ne predpise civilnih pravdnih postopnikov, ki veljajo na poedinih področjih.
Člen 27.
Dokler ne dobi zakon o ureditvi rednih sodišč z dne 18. januarja 1929.* obvezne moči, vrše ocenjanje namesto 'personalnih senatov (členi 3., 4., 22. in 23.), razen na področju vrhovnega sodišča v Sarajevu in velikega sodišča v Podgorici (člen 28.), komisije, in to:
1. Sodnike sreskih sodišč, razen starešin sreskih sodišč, ocenjajo v prvi stopnji tričlanske komisije za ocenjanje pri okrožnih sodiščih, sestavljene iz predsednika sodišča ali njegovega namestnika in dveh, praviloma po činu najstarejših, sodnikov okrožnega sodišča ali njih namestnikov; v drugi stopnji pa komisije za ocenjanje pri apelacijskih sodiščih, navedenih pod št. 2.
2. Sodnike okrožnih sodišč in starešine sreskih sodišč ocenjajo v prvi stopnji tričlanske komisije za ocenjanje pri apelacijskih sodiščih, sestavljene iz predsednika sodišča ali njegovega namestnika in dveh, praviloma po činu najstarejših, sodnikov apelacijskega sodišča; v drugi stopnji pa petčlanska komisija za ocenjanje pri kasacijskem sodišču, sestavljena iz predsednika sodišča ali njegovega namestnika in štirih sodnikov kasacijskega sodišča ali njih namestnikov (člen 30., prvi odstavek).
01 en 28.
Za področje vrhovnega sodišča v Sarajevu in velikega sodišča v Podgorici ocenjajo, dokler se ne ustanove na teh področjih apelacijska sodišča, sodnike okrožnih sodišč in starešine sreskih sodišč: v prvi in drugi stopnji komisije, sestavljene pri teh sodiščih. V prvi stopnji vrše ocenjanje komisije treh članov, sestavljene iz predsednika vrhovnega sodišča, odnosno velikega sodišča ali njih namestnika kot predsednika komisije in dveh sodnikov vrhovnega sodišča, odnosno velikega sodišča.
V drugi stopnji vrši ocenjanje:
a) pri vrhovnem sodišču v Sarajevu komisija petih članov, sestavljena iz predsednika ali njegovega namestnika in štirih sodnikov vrhovnega sodišča;
b) pri velikem sodišču v Podgorici obča seja.
Člani prvostopne komisije za ocenjanje ne smejo biti
istočasno tudi člani drugostopne komisije za ocenjanje.
Pri ocenjanju sreskih šerijatskih sodnikov je tVeba tudi tukaj smiselno uporabljati predpis člena 23.
Za ocenjanje sodnikov sreskih sodišč velja odredba člena 27., št. 1.
Člen 29.
Komisije za ocenjanje po členih 27. in 28. morajo biti sestavljene najdalje do dne 1. januarja vsakega leta.
Člen 30.
Člane komisije za ocenjanje pri kasacijskem sodišču (člen 27., št. 2.), pri vrhovnem sodišču v Sarajevu in velikem sodišču v Podgorici (člen 28.) volijo ta sodišča izmed sebe v svoji obči seji. Obenem volijo tudi namestnike, in to:
a) za drugostopne komisije po členu 27., št. 2., in členu 28., drugem odstavku, po 3 člane namestnike;
b) za prvostopne komisije za ocenjanje po členu 28., prvem odstavku, po 2 člana namestnika.
* »Uradni list« št. 49/14 iz 1. 1929.
Komisijo za ocenjanje pri apelacijskih sodiščih (člen
27.,	št. 2.) odrejajo ta sodišča sama v obči seji glede na določeni čin poedinih sodnikov. Obenem volijo tudi po enega člana namestnika.
Clen 31.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Od tega dne prestanejo veljati vsi prejšnji predpisi o ocenjanju, kolikor se nanašajo na osebe, za katere velja ta uredba.
V Beogradu, dne 23. junija 1932.; št. 76.490.
Namestnik ministra pravde, minister za prosveto dr. Drag. S. Kojič s. r.
Priloga k členu 5.
Kvalifikacijski list
za leto  ........
za gosp........................................................
Zvanje: ......................................................
I.
1. Vedenje v službi in zunaj službe......................
2. Strokovna izobrazba (znanje zakonov in ostalih mi red!)): .........................       .'.................
3. Marljivost v službi...................................
4. Sposobnost in pojmovanje vobče:.......................
5 Zanesljivost v službi:.................................
6. Katero vrsto poslov opravlja in s kakšnim uspehom: .........................................................
7. Pripravnost za občevanje s strankami in za zunanjo službo:   ..............................................
8. Za katero vrsto poslov se lahko posebno priporoča fn ali je sposoben za starešinski ali višji položaj od tistega, na katerem je: ........................................
9 Ali se je izkazal v službi ali zunaj službe s kakšnim delom (praktičnim ali literarnim), ki razodeva njegovo sposobnost:.................................................
10. ‘Znanje tujih jezikov: ..................................
11. Posebne okolnosti, ki so za oceno še odločilne:
V 	 ,	dne. junija 19.
(Označba sodišča)
(M. P.)
(Podpis neposrednega starešine) Mnenje In predlog starešine za oceno: .....................
(Podpis starešine)	(M.	P.)'	(Datum	in kraj)
II.
1. Vedenje v službi in zunaj službe:...........................
2. Strokovna izobrazba (znanje zakonov in ostalih naiedb):.....__.................................................
3. Marljivost v službi: ...................................
4 Sposobnost in pojmovanje vobče:.................  ......
5. Zanesljivost v službi:.............................................
6. Katero vrsto poslov opravlja in s kakšnim uspehom:  ............................................................
7. Pripravnost za občevanje s strankami in za zunanjo službo: .................................................
8. Za katero vrsto poslov se lahko posebno priporoča in ali je sposoben za starešinski ali višji položaj od tistega, na katerem je: ..................................................................
9. Ali se je izkazal v službi ali zunaj službe s kakšnim delom (praktičnim ali literarnim), ki razodeva njegovo sposobnost:........................................................................................
10. Znanje tujih jezikov: ..............................................................
11. Posebne okolnosti, ki so za oceno še odločilne:
V......................  dne....decembra 19.......
(Označba sodišča)
(M. P.)
(Podpis neposrednega starešine) Mnenje in predlog starešine za oceno: .................
(Datum in kraj)	(M.	P.)	(Podpis	starešine)
Ocena personalnega senata pri (označba sodišča), pristojnega za ocenjanje v prvi stopnji: ....................
Obrazložitev ocene:
(M. P.)	(Podpis	predsednika)
Odločba personalnega senata pri (označba sodišča), pristojnega v drugi stopnji: .............................
Obrazložitev ocene:
(M. P.)	(Podpis predsednika)
620.
Na osnovi člena 11. zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine in v sporazumu z ministrom za finance predpisujem ta-le
pravilnik
o povračilu stroškov za prenos m prevoz državnih stvari (instrumentov) uslužbencem po stroki kontrole mer.*
Clen 1.
Uslužbenci osrednje uprave za mere in dragocene kovine in oddelkov kontrole mer pri sreskih načelstvih
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
20.	avgusta 1932., št. 191/LXXIX/548.
imajo ob službenem poslovanju zunaj sedeža svojega urada pravico do povračila stroškov za prenos in prevoz pri poslovanju potrebne tehnične opreme po odredbah tega pravilnika.
Do tega povračila imajo uslužbenci pravico, neglede na to, ali odidejo na poslovanje ob stroških države, samoupravnih eblastev in ustanov ali privatnih pravnih ali fizičnih oseb.
Clen 2.
V službenem nalogu za potovanje, ki ga -izda starešina urada, se mora označiti:
a) vrsta in približna teža tehnične opreme, ki jo mora uslužbenec s seboj vzeti;
b) s kakšnim prevoznim sredstvom in kako se naj prevoz izvrši;
c) po katerih točkah člena 6. tega pravilnika pripadajo uslužbencu povračila za prenos in prevoz opreme, ki jo vzame s seboj.
Vsak odstopek od odredb službenega naloga se uiora izpričati '> dokumenti pristojnih oblastev.
Clen 3.
Kakšno tehnično opremo in v kateri količini naj vzamejo uslužbenci ob poedinih odhodih s seboj na sam kraj poslovanja, določajo posebna navodila osrednje uprave za mere. Ce za poedine primere še ni navodil o tem, kakšno in kolikšno tehnično opremo je vzeti s seboj, se morajo obrniti oddelki kontrole mer za potrebna pojasnila na osrednjo upravo za mere.
Ob nepričakovanih, nujnih primerih postopajo uradi samostojno, pri čemer naj imajo na umu, da bodi spojen dotični odhod samo z neobhodnimi stroški za državno blagajno, odnosno za zasebno stranko. O takih primerih je treba poročati osrednji upravi za mere.
Clen 4.
Prevoz tehnične opreme se mora vršiti vedno po naj-prikladnejši in, po možnosti, tudi po rajcenejši poti. Opremo imajo uslužbenci ali s seboj kot službeno ročno Prtljago ali jo dajo v prevoz po železnici, z ladjo ali drugim prevoznim sredstvom. Ob prevažanju opreme po železnici ali z ladjo se odda oprema kot potniška prtljaga, kot ekspresno, brzovozno ali kot sporovozno blago, po nujnosti odhoda, odnosno večji ali manjši potrebi po opremi v uradu ali drugje.
Clen 5.
Uslužbenci kontrole mer:
1.	Nosijo kot službeno ročno prtljago s seboj to-le tehnično opremo:
a) za vršenje revizije meril ali za pregled obratovalnic in delavnic, ki se bavijo z izdelovanjem ali s prodajo izdelkov iz zlata, srebra in platine;
b) za preizkušanje čistine in žigosanje izdelkov iz zlata, srebra ali platine ob poslovanju na mestu samem a'i pri javnih prodajah (dražbah);
c) različne žige za žigosanje sodov in pribor za preizkus tokomerov;
d) zgornji del cestne tehtnice ali kontrolno tehtnico za pregled uteži, normalni meter in normalne steklenice;
©) pri občasnem pregledu meril, ko jemljejo uslužbenci s seboj na sedež urada ali odtod nazaj na kraj poslovanja obrazce za priznanice, vplačilne liste, potrebne spise ali knjige, dočim se ostala tehnična oprema pušča
v hrambo pri občinskih in mestnih oblastvih (poglavar-! stvih, občinskih uradih).
Tehnično opremo, našteto v prednji točki d),, moraj nositi uradnik pri sebi sam6, če ima s seboj njeni dve najvišji vrsti; drugače odda tudi to opremo v prevoz.
2.	Oddajo v prevoz po železnici, z ladjo ali drugimi prevoznimi sredstvi vso tehnično opremo, če ta sestoji iz:
a) več kot dveh vrst opreme, navedene v prednji točki 1. d);
b) spodnjega dela cestne tehtnice, dalje uteži ali drugih priprav, instrumentov in orodja;
c) iz sestavljene opreme, ki sestoji iz opreme po točkah 1. d) in 2. b) tega člena, neglede na število in vrsto.
Členi 6.
Za vnos, iznos, prenos in prevoz tehnične opreme po točkah 1. c) in 1. d) ter 2. a) do 2. c), člena a. ima uslužbenec pravico do nastopnih povračil:
1. Ce je dolžan nositi tehnično opremo kot službeno-ročno prtljago pri sebi:
a) po 20 dinarjev za nosača za vsak prenos iz pro-štorov urada, odnosno kraja poslovanja do železniške, ali parniške postaje, odnosno do redne postaje državnih) ali samoupravnih prevoznih sredstev in obratno, kakor tudi na spojnih postajah (od ene do druge).
Pravico, zaračuniti ta povračila, imajo uslužbenci samč, če jim za naštete razdalje ne pripada povračilo za1 osebno vožnjo, odnosno povračilo kilometrine;
b) po 10 dinarjev za vsak vnos in za vsak iznos na železniških in parniških postajah, nadalje na rednih postajah državnih ali samoupravnih prevoznih sredstev, kjer je vnos ali iznos potreben.
2. Ce izroči opremo v prevoz:
a) za prenos, odnosno prevoz z vozom opreme iz prostorov urada, odnosno kraja poslovanja do kraja predaje na železniških ali parniških postajah, odnosno na rednih postajah državnih ali samoupravnih prevoznih sredstev in obratno, kakor tudi na spojnih postajah, če je bilo potrebno, — do 500 kg teže po 40 do 60 dinarjev,1 nad 500 kg teže po 40 do 80 dinarjev za vsak prevoz.
Pravico, zaračunati ta povračila, imajo uslužbenci samč, če leži urad, odnosno če se službeno poslovanje vrši v kraju prodajne ali namembne postaje;
b) za efektivne izdatke za prevoz opreme iz kraja v kraj.
Uslužbenci nimajo pravice do nikakršnega povračila, če imajo ob službenem potovanju s seboj opreme, navedene v točkah 1. a), 1. b) in 1. e) člena 5., dalje opreme v točki 1. c) člena 5., če imajo s seboj samo žige za žigosanje sodov s krono in končno v vseh primerih, ko osrednja uprava za mere to odredi.
Clen 7.
Povračila, določena v členu 6., vpisujejo uslužbenci v svoje potne račune obenem z ostalimi osebnimi povračili, ki jim pripadajo po občih predpisih, in to:
1. povprečno brez priznanice povračila po točkah
1. a), 1. b) in minimalna povračila po točki 2. a);
2. po priznanici ali tovornem listu povračila po točki
2. b) ob prevozu opreme po železnici ali z ladjo ali z državnimi ali samoupravnimi prevoznimi sredstvi;
3. po priznanici, potrjeni od občih upravnih oblastev prve stopnje ali države:h krajevnih policijskih oblastev, kjer pa takih ni, od občinskih oblastev, in sicer;
a) povračila po točki 2. a) do maksimalne vsote, če minimalno določena povračila ne bi zadoščala;
b) povračila po točki 2. b) ob prevozu opreme z zasebnim avtomobilom ali navadnim vozom.
Člen 8.
Vsaka stranka, ki prosi za pregled in žigosanje na kraju samem, sme poskrbeti tudi sama, v lastni režiji:
1. za vse, česar treba, da se pri poslovanju potrebna telmična oprema prenese iz prostorov urada na lice mesta in nazaj, ali
2. samo za del teh opravil.
Svojo željo glede prenosa opreme mora izjaviti stranka pravočasno, da se more uslužbenec po njej ravnati.
Morebitno škodo, ki utegne nastati na tehnični opremi, mora povrniti stranka vselej, če je sama poskrbela za prenos.
Uslužbenci smejo vpisovati v svoje potne račune samo povračila za tiste prenose, za katere so morali sami poskrbeti. Zaradi tega mora stranka na svoji prošnji naknadno potrditi, ali je za vse potrebne prenose poskrbel uradnik sam, odnosno katere prenose je opravila stranka sama.
Člen 9.
Ob službenem poslovanju na mestu samem na sedežu rrada ali v središčih ob občasnem pregledu meril ali zunaj njih mora vedno stranka sama poskrbeti za prenos potrebne tehnične opreme na kraj poslovanja in odtod nazaj ali na isto razdaljo v katerikoli smeri, ki jo uslužbenec določi.
t Člen 10.
Če zahteva več strank s skupno prošnjo, da bi prišel uslužbenec na mesto samo, trpe skupno tudi vse dotične stroške po medsebojnem sporazumu.
Če pa opravi uslužbenec ob enem odhodu na mestu samem službeno poslovanje za več strank, ki so se obrnile vsaka zase na urad s prošnjo, da bi prišel uradnik na mesto samo, trpe poedine stranke stroške za prenos opreme — neglede na to, ali stanujejo v istem ali' v različnih krajih — sorazmerno s količino in težo uporabljene opreme.
Velikost povračil, ki obremenjajo poedine stranke, določa starešina urada. Morajo pa biti za vsako stranko vsekakor manjša, kakor bi bila, da se je izvršil poseben odhod po vsaki prošnji
Člen 11.
Če potuje več uslužbencev ob istem času po ist^m poslu, ima pravico, zaračuniti povzročila po tem pravilniku, po činu najstarejši uslužbenec.
Či.
Pravilnost po tem pravilniku zaračunjenih povračil overavlja tisto oblastvo (krajevna kontrola, starešina občega upravnega oblastva itd.), ki je pristojno za vidira-nje potnih računov za osebna povračila dotičnega uslužbenca.
Člen 13.
Povračila po tem pravilniku se izplačujejo iz državnega proračuna ali pologa strank, ki služi za pokrivanje potnih in prevoznih stroškov uslužbencev. Potnina iz naslova povračil se izdaja v višini, ki je določena s proračunom. neg'ede na to, ob čigavem strošku se vrši do-tično potovanje.
Člen 14.
Ta pravilnik ne velja za ona potovanja, ki so se pričela, preden je stopil v veljavo. Povračila za prenos stvari po takšnih potovanjih se likvidirajo po dosedanjih predpisih.
Člen 15.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se objavi v »Službe-nili novinahc.
Od tega dne prestanejo veljati pravilnik o povračilu stroškov za prenos in prevoz državnih stvari itd. št. 3483 z dne 12. junija 1929. (»Službene novinec št. 242/C z dne 16. oktobra 1929.), odločba št. 2339 z dne 25. marca 1931. in št. 4373 z dne 2. julija 1931. (»Službene novinec št. 64/XIX z dne 21. marca 1931. in št. 218/LXIX z dne 21. septembra 1931.)*
V Beogradu, dne 10. avgusta 1932.; št. 4456/932.
Minister za trgovino in industrijo Ivo Mohorič s. r.
621.
Razne objave iz „Službenih novin".
številka 172 z dne 29. julija 1932.
Minister za promet je premestil z odlokom z dne 12. junija 1932. na prošnjo: Gračnerja Karla, administrativnega uradnika VIII. položajne skupine postaje Tezno, v postajo Maribor gl. kolodvor in Cafuto Alojzija, prometnika IX. poiožajne skupine postaje Škofljica, v prometno-komercialni oddelek direkcije Ljubljana.
Obvestilo. Minister za trgovino in industrijo je odredil z odlokom z dno 27. julija 1932., II. štev. 24.406, da mora »Avalac, d. d. pričeti poslovati s 1. avgustom 1932, po izdanem dovoljenju za uvažanje tujih novin in časopisov, dosedanjim uvoznikom pa se določa trimesečni rok, računši od 1. avgusta 1932. daljo, da likvidirajo ta posel. Dosedanji uvozniki se smejo v omenjenem roku sporazumeti z »Avalo«, d. d. glede daljnjega prodajanja uo-vin in časopisov.
Številka 174 z dne 1. avgusta 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
8.	julija 1932. je bil odlikovan na predlog ministra brez portfelja dr. Alberta Kramerja z redom Jugoslovanske krone V. stopnje Verbič Andrej, tajnik iz Ljubljane.
Njegovo Veličanstvo kralj je odlikoval na predlog ministra za telesno vzgojo naroda z ukazom z dne 21. julija 1932.: z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje Cererja Antona, narodnega poslanca iz Kamnika; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje: Škofa Ernsta, podžupana v Kamniku; Kuharja Franca, posestnika v Kamniku; Cererja Franca, posestnika v Prapreči; Hribarja Franca, posestnika
* Pravilnik gl. »Uradni liste št. 429/107 iz 1. 1929., odločbi pa »Službeni lisj< št. 35/3 in 36/3 iz 1. 1932.
v Mengšu; Čolnarja Miho, posestnika v Trzinu; z zlato kolajno za državljanske zasluge: Fajdigo Franca, posestnika v Kamniku; Raka Lovrenca, posestnika v Šent Vidu; Stareta Ferdinanda, posestnika v Dobu; Štruklja Franca, posestnika v Dobu; Blatnika Jožo, posestnika v Dobu; Luterška Mihaela, posestnika v Cemšeniku; Lampiča Tilena v Kamniku; Iskro Matevža v Kamniku; Graška Janka v Kamniku; Glavača Ivana v Kamniku; Jankoviča Ignaca, posestnika v Mengšu; Vahterja Jožefa, posestnika v Mengšu; Novaka Ivana, posestnika v Mengšu; Zajca Antona, kmeta v Dolu; Mlakarja Franca, mesarja v Štoru; Gregorina Franca, gostilničarja v Trzinu; Gubanca Franca, posestnika v Vodici; s srebrno kolajno za državljanske zasluge: Homarja Franca, obrtnika v Kamniku; Pa teka Janeza, posestnika v Rafolčah; Hribarja Ivana, posestnika v Dolu; Koviča Antona, zasebnika v Zagorici; Grada Mihaela, kmeta v Dolu; Zamena Josipa, kmeta v Dolu; Gabriča Jane-za, kovača v Domžalah; Japlja Janeza, trafikanta v Domžalah; Končana Franca, posestnika v Domžalah; Koflerja Edvarda, čevljarja v Kamniku; Janežiča Alojzija, posestnika v Mengšu; Deteljo Franca, posestnika v Moravčah; Jurjevca Franca, delavca v Moravčah; Učakarja Rudolfa, mlekarja v Moravčah; Flisa Jakoba, trgovca v Štobu; Habijana Franca ml., kmetovalca v Štobu; Habijana Franca st., kmetovalca v Štobu; Cankarja Andreja, kmetovalca v Štobu; Perneta Ignaca, zidarja v Trzinu; Kurenta Antona, čevljarja v Trzinu; Cankarja Franca, posestnika v Trzinu; Podgorška Franca, mesarja v Kamniku; Jeraja Ivana, posestnika v Vodici; Keržiča Franca, posestnika v Vodici; K er žič a Iv a n a, posestnika v Vodici; Travna M a r t i n a, posestnika v Vodici; Podbevška Mihaela, posestnika v Bukovici; Žitnika Mihaela, posestnika v Vodici, in Jereba Franca, po-‘sestnika v Vodici.
Njegovo Veličanstvo kralj je odlikoval na predlog ministra za trgovino in industrijo z ukazom z dne 3. julija 1932., I. štev. 21.707/0, z redom Jugoslovanske krone
III.	stopnje: dr. Bčhma Ludvika, direktorja državne trgovinske akademije v Ljubljani in Reisnerja Jožefa, direktorja državne tehniške srednje šole v Ljubljani; z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje: Fresla Mihaela, šolskega inšpektorja oddelka za trgovino, obrt in industrijo pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani; z ukazom z dne 9. julija
1932.,	I. štev. 21.709/0, z redom Sv. Save IV. stopnje: Ceha Egidija, predmetnega učitelja drž. dvorazredne trgovinske šole v Ljubljani v pokoju; Bernota Jo-s 1 P a , predmetnega učitelja drž. dvorazredne trgovinske šole v Ljubljani v pokoju; Arko Emo, predmetno učiteljico drž. tehniške srednje šole v Ljubljani v pokoju; S mit Ano, predmetno učiteljico iste šole v pokoju; z redom Sv. Save V. stopnje: Kovača Maksa, Predmetnega učitelja drž. trgovinske akademije v Mariboru v pokoju in Uršiča Ignacija, strokovnega učitelja državne tehniške srednje šole v Ljubljani v pokoju.
Številka 175 z dne 2. avgusta 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dDe 21. julija 1932. so bili premeščeni: v. inoško učiteljsko
šolo v Ljubljani Skaberne Marija, profesor vadnice ženskega učiteljišča v Ljubljani, uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje; v moško učiteljišče v Mariboru Mlakar Vladislav, profesor ženskega učiteljišča v Mariboru, uradnik V. položajne skupine, in Saršon Rudolf, profesor ženskega učiteljišča v Mariboru, uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje, vsi po potrebi službe.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
21. julija 1932.	je bila postavljena pri 1. realni	gimna-
ziji v Ljubljani za profesorja s pravicami uradnika IV. položajne skupine 2. stopnje dr. Piskernik A n g e -1 a, profesor v pokoju, uradnik iste položajne skupine.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
21.	julija 1932. je bil postavljen pri drž. glasbeni akademiji v Zagrebu za učitelja s pravicami uradnika VI. položajne skupine Mitrovič Andro, sekretar Narodnega gledališča v Mariboru, uradnik iste položajne skupine.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
26. junija 1932. so napredovali: v VI. položajno skupino: Kerlic Leopold, nastavnik meščanske šole v Tržiču; Vidič Marija, učiteljica v Ljubljani; Verbič Alojzija, učiteljica v Dolnjem Logatcu; Jaklič Joško, učitelj v Kočevju; Jarec-Peter-1 i n Marija, učiteljica v Brušici; Zavrl Albin, upravitelj meščanske šole v Trbovljah; Cerjak derezi j a, učiteljica v Mariboru; Čuček Karolina, učiteljica v Mimi peči; Plaš Mihael, učitelj v Velenju ; Požar Matilda, učiteljica v V ojniku; Trost Janko, učitelj v Ribnici; Rode Terezija, učiteljica v Šmartnem pri Litiji; Ravter Mirko, učitelj v Maribora; Runovc Ivana, učiteljica v Mariboru; Lapajne Berta, učiteljica v Sodražici; Lutman Marija, učiteljica v Račah; Lukman Franjo, veroučitelj meščanske šole v Celju; Tavčar Feliks, veroučitelj v Ljubljani; Salda Ang el a, učiteljica v Krčevini pri Mariboru; Kovač Mirko, nastavnik meščanske šole v Celju; Kumer Josipina, učiteljica v Ribnici; Klenovšek Hinko, učitelj pri Sv. Vidu, srez ptujski; Ko-gelnik Franc, učitelj na Muti; Kern Marija, učiteljica v Celju; Koman Maks, učitelj v Stranjah, srez kamniški; Kostanjšek Gratus, veroučitelj v Mariboru; Kunst Ivan, učitelj v zavodu za gluhonemo deco v Ljubljani; Klanšček Mirko, učitelj v Vučji vasi, srez ljutomerski; Kabaj Olga, učiteljica v Cerkljah; Kramarič Ivan, nastavnik meščanske šole v Krškem; Grčar Emilija, nastav-nica meščanske šole v Mariboru; Gaspari Anton, upravitelj meščanske šole na Rakeku; Gospodarič Jakob, učitelj na Jesenicah; Fajdič Palmira, nastavnica meščanske šole v Ljubljani; Fabijanič Nikola, nastavnik meščanske šole v Ljubljani; Gradišnik Stanislav, učitelj v Celju; Deržaj Marija, nastavnica meščanske šole na Rakeku; Seliškar Roza, učiteljica v Ljubljani; Sore Amalija, učiteljica pri Sv. Ožbaltu na Dravi; Vutkovič Josip, učitelj v Krškem; Zadnik Neža, učiteljica v Celju; Urbančič Franja, učiteljica v Kranju; Belšak Ljudevit, učitelj v Dolnji Lendavi; Ažman Emilija, učiteljica v Celju; Papler Marija, učiteljica v Zabnici, srez kranjski; Požar V i n -k o, učitelj v šnrartnem pri Celju; Peternel M a-
rija, učiteljica v Dolgi vasi, srez dolnjelendavski; Pečjak Rudolf, učitelj v šeni Vidu pri Ljubljani; Pipan Gabrijela, učiteljica na Trati; Žirovnik Marija, učiteljica v Starem Vidu, srez ljubljanski; Lonber Marija, učiteljica v Mariboru; Mauko Antonija, učiteljica pri Sv. Tomažu, srez ptujski; Istenič Kornelija, učiteljica v Radečah; P a 1 j k Leopold, učitelj v Ljubljani; Petje Ignacij, učitelj v Hajdini; Perko Julija, učiteljica v Krškem; Vauda Milan, učitelj v Vojniku; Vadnjal Ivan, učitelj v Humu, srez ptujski; Erkel Amalija, učiteljica v Stari cerkvi; Andrejčič Olga. učiteljica v Novem mestu; Jug Milica, učiteljica v Mariboru; Medič Pavel, učitelj v Ljubljani; Je-du-linic Tomo, učitelj v Ljubljani; vsi dosedanji uradniki VIL položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. junija 1932. so napredovali v VI. položajno skupino: P o t oč n i k Helena, učiteljica v Ljubljani; Savnik Olga učiteljica v Kranju; Živko Janko, učitelj v Studencih pri Mariboru; Lendovšek Ljuba, učiteljica v Škofji Loki; Lapajnar Viktor, učitelj v Pedbrezaku, srez kranjski; Žerjav Janez, verouči-telj v Ljubljani; Hofbauer Alojzij, učitelj v Hrastniku; Kafal Ciril. Učitelj v Ptuju; Komar Marija, rastavnica meščanske šole v Ljubljani; vsi dosedanji uradniki VIL položajne skupine.
Z odlokom ministra za finance z dne 8. julija 1932., štev. 26.151, je bil postavljen pri tobačni tovarni v Ljubljani za pomožnega monopolske-ga kontrolorja VIII. položajne skupine Zalar Franc, pomožni monopolski kontrolor IX. položajne skupine iste tovarne.
Z odlokom ministra za finance z dne 14. julija 1932., štev. 21.600/1V, so bili premeščeni: v glavno carinarnico v Beogradu za carinika VIII. položajne skupine 1. pe-riodskega poviška Markovič Nenad, carinik iste položajne skupine in povišice carinarnice v Ljubljani, na prošnjo; v glavno carinarnico v Ljubljani: za carinika VIII. položajne skupine 1. periodskega poviška Kregar Viktor, carinik iste položajne skupine in povišice carinarnice v Debru, na prošnjo; za carinika VIII. položajne skupine Vojvodič Miloš, carinik iste položajne skupine carinarnice na Sušaku, na prošnjo; v glavno carinarnico v Mariboru za carinika VIII. položajne skupine 1. periodskega poviška Šrems Ed-mund, carinik iste položajne skupine in poviška carinarnice v Preki, na prošnjo in Radulovič Vuka-š i n, carinik iste položajne skupine in poviška carinarnice na Rakeku, po potrebi službe; dalje Kobal Viktor, carinik iste položajne skupine carinarnice v Podgorici, po potrebi službe; v glavno carinarnico na Sušaku za carinika VIII. položajne skupine 1. periodskega poviška Stipan o vič Drasotin, carinik iste položajne skupine carinarnice v Ljubljani, na prošnjo; v
carinarnico 1. reda v Dravogradu-Meži za carinika VIII. položajne skupine Zorec Stane, carinik iste položajne skupine carinarnice v Bitolju, na prošnjo; v carinarnico 1. reda v Zametu za pomožnega carinika IX. položajne skupine Golubovič Herman, pomožni carinik iste položajne skupine carinarnice v Ljubljani, po potrebi službe; v carinarnico 1. reda na Rakeku za pomožnega carinika IX. položajne skupine M i h a j 1 o -vič Božidar, pomožni carinik iste položajne skupine carinarnice v Zagrebu, po potrebi službe.
Z odlokom ministra pravde z dne 1. aprila 1932., številka 22.921, je bil na podstavi razsodbe državnega sveta z dne 23. februarja 1932., štev. 32.187, razveljavljen odlok ministrstva pravde z dne 1. novembra 1930., štev. 98.536, s katerim je bil postavljen K o k o š i n e k Janez za aktuarja škofijskega ordinariata v Mariboru v 8. skupini I. kategorije z osnovno plačo 2. stopnje; imenovani je postavljen s 1. aprilom 1932. za pripravnika istega ordinariata z mesečno plačo Din 1.275—.
Številka 176 z dne 3. avgusta 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. junija 1932., III. štev. 30.749, je bil postavljen po potrebi službe za policijskega inšpektorja IV. položa.ne skupine 2. stopnje uprave policije v Zagrebu Tučan Josip, policijski inšpektor iste skupine uprave policije v Ljubljani.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dn< 18. junija 1832. so bili odlikovani z redom Sv. Save IV, stopnje: dr. Rajšp Ivan, upravnik in primarn zdravnik banovinske bolnice v Celju; dr. W a t z k e Emil, primarni zdravnik banovinske bolnice v Celju: dr. Steinfelser Franc, primarni zdravnik banovinske bolnice v Celju; Prekoršek Ivan, upravitelj bolnice in narodni poslanec v Celju; z zlato kolajno za državljanske zasluge Kumer A d e 1 i n a . sestra prednica banovinske bolnice v Celju.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. junija 1932. je bila odlikovana z redom Sv. Save V stopnje Koman Manica iz Ljubljane.
Proglasitev za klimatsko- turistični k raj. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 29 julija 1932., II. štev. 24.581/T-10, je bil na podlagi določil zakona o davčnih in taksnih olajšavah za hotelsko industrijo proglašen za klimatsko-turistični kraj Sv. Martin na Pohorju, občina Sv. Martin na Pohorju, srez Maribor desni breg.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 25. julija
1932.,	I štev. 26.857, je bilo prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati madžarski list »Erdely H i r 1 a p«, ki izhaja v Aradu (Rumunija).
Izdaja n r ;i i)--v - k« bari-ka ipruv« Drav-ki- banovine njen [i-^dstavnik in urednik- Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik; Otuiar MicikUek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga h kosu 73. letnika III. z dne 14. septembra 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
Vl- No. 6G76/30.	2914
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
°d 15. avgusta do 21. avgusta 1932.
Po narediti minislrstva za narodno zdravje br. 494H % dne 21. marca 1930.
Skupina tifuznih bolezni.
Brežice .......
{■kije ...............
{-elje (mesto) ...
Dolnja Lendava . . .
{panj.................
Konjice...............
Krško.................
Laško.................
Ljubljana (srez)
Ljubljana (mesto)
Ljutomer..............
Maribor desni bres JJaribor levi bree .
Maribor (mesto)
Murska Sobota....
~ o mesto.............
rktvenjgradec ....
8Uiarje pri Jelšah . .
Vsesa
Griža. — Djsenteria.
{'fnomelj . . . {Gani . . Ljubljana (mesto) Maribor (mes Metlika ....
Vsesa
Škrlatinka. — Scarlatina.
Dornjisrad ! ’
Kamnik . . . gram ....
Kočevje . . .
{*°njice ....
{*a5ko....................
{-'lija...................
jjubljana (srez) . . {dubljana (mesto) . ;aribor desni bres levi bres
M;
Maribor icvi urt
Maribor (mesto) o0v° mesto k.revalje ...........
‘
^arje pri Jelšah
Vsesa .
42	7	G
kr5nl---------
S^evje . . I rJko . , . ,
r?*ko . . . .
N *’•
me8t° 'lovljica .
Ošpice. - Morbilli.
G 2 27 1
G
32 1
Vsesa
75
1	5	—	—
5			—
1	—	—	—
1	2	—	—
1	—	—	—
3	—	1	—
7	2	1	—
1	—		
3	1	1	—
1	—	—	—
1	—	—	—
—	1	—	—
—	2	1	—
—	1	—	—
3	—	—	—
2	3	—	1
I	—	—	—
—	1		
3!	18	4	»1
. . .	2 2 1	2	2	=	4 1
. . . .	2	1 3			1	5
a ... | 7		6	2	1	10
_l
43
6
2
27
1
G
32
1
76
Srez
		—	
	o._	e	
ca	o * = o	ca	S
O	7 °	■a .j	2
		O	
O ►
Davica. — Diphteria ct 'Ironp.
Brežice		4		3	—	1
Celje 			3	1	2	—	2
Celje (mesto)		1	—	—	—	1
Gornjisrad		3	1	—	—	4
Kamnik 		1	—		—	1
Kranj 			8	—	7	1	—
Kočevje 		1	1	—	—	2
Konjice		3	2	3	—	2
Krško 	 .	3	3	—	—	6
Laško 		2	2	1	—	3
Litija 		5	—	2	-	3
Losatec		2	1.	—	—	3
Ljubljana (srez) ....	3	1	-	—	4
Ljubljana (mesto) . .	3	2	1	—	4
Maribor desni breg . .	—	2	—	—	2
Maribor levi bres . .	2	3	2	—	3
Maribor (mesto) ....	2	1	—	—	3
Murska Sobota		1		1	—	—
Novo mesto		—	2	1	—	1
Prevalje 		1	—	—	—	1
Ptui 		1	—	1	—	—
Radovljica		—	1		—	1
Slovenjgradec ....	2	--	—	—	2
Smarie Dri Jelšah . . .	5	2	-		7
Vsesa .	56	25	24	1	56
1 I -
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemiea.
Slovenjgradec . . .	_________
Vsesa |	1 | ■
Dušljivi kašelj. — Pertussis.
Šmarje pri Jelšah .... I — I 1
Vsesa . .	|	—	|	1
Šen. — Brysipelas.
Celje ................
Celje (mesto) . . . .
Črnomelj..............
Dolnja Lendava . . .
Gornjigrad............
Krani ...............
Kočevje .............
Konjice..............
Krško................
Laško ................
Ljutomer.............
Maribor desni bres Maribor levi bres . Maribor (mesto) . . Murska Sobota . . . . Novo mesto
Ptuj (mesto)..........
Radovljica...........
Slovenjgradec . ■ . Šmarje pri Jelšah .
Vsesa .
24 10	6
-I 1 1
— 28
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Brežice.................... 1
Ljutomer................... 1
Maribor (mesto)	....	1
Šmarje pri Jelšah	....	1
Vsesa . .
Vranični prisad
Gornjigrad.............
Krško..................
Vsega . .
1
- Anthrax.
31 — 1 —
4 I t —
1 -
Srez
o >
Otrpnenje tilnika. — Polyomyeiitis acuta.
Maribor levi bres .	.	.	I	1	1	I —
Maribor (mesto) . .	.	.	j	1	—	| 1
Novo mesto............;	—	—	1
Prevalje   . . . 1 1	1	—	—	1
Vsesa .	|	3
Otročniška vročica. — Sepsis puerperalis.
Dolnja	Lendava I	1
Ljubljana (srez) ....	1
Novo mesto................|	—	1
Pt-|..................... |	1	—	1
Vsesa . j 3 | 1 Ljubljana, dne 2G. avgusta 1932.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
VIII. No. 4947/1.	2937—2—1
Razglas.
Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem namerava zgraditi na parcelah št. 33, 36 in 39/2 k. o. Laško pivovarno. Podrobnosti projekta so označene v predloženih načrtih in tehničnem opisu.
O tem projektu se na podstavi §§ 1:10. in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2. 89. odst. 3., gradb. z. in § 73. i. sl. z. u. post. razpiše komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na sredo, dne 28. septembra 1932. s sestankom komisije ob 9. uri 30 min. pri kolodvoru v Laškem.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razgrnjeni do dneva komisijske obravnave . pri podpisanem oddelku na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne 'bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 10. septembra 1932. VIL No. 5183/1.	2899—2—2
Razglas.
Mestna elektrarna ljubljanska namerava zgraditi transformatorsko postajo na mestnem svetu za vojašnico kralja Aleksandra I. ob Topniški ulici. Podrobnosti načrta se vidijo v predloženih tehničnih pripomočkih.
0 tem projektu se na podstavi §§ 110. m 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst. 3., gradb. z., zadevnih oestnih predpisov in §§ 73. i. sl. z. u. post. razpiše komisijski ogled na kraju samem in obravnava na
torek 20. septembra 1932. s sestankom komisije ob 8. uri pred vojašnioo na Dunajski cesti.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odložilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. septembra 1932.
I. No. 6366/1.	2908
Razpis.
Pri državni tekstilni šoli v Kranju se razpisuje mesto profesorja, odnosno uradniškega pripravnika-inženjerja elektrotehnične ali strojne stroke s specialno izobrazbo in prakso v tekstilni in tek-stilno-komercialni stroki.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi prilogami po § 3. zakona o uradnikih in z eventualnimi listinami o privatni zaposlitvi, je predložiti kraljevski banski upravi v Ljubljani do dne 30. septembra 1932.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
• v Ljubljani, dne 9. septembra 1932.
*
I.	No. 6014/2.	2926
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Črnomlju službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti II. reda štev. 120 K audija—Laze—'Gaber za progo od km 0'()0 do km 6' 100.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne Starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za Din o-— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega ob-lastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, event. dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 30. septembra 1932. pri sreskem cestnem odboru v Črnomlju.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 9. septembra 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 34/32—1. ’	2920
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Logatcu z dne 2. avgusta 1932. opravilna štev. L 3/32—5, je bil Brus Anton, posestnik,
stanujoč v Hotederšici št. 11, zaradi zapravljivosti in pijančevanja omejeno preklican.
Za oskrbnika-pomočnika je bila postavljena Brus Frančiška, pos. žena v Hotederšici št. 11.
Okrajno sodišče v Logatcu, odd. I., dne 9. septembra 1932.
A IV 322/32—5.	2935
Sklep.
Hrašan Vinko, prevžitkar v Arclinu št. 3, p. Vojnik, je dne 23. junija 1932. umrl. Poslednja volja se ni našla.
Po zakonu je poklican k tej zapuščini kot dedič med drugimi tudi sin zapustnika Hrašan Franc, čigar bivališče sodišču ni znano. Le-ta se poziva, naj se v enem letu od današnjega dne zglasi pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljalo o zapuščini z ostalimi dediči in z Videnškeni Josipom, viš. pis. of. v pok. v Celju, ki se s tem postavlja dediču za skrbnika.
Okrajno sodišče v Celju, odd. IV., dne 27. avgusta 1932.
Vpisi v trgovinski register
Vpisale so se nastopne firme:
1186. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 23. avgusta 1932.
Besedilo: M. Gregovič & Co, družba z o. z.
Obratni predmet: Zastopstvo tvornic, trgovskih in drugih podjetij vsake vrste iz tu- in inozemstva.
Družbena pogodba z dne 9. avgusta 1932.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 30.000 dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: 30.000 dinarjev.
Poslovodje: Gregovič Milivoj, zasebnik v Zagrebu, Vlaška ulica 53, dr. Gaj Emil, javni zastopnik v Ljubljani.
Za namesto vanje upravičen:	Poslo-
vodji zastopata družbo vsak samostojno in podpisujeta družbeno tvrdko vsak samostojno na ta način, da pristavita ped natisnjeno ali od kogarkoli pisano ali s pečatom odtisnjeno tvrdkino besedilo lastnoročno svoj podpis.
Deželno kot trgovinsko sodišče v ,	Ljubljani,
dne 19. avgusta 1932.
Firm 704/32 — Rg C V 86/1.
*
1187. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 23. avgusta 1932.
Besedilo: Nogavice »Bemberg« družba z omejeno zavezo v Ljubljani.
Obratni predmet: Nakup in prodaja nogavic Bemberg, galanterijskih in modnih potrebščin.
Družbena pogodba z dne 4. avgusta 1932.
Družba je ustanovljena na nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 10.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: Din 10.000—.
Poslovodje: Bbhmervvald Henrik, govec v Ljubljani, Miklošičeva c. 16. ,
Za namestovanje upravičen: _ j vodja zastopa družbo samostojno in P°,' pisuje zanjo samostojno na ta način, pod od kogarkoli pisano ali natisnjen ali s pečatom odtisnjeno tvrdkino besedilo pristavi svoj lastnoročni podpis-Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 19. avgusta 1932.
Firm 696/32 — Rg C V 85/1-
*
1188.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 23. avgusta 1932.	—
Besedilo: Stavbenik in arh. Šuster«
& Co, družba z o. z.
Obratni predmet: a) projektirati, pr vzemati in izvrševati vse zgradbe, tak nadtalne kakor podtalne, ter izvrševa ^ vsa s temi zgradbami združena prote-sionistična dela;
b) nakupovati oziroma proizvajati lastnih ali v zakup vzetih obratovali' ščih gradbeni material vsake vrste;
c) prodajati na debelo in drobno vsaj k o vrstni gradbeni material lastnega a tujega izvora;
č) nakupovati in prodajati na drom no in debelo vsiJkovrstnp blago;
d) izvrševati gostilničarsko obrt lastnih in v zakup vzetih prostorih.
Družbena pogodba z dne 10. avgust 1932.
Družba je ustanovljena za nedoloc®
čas.
Višina osnovne glavnice: Din 15-69“'
Na to vplačani zneski v gotovini: P1 15.000'—.	,
Poslovodje: Rejc Ivan, stavbni P03' jetnik, Vič — Rožna dolina c. IV/23-
Poslovodja zastopa družbo samostojh in podpisuje zanjo samostojno na 1 način, da pristavi svoj podpis pod dru«' bino tvrdko, ki je od kogarkoli napisa11 » natisnjena ali s štampiljko odtisnjen3’ Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 19. avgusta 1932.
Firm 713/32 — Rg C V 87/1.
Vpisale so se izpremembe i® dodatki pri nastopnili firmah-
1189. Sedež: Bled.
Dan vpisa: 23. avgusta 1932.	f
Besedilo: Jugo-Rhomberg & Co, dru ' ba z o. z.	..a
Z notarskim zapisom z dne 14. ,jur*j' 1932 so se izpremenile točke petič, d ^ vetič, trinajstič, štirinajstič družno®. pogodbe ter so se sprejeli novi dodat v točkah dvajset do dvajsettretji. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 12. avgusta 1932.
Firm. 620 — Rg C IV 54/7.
*
1190. Sedež: Domžale.
Dan vpisa: 20. avgusta 1932._ jn„ Besedilo: Tovarne klobukov in 9,3 • nikov Ladstiitter, Kurzthaler, 0*,4’r"21i-der, Stemberger, družba z omejeno vezo Domžale.	.
Izbriše se poslovodja Ebner Wa>
Vpiše se poslovodja dr. Berce Janko, Prokurist Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, kot od *ega zaveda 'predlagani poslovodja.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 19. avgusta 1932.
Firm 712 — ltg C IV 287/5.
*
1191. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. septembra 1932.
Besedilo: Barbič & Radonič.
Besedilo firme odslej: Pio Radonič.
Deželno kot trgovinsko sodišče v v Ljubljani, odd. III., dne 2. septembra 1932.
Firm. 731 — Rg A IV 24/5.
*
1192. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 30. avgusta 1932.
Besedilo: Lovro Demšar.
Izbriše se zbog smrti dosedanji imet-jrik tvrdke Demšar Lovro ter vpiše nova Imetnica tvrdke Demšar Minka, rojena Jamar, trgovčeva vdova v Ljubljani, Sv- Petra cesta 4.
Deželno kot trgovinsko sodišče v v Ljubljani, odd. III., dne 27. avgusta 1932.
Firm. 717 — Rg A II 257/4.
*
1193. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 23. avgusta 1932.
Besedilo: Jugograd — jugoslovanska Sradbena družba z o. z.
Po sklepu občnega zbora z dne 30. julija 1932. se je družba razdružila in predla v likvidacijo.
Likvidator: ing. arli. Pust Bogomir, jtoncasionirani gradbeni mojster v Ljubljani, Streliška ulica 33.
Likvidacijska firma: Jugograd — jugoslovanska gradbena družba z o. z. v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidator samostojno Podpisuje likvidacijsko firmo.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 12. avgusta 1932.
Firm 689 — Rg C IV 264/2.
*
1194. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 23. avgusta 1932.
Besedilo: Ljubljanski oblačilni bazar, družba z o. z.
Izbriše se kot poslovodkinja gospa Bata j Vida.
Zaradi odstopa gospe Rataj Vide od Poslovodstva se je izpremenila točka >Betič< družabne pogodbe z dne 15. julija 1926., oprav. štev. 11793, v tein smi-slu, da bo odslej zastopal družbo ostali 'Poslovodja g. Medica Fran samostojno in Podpisoval za družbo na ta način, da bo Pod pisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke pristavil testnoročno svoj podpis.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 19. avgusta 1932.
Firm 716 — Rg C III 75/10.
Konkurzni razglasi
S 28/32—3.	2939
1195.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini tvrdke: Keramični in gradbeni materijal L. Battelino in drug, družbe z o. z. v Ljubljani, registrovane pod navedeno firmo.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Korun Milan, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 19. oktobra 1932. ob 11. uri.
Oglasitveni rok do 16. oktobra 1932. Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 22. oktobra 1932. ob 3411. uri v sobi št. 140.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 9. septembra 1932.
*
S 3/32—31.	2930
1196.
Odprava konkurza.
Prezadolženec Emerik Herlec, pleti-lec v čirčičah št. 46 pri Kranju.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 3/32—2 o imovini preza-dolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. k. z. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. septembra 1932.
*
S 7/27—197.	2934
1197.
Odprava konkurza.
Prezadolžena tvrdka Albin Pečar, trgovina v Imenem, p. Podčetrtek. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 7/27—2 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. k. z.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, dne 7. septembra 1932.
*
S 21/32—7.	2928
1198.
Odprava konkurza.
Prezadolženec Pražarna slada, družba z o. z. v Ljubljani v likvid.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 21/32—2 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker ni pokritja za stroške postopanja po § 178., odst. 2, konk. zakona.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 5. septembra 1932.
*
Sa 21/32—9.	2933
1199.
Sklep.
V poravnalni zadevi tvrdke: Anton Bizjak, trgovina z mešanim blagom (lastnica Julija Bizjak) v Šmartnem ob Paki, se v smislu § 71. por. zak. in § 4.19—c pr. uradoma popravi pri sestavi sklepa o potrditvi poravnave z dne 13,
julija 1932., opr. št. Sa 21/32—8, nastala pomota glede začetka plačila mesečnih obrokov ter se mora dotiono besedilo pravilno kakor poravnalna ponudba glasiti: »počenši 60 dni po pravomoč-nosti potrditve poravnave« to je 24. julija 1932, namesto počenši 60 dni po sprejetju poravnave od upnikov! Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 10. septembra 1932.
H*
Sa 46/32—2.	2938
1200.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnioe Ciber Barbare, trgovke v Ljubljani, Komenskega ul. 26.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Adlešio Juro, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 22. oktobra 1932. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 16. oktobra 1932. na podpisano sodišče.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 8. septembra 1932.
Sa 10/32—1.	2921
1201.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Wachterja Matije, trgovca in urarja v Novem mestu.
Poravnalni sodnik:	Luznar Jakob,
sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu.
Poravnalni upravitelj: dr. Režek Josip, odvetnik v Novem mestu.
.Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu dne 20. oktobra 1932 ob /411. uri, soba 52.
Terjatve je oglasiti pri okrožnem sodišču v Novem mestu do 15. oktobra 1932.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 10. septembra 1932.
H?
Sa 20/32—47.	2931
1202.
Konec poravnalnega postopanja.
Sklep opravilna številka S a 20/32—46, s katerim je bila od sodišča potrjena poravnava dolžnice Marije Šarc, lastnice modnega ateljeja in posestnice v Ljubljani, Rutarjeva ulica št. 4, je pravo-močen.
Poravnalno postopanje se izreka za končano.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 9. septembra 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No 4215/2—32.	•	2912
Objava.
Okrožno sodišče v Mariboru je s pra-vomoeno razsodbo od 9. oktobra 1931, Kzp VII 499/31, prepovedalo obiskovati krčme> Ferdinandu Mlinariču, delavcu
od Sv. Bolfenka v Hal., za dobo 2 let, počenši z dnem 27. septembra 1932. Načelstvo sreza ptujskega.
Ptuj, dne 5. septembra 1932.
*
2932—3—1
Štev. 358/32/prez.
Razpis.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje mesto docenta za botaniko.
Prošnje, opremljene v smislu § 3. uradniškega zakona se morajo vložiti do 2. novembra 1932.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani, dne 10. septembra 1932.
Rektor: Dr. A. Šerko s. r.
Štev. R U 429/22, 469/24 in 535/26.	2917
Agr. primer: Dol. Topla Reber,
Vrhovo in Vel. Lipje.
Razglas o razgrnitvi načrta
a) o nadrobni razdelbi in uredbi užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu posestnikov iz Dol. Tople rebri;
b) o nadrobni razdelbi skupnega sveta posestnikov iz Vrhovega;
c) o nadrobni razdelbi skupnega sveta in uredbi užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu posestnikov iz Vel. Lipja.
ad a) Načrt o nadrobni razdelbi in uredbi v k. o. Smuka ležečih zemljišč, vpisanih pod vi. št. 210,
ad b) načrt o nadrobni razdelbi v k. o. Gor. Križ ležečih zemljišč, vpisanih pod vi. št. 147, ad c) načrt o nadrobni razdelbi in uredbi v k. o. Veliko Lipje ležečih zemljišč, vpisanih pod vi. št. 448, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra
1887.,	kranj. dež. zak. št. 2 iz 1. 1888., od dne 15. septembra do vštetega dne 28. septembra 1932., k a) v občinskem uradu Smuka, k b) in c) v občinskem uradu Žužemberk razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev sveta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval k a) 16. septembra 1932. od 13. do 14. ure pri načelniku gospodarskega odbora v Smuki;
k b) 17. septembra 1932 od 10. do 11. ure v obč. uradu Žužemberk;
k c) 17. septembra 1932. od 8. do 9. ure v obč. uradu Žužemberk.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od 15. septembra do 14. oktobra 1932., pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
Ljubljana, 5. septembra 1932.
Komisar za agrarne operacije I: Pokorn 1. r.
Štev. 672.
Razpis.
2922
Na podstavi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje službeno mesto tajnika pri sreskem cestnem odboru v Ljubljani.
Za to mesto se bodo upoštevali prosilci, ki so dovršili vsaj nižjo srednjo ali njej enako šolo.
Prošnje, opremljene z vsemi prilogami po § 3. zakona o uradnikih, je vložiti do 20. septembra 1932 pri sreskem cestnem odboru v Ljubljani, Krekov trg št. 10/1.
Sreski cestni odbor v Ljubljani, dne 9. septembra 1932.
Štev. 2877/E-K.	2913
Razpis.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske razpisuje dobavo sledečega električnega materiala:
5000 m žice NGA 1-5 mm8,
3000 m žice NGA 2-5 mm2,
2000 m žice NGAW 1*5 mm2,
2000 m žice NL 1-5 mm2,
500 m žice NRA 2X1-5 mm2,
100 m žice NRA 3X1‘5 mm2,
5000 m žice N 6 mm1,
4000 m žice N 16 mm2,
2000 m žice N 25 mm2,
500 m žice NSA 2X1"5 mm2,
100 m žice NSA 2X2'5 mm2,
100 kom. pritrdilnih vijakov za marmor. plošče 3/„” 20 cm dolge,
2000 m 'bergmanove cevi	11	mm,
5000 m	„	„	13	mm,
3000 m	„	„	16	mm,
2000 m	„	„	23	mm,
500 m	„	„	29	mm,
300 m	„	„	36	mm,
3000 kom. končnic za bergmanovo 'cev 13 mm,
1000 kom. končnic za bergmanovo cev 16 mm,
500 'kom. končnic za bergmanovo cev 23 mm,
500 kom. končnic za bergmanovo cev 11 mm,
200 kom. razvodnic za cevno žico s 4 p recepti,
100 kom. razvodnic za bergmanovo cev 11 mm,
1000 kom. razvodnic za bergmanovo cev 13 mm,
100 kom. razvodnic za bergmanovo cev 16 mm,
100 kom. razvodnic za bergmanovo cev 23 mm,
100 varoval UZ 25 amp.
Ves ponudeni material mora odgovarjati najnovejšim predpisom društva nemških elektrotehnikov.
Ponudbe z vzorci je uposlati do 23. septembra t. 1.
Na ovoju ponudbe naj bo označba: »Ponudba za električni materiale.
Ravnateljstvo mestnega vodovoda in
elektrarne,
Ljubljana, dne 9. septembra 1932.
Razne objave
2924
Vabilo. Tovarna dežnikov d. d. v Dolnji Lendavi
bo imela
XXVI. letno redno glavno skupščino
dno 29. septembra 1932. ob enajstih T posvetovalni dvorani svojo tvornice.
Na to skupščino se vabijo po § l®" družbenih pravil vsi delničarji.
Dnevni red:
1. Volitev dveh overovateljev zapisniks-
2. Letno poročilo ravnateljstva in n*®" zorništva, predložitev sklepčnih računov in sklepanje o razdelitvi čistega dobička v poslovnem l®tu 1931 ./1932.
3. Sklepanje o podelitvi absolutorija za poslovno leto 1931./1932.
4. Volitev ravnateljstva in nadzorstvenega sveta.
5. Slučajni predlogi.
V Dolnji Lendavi, 10. septembra 193*-
Ravnateljstvo.
Pravice, določene v družbenih pravilih, sme izvrševati le delničar, ki je eI) mesec, odnosno 30 dni prej vpisan kot lastnik delnice v družbeni delniškj knjigi. Noben delničar ne more ime*1 več nego 200 glasov, bodisi v lastne11) imenu, bodisi kot pooblaščenec, bodisi skupno.
Bilanca Tovarne dežnikov d. d. v DolnJ1 Lendavi za leto 1931./1932.
Aktiva: gotovina v blagajni D*®' 100.302'10, dolžniki Din 1,920.209-77, tvomica in nepremičnine Din 333.000-^"»-blago Din 582.894'—, poštna hranilnic? Din 384.940'41, skupaj Din 3,331.346-2“-Pasiva:	vplačana glavnica D*?
1,000.000'—, rezervni sklad Din 111.00°, rezervni sklad za znižbo vrednosti tvor-ničnega poslopja Din 70.000-—, tranzitne stavke Din 5.200-50, dividenda D1® 17.549-—, upniki Din 1,884.731-08, čist1 dobiček Din 232.865'70, skupaj Dlir 3,321.346-28. iV Dolnji Lendavi, dne 30. junija 1932-
Ravnateljstvo.
To bilanco smo primerjali z glavn® knjigo in pomožnimi knjigami, ter sm ugotovili, da je v vsakem oziru PTa' vilna in da se ujema z dejanskim stanjem.
Nadzorstveni svet.
*
291*
Objava.
Duplikat legitimacije na ime Mar^ Potočnik, izdane od zbornice za trgov'® ’ obrt in industrijo v Ljubljani, št. 173/- v’ se je izgubil in ga proglašam ne vel]a nim.
Potočnik Marko s. r-
Izdaja kraljevska banska aprava Dravske banovine. llrednJk: Pobar Robert v Ljubljani Tiska In salaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mi eb Al ek v Ljubljani